46 starodavno nasprotstvo med norveškim in med švedskim narodom, ki ga ni mogla premostiti personalna unija tudi pod blagim vladarjem. — Naslednik mu je Gustav II., peti Bernadotte, ki je od 1. 1881. poročen z Viktorijo, vnučico nemškega cesarja Viljema I. Kraljica Viktorija je bolehna, a priljubljena zaradi svojega človekoljubnega delovanja. Trije sinovi izvirajo iz tega zakona. Iz avstrijskega državnega zbora priob-čujemo zopet nekaj slik. V lanskem letniku smo pokazali v podobi glavne parlamentarce naše zbornice. Tačas smo dobili nove ministre: Dr. Gessmann, krščanski socialec, je postal minister za javna dela, katero ministrstvo se pa šele uredi, Prašek, češki agrarec, je postal češki minister-rojak, (obeh sliki glej v „Dom in Svetu" 1907, str. 333.), Peschka, nemški agrarec, je nemški minister-rojak, krščanski socialec dr. Ebenhoch poljedelski minister, mladočeh dr. Fiedler trgovinski, poljski konservativec David Abrahamowicz poljski minister-rojak. — Važna je bila debata o vseučiliščih, ki se je končala s parlamentarno zmago krščanskih strank. Doktor Masaruk je zahteval od vlade garancij, da se vseučilišča ne „poklerikalijo" — pač nepotrebna skrb! Glavna govornika Želimo svojemu glasbenemu učitelju, ki je kot znak svoje mladeniške živahnosti ravnokar zopet izdal zbirko zborov, da bi še dolgo bival med nami kot učitelj lepote in bogatil naše glasbeno slovstvo s plodovi svoje klasične Muze! Dr. F. L. Petindvajsetletnica dveh slovenskih umetnikov. Srebrni jubileji so slavje, ki je posebno v umetnosti Talije redko. Trnjeva pot vodi do njega — in za Slovenca je ta pot dvakrat težka. In zato smo bili res veseli, ko sta praznovala g. Zofija Borštnikova in gosp. Ignacij Borštnik 10. in 13. t. m. svoje srebrno slavlje. Umetnica slovanskega juga si je izbrala Ibsenovo „Noro", g. Ignacij Borštnik pa Hauptmannovo„Rozo Bernd". Občinstvo je napolnilo obakrat gledišče od parterja do galerij, šopki, venci in ovacije so pričale, da zna tudi Ljubljana ceniti umetnost, ki se vrača v domovino iz tujine, zakaj Borštnik-Zvonarjeva je bila do letos v Zagrebu, Sofiji in drugih večjih glediščih, Borštnik pa je pohitel iz Zagreba v Ljubljano. DR.' FIEDLER trgovinski minister FR. PESCHKA nemški minister-rojak DR. ALFRED EBENHOCH poljedelski minister v tej veliki debati sta bila dr. Jan. Ev. Krek, ki je v velikem, impozantnem govoru pred zbornico razvijal prava znanstvena načela, in mladi prof. dr. Drexel, ki je v posameznostih zavračal napade nasprotnikov. Anton Foerster. Dne 20. decembra je praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva prof. Anton Foerster, pevovodja stolne cerkve v Ljubljani in najzaslužnejši naš skladatelj in glasbeni učitelj. „Dom in Svet" je že podal celotno sliko njegovega delovanja na glasbenem polju, zato nam danes preostane le to, da se pridružimo čestitkam, s katerimi je vsa slovenska javnost počastila v svoji starosti še mladostno čilega skladatelja. Anton Foerster je Slovencem šele prinesel umetno glasbo. Kar se je zlagalo pred njim, so bili le izlivi prirodne nadarjenosti; a Foerster nam je prinesel pravila prave klasične glasbe. Njegove skladbe so vzorne, kakor izklesane iz granita in marmorja, visoko umetnost najboljšega sloga je gojil med nami in ima zato največje zasluge za naš glasbeni napredek. Slovenska pevska društva so mu to priznala, ko so mu priredila na predvečer rojstnega dne podoknico, pri kateri so pevala njegove skladbe. „Nora" je vloga otroka, ki postane v par urah žena, je naivka, ki jo trenotek prelevi v tragedinjo. Ljubka, sladko-snedna Nora je dobra mati, šaljiva žena in odkrita prijateljica — ko pa pride trenotek, ko izve njen soprog, da je ponaredila podpis na menjici, dasi je storila le zato, da njega reši — in ko vidi, da je on ne razume, pa postane iz otroka Meduza, ki ne mara biti več igrača — punčka svojemu možu. Gospa Borštnikova igra to Noro prepričevalno, izcize-lirano v najmanjšem detajlu in premišljeno v vsaki kretnji. Seveda trojnega prehoda ni mogoče tako premostiti, da človek ne bi videl mostu, ki vodi čez prepad Ibsenove Nore v posameznih dejanjih, a g. Borštnikova je tudi tu storila, kar more doseči tehnika in talent. — Lahko rečemo, da je njena Nora umetniška kreacija jugoslovanske Sorme. G. Borštnik pa je igral Flamrna v naturalističnem stilu in v žanru intimnih gledišč. Pa kako! — Gledavec je moral reči: V enakem slučaju bi jaz ravno tako ravnal, kakor je Borštnik igral. No in taka naravna igra je najtežja in višek umetnosti. Nič teatralike, nobenih gest in poz, ki bi nas spominjale, da zahteva aplavz posebno mazilo, brez katerega ta barometer teatralnega zadovoljstva ne funkcionira —; tako diskretno, naravno in neprisiljeno je igral g. Borštnik Flamrna, katera vloga ni nikaka „parada", da nas je naravnost frapiral. Mir in nervoznost, greh in kes, ljubezen 47 in sovraštvo, sreča in obup — vse nam je podal in združil momente v celoto, kot more pač menda edini Slovenec — g. Borštnik. Ker se še povrnemo k obema slovenskima umetnikoma, naj danes zadostuje naše vošilo: Od srebrnega venca petin-dvajsetletnice — naprej do zlate petdesetletnice! A. R—a. Slovensko gledišče. Izmed domačih del se je letos igrala poleg Medvedove tragedije „Za pravdo in srce" R. Robidova psihološka drama „Mrlič", dalje Risto Savinova opera „Poslednja straža" in Cankarjeva farsa „Pohujšanje v dolini šentflorjanski". Torej tri premiere! Slavistika. Tu podajemo pregled letošnjih predavanj o slavistiki na raznih vseučiliščih. Na Dunaju: Redni profesor dvorni svetnik dr. Vatr. Jagič: „Zgodovina slovanskega jezika in starinoslovja" (najnovejša doba). — Isti: „Čitanje pisateljev". V zimskem tečaju, in sicer v prvi polovici Prešernove „Poezije", v drugi pa pesmi Tarasa Ševčenka. — Isti: „Vaje v slovanskem seminarju". Vršijo se na ta način, da si eden izmed dijakov vzame primerno snov iz slavistike in o nji predava, na kar se vrši pod vodstvom profesorjevim pogovor o predmetu in predavanju. Največ se pač govori tu o jezikoslovnih vprašanjih. — Redni profesor dr. Jožef Konstantin Jireček: „Viri za jugoslovansko zgodovino". — Isti: „Rlbanijav srednjem veku". — Isti: „Čitanje srednjeveških pismenih spomenikov". V zimskem tečaju se čita „Vita Constantini". — Izredni profesor dr. Vaclav Vondrak: „Zgodovina češkega slovstva" (počenši od husitskih homatij). — Isti: „Vaje v staroslovan-skem cerkvenem jeziku": a) za začetnike, b) za one, ki so že bolj napredovali. — Izredni prof. dr. Milan vitez Rešetar: „Čitanje ruskih pisateljev". V zimskem tečaju se čitajo basni Krilova. — V Gradcu: Prof. dr. Murko: „Zgod. Jugoslovan, slovstva od 1. 1830." (3 ure na teden) in „Ruska historična slovnica" (2 uri); profesor dr. Štrekelj pa „Staroslovenska slovnica" (4 ure). Poleg tega ima prof. Murko seminarske vaje na polju najnovejše literature (2 uri), prof. Štrekelj pa vaje o interpretaciji staro-slovenskih in novoslovenskih dialektičnih tekstov (2 uri). — V Krakovu predava prof. dr. grof Tarnowski: „Trije veliki pesniki". — Isti: „Julian Klaczko". — Isti: „Seminar za slovstvo". — Prof. dr. Windakiewicz: „Poljska srednjeveška literatura". Isti: „Druga generacija romantikov". — Prof. dr. Loš: „Zgo-dovinsko-primerjajoča fonetika poljskega jezika". — Isti: ..Slovanski seminar". — Priv. docent dr. Nitsch: „Zgodovina morfoloških tipov v slovanskih jezikih". — Lektor Lepki: „Elementarni pouk rusinščine". —Isti: „Kotljarevskij: Eneida". — Lektor Vladimir Nakoniecznu: „Elementarni pouk ruščine". — Isti: „Čitanje in razlaganje klasičnih pisateljev" (ruskih). — Lektor Tadej Grabowski: „Praktični pouk srbohrvaščine". — Isti: „Iz hrvaške romantične poezije: R. Šenoa, F. Mar-kovič, Gj. Hrnold, R. Palmovič" (Čitanje in razlaganje). — Lektor Henrik Nennel: „Poljska stenografija", nižji kurz. — V Pragi predava letos: Redni prof. dr. Drtina: „Ocena pis- DAVID ABRAHAMOWICZ poljski minister-rojak menih del in referati o literarnih novostih". — Redni profesor dr. Niederle: „Uvod v slovanski narodopis" (nadaljevanje). — Redni prof. dr. Pastrnek: „Slovnica staroslovenskega jezika. IV. Skladba. I. Del". — Isti: „Zgodovina starega cerkveno-slovanskega slovstva". — Priv. doc. dr. Smetanka: „0 češkem konsonantizmu". — Isti: ..Starejra češka literatura, I." — Redni prof. dr. Polivka: „Historiška slovnica srbohrvaškega jezika". Isti: „Glagolska sprega v slovanskih jezikih". — Tit. izredni prof. dr. Machal: ,,Zgodovina češke dramatične literature. I. Od najstarejše dobe do Klicpera". — Isti: .Jugoslovanska literatura". — Priv. doc. dr. Jakubec: ..Literatura Čeških Bratov". — Priv. doc. dr. Hanuš: „Glavne struje češke literature v drugi polovici XVIII. in na začetku XIX. stoletja". — Redni profesor dr. Pastrnek: „Čitanje in razlaganje staroslo-venskih spomenikov. Pismena dela". — Priv. doc. dr. Smetanka: „ Čitanje in razlaganje staročeških tekstov. Pismena dela". — Redni prof. dr. Polivka: ..Čitanje in razlaganje izbranih mest iz Gogoljevih spisov in kritika čeških prestav". — Tit. izr. prof. dr. Vlček (slovstvenozgodovinska sekcija češkega oddelka): .Jiraskov L. Vek. Pismena dela. Razmotri-vanje literarnih novosti". — Lektor Kolaf: ,.Razlaga ruske slovnice s praktičnimi vajami". — Isti: ..Razlaga poljske slovnice s praktičnimi vajami". — Isti: ..Razlaga srbohrvaške slovnice s praktičnimi vajami". — Lektor Štepanek: ,.Ruska slovnica s praktičnimi vajami" (za začetnike). — Isti: ,,Sestavni vzorci ruskih pisateljev s posebnim ozirom na naglas". — Lektor Černij: ..Čitanje pesmi Jakoba Čišinskega z jezikovno razlago". — Isti: ..Čitanje in razlaganje Adama Mickiewicza: Dziadi". — Lektor Pra-žak: ,.Popolni kurz (teoretični in praktični) češke stenografije s posebnim ozirom na gg. kandidate za učenje stenografije na srednjih šolah". Šestdesetletnica Eliške Krasnohorske! Med slovanskimi književnostmi se ponašata samo češka in poljska s takšnimi imeni, kakor so: Svetla, Orzeszkowa ali Konopnicka in Krasnohorska. Obe dvojici imata marsikaj skupnega, zlasti je Konopnicka stala v ospredju ženskega gibanja na Poljskem kakor Krasnohorska na Češkem. Književno delovanje obeh je enako mnogostransko, in kakor je lani obhajala sloveča Poljakinja Konopnicka svojo šestdesetletnico, jo je letos slavila tudi Krasnohorska, češka lirična pesnica. Krasnohorska se je porodila 18. novembra 1847 v Pragi; njeno pravo ime je Eliška Pechova. Pomen Krasnohorske v češki književnosti je že sedaj določen, ker od svoje petdesetletnice razen prevodov „Kralja Sionskega" in „Borisa Godu-nova" in nekoliko manjših spisov za mladino ni izdala ničesar imenitnega. Krasnohorska se je popolnoma strnila z narodnim češkim življenjem, katerega geslom je služila celo svoje življenje. V prvih njenih pesniških zbirkah odmeva struna svobode in prostosti, ljubezni in resnice („Z maje žiti" „Ze Šumavu", „K slovanskemu jihu", „Vlny u proudu"), a zgodaj je začela zajemati gradivo iz narodnega in rodoljubnega življenja („Na žive strune"). Poleg le-teh rodoljubnih pesniških zbirk je spisala še „Bajky velkych" in idile „Šu- PROF. DR. DREXEL državni poslanec