ten& 5 din
18. novembra 1978
%7o Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin
DELAVSKA ENOTNOST
št. 46 — leto XXXVII
^kongresni razgovor predsednika sveta ZSJ Mike Špiljka javnimi uredniki jugoslovanskih sindikalnih glasil
>istvo: sindikat Ibenehno v akciji
Novi koraki na dolgi poti
ustanavljanja posebnih izobraževalnih skupnosti
Na potezi so družbene dejavnosti
Berite na tretji strani
Berite na deveti strani
llllll
M
\ ^
^okongresni delovni pomenki
iCD ^*nko Hafner, predsednik )le ^tov -^ega sveta Zveze sindi
.v Slovenije, Zlata Humer, " ^^dnica RO sindikata delav-
hi ^ Cevrerr.
n Jovai stdne in usnjarsko-prede-tjmcn5 industrije, Nada Mikič: -	’ članica sekretariata pred-
al Vir3 6 rePubliške8a sveta’ ^ do^a Sulgaj, predsednica me-
'ov Clnskega sveta zveze sindika-l(1.v.2a Gorenjsko ter Zdravko ttJna-v sekretar gorenjskega Hjnčinskega sveta ZKS so 1 torek in sredo (14. in 15.
novembra)
Kranj.
obiskali Tržič in
V tržiški občini so se pogovarjali z delavci in vodilnimi tovariši v Bombažni predilnici in tkalnici ter v Peku, v kranjski občini pa z delavci Planike — o njihovem gospodarjenju in poslovnih rezultatih, o samoupravljanju in zdajšnjem ter bodočem delu sindikalnih organizacij, o tem, kako so in bodo uresničili sklepe 9. kongresa sindikatov.
O obisku Vinka Hafnerja v teh delovnih organizacijah in v obeh občinah, ki je bil »en dober delovni šiht« naših sindikalnih delavcev, torej o uspehu tega »šihta«, pa bodo spregovorili delavci teh treh organizacij združenega dela (in njihovi sindikalni aktivisti) v prihodnji številki našega lista.
Na slikah: (zgoraj) Vinko Hafner v razgovoru z delavci, (spodaj) delavki v Peku
Predsednik Tito govoril na proslavi ob 35-letnici bitke za ranjence na Neretvi
Trden most naše usode
»Bilo nam je zelo težko, saj smo imeli 4.000 ranjenih in bolnih. Nismo imeli hrane in če ne bi Italijanom zaplenili razne prehrambene artikle, bi se nam slabo pisalo. S hrano smo najprej oskrbeli ranjence, tisto malo, kar je ostalo, pa so dobili borci. Vendar so bili mnogi tako izčrp ani od utrujenosti in lakote, da so preprosto padali mrtvi. Spominjam se — ko smo prešli Neretvo — vojaka, ki je sedel in se naslonil na puško. Rekel sem mu: »Tovariš, vsi so že odšli, mi smo zadnji.« Ni mi odgovoril. Dotaknil sem se njegove rame, on pa je padel. Pogledal sem bolje — bil i je mrtev. Takšnih pa ni bilo : malo.«
Tako se je v svojem govoru v počastitev 35-letnice legendarne bitke za ranjence, najhumanejše bitke v zgodovini vojskovanja, v nedeljo v Jablanici, spominjal predsednik republike Josip Broz Tito.
»Takšno je bilo torej herojstvo naših borcev v tistem času. In preprečan sem, da bi bilo tako tudi vse poznejše čase, če bi kdo vdrl k nam. Naši borci so pokazali tudi neverjetno disciplino. Vse ukaze so izpolnjevali brez ugovora, natanko tako, kot je ve-
leval ukaz. Bila je to zavest prave ljudske vojske; vojske, ki ve, za kaj se bojuje in so zato njeni borci pripavljeni dati tudi svoje življenje.«
Predsednika Tita, ki je bil v modri maršalski uniformi, je ves čas prekinjalo ploskanje in vzkliki »Živel tovariš Tito«, s čimer je več kot stotisočglava množica in 7.3000 nekdanjih borcev ponovno dokazalo neizmerno ljubezen vrhovnemu poveljniku jugoslovanske vojske.
V nadaljevanju svojega govora je predsednik Tito zlasti poudaril:
»Čeprav so od tistih dni minila tri desetletja in pol, se veličina drame in pomen bitke v tem kraju nista prav nič zmanjšala. Nasprotno, ti dogodki živijo in bodo večno živeli v zavesti in občutjih prebivalcev naše svobodne socialistične jugoslovanske skupnosti, kajti pomenijo nam simbol neuničljivosti narodnoosvobodilne vojske ter moralne trdnosti in obsotja naših narodov... Samo poudarjanje,_ kako potrebno je ohranjati bratstvo in enotnost, ne bi veliko pomenilo, če se ne bi stalno krepilo tudi
tisto, na čemer temelji, če ne bi krepili solidarnosti in vzajemne pomoči v vsakem pogledu. Občutek naše skupnosti, občutek skupne odgovornosti za nedeljivo. usodo, mora tako danes kot v prihodnje globoko prežemati vsakega našega človeka, vsakega državljana naše socialistične samoupravne skupnosti... Gibanje neuvrščenosti ima družbenozgodovinsko vlogo v progresivnem spreminjanju mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov v celoti. Brez njegovega deleža bi si danes na primer ne bi bilo mogoče niti zamisliti ogomnih uspehov v boju za mir... Socialistična neuvrščena Jugoslavija ostaja zvesta svojemu prepričanju, da ne more ohraniti miru in varnosti in ustvariti sreče svojim narodom, če se hkrati ne bori za to, da bi ti veliki cilji postali izročilo tudi vseh drugih narodov...«
Pred veličastnim množičnim zborovanjem ob Neretvi, pri mostu naše usode, je predsednik Tito na Makljenu pri Prozoru odkril spomenik padlim borcem in nanj položil venec, prižgal večni plamen in odprl muzej v Jablanici, ki je posvečen bitki na Neretvi (na fotografiji)
KAJ SMO STORILI?
Kje je
konec oportunizma?
M. Horvat
O ustrezni samoupravni organiziranosti združenega dela, dejavnosti posebnega družbenega pomena, skratka vseh dejavnikov v naši družbi teče beseda že zelo dolgo časa. Na mnogih področjih družbenega in gospodarskega udejstvovanja smo dosegli dobre rezultate, pa vendarle nezadovoljive, kajti tudi tam,' kjer so se lotili samoupravne organiziranosti resno, odgovorno in še zlasti tam, kjer so organiziranost povezovali tudi s »tokovi« dohodkovnih odnosov, najdejo napake, dogovarjajo se o boljši in še zlasti učinko-!vitejši organiziranosti.
Marsikje velja ta trditev tudi za vse tiste dejavnike, ki sodelujejo v proizvodnji električne energije, njenem prenosu in distribuciji. Prav pri slednji pa v zadnjem času opažamo, da obstajajo sile, ki jim ustavna in zakonska hotenja niso dovolj blizu, premalo argumentirano se očitno posvečajo tisti normi zakona o združenem delu, da tam, kjer so pogoji za organiziranost temeljnih organizacij združenega dela in delavnih organizacij, to tudi store. Pa ne zategadelj, da zadostijo črki zakona, temveč zato, da omogčijo delavcem, da sami gospodarijo s pogoji in sadovi svojega dela. V pregloboke vode bi zajadrali, če „ bi se v našem zapisu opredeljevali o tem, koliko delovnih organizacij za distribucijo električne energije v naši republiki potrebujemo, kje naj jih delavci ustanovijo in kako se bodo organizirali kot tehnično-tehnološke in dohodkovne celote v okviru slovenskega elektrogospodarstva. Že na nekaj posvetih smo lahko slišali, da je sedanja organiziranost v distribuciji električne energije protizakonita, kajti na , ravni skupnosti temeljnih organizacij združujejo celo del sredstev, ponekod se te skupnosti obnašajo kot podjetja in so, na primer v Ljubljani, celo prevzele
praktično vse funkcije delovne organizacije.
Do spoznanja, da je treba distribucijo električne energije v naši republiki samoupravno drugače oblikovati, so se najprej prebili v gorenjski regiji in v Ljubljani — mesto. Postorili so vse, kar je v zvezi s pripravo samoupravnih aktov novih delovnih organizacij. Glede na ustavne in zakonske pravice se bodo slej ko prej seveda tudi organizirali v delovne organizacije.
Toda, v naši republiki pa so še drugi »interesi«. V distribuciji se številni zavzemajo tudi v prihodnje za enotno delovno organizacijo, za stari morebiti le nekoli-kanj izboljšan sistem samoupravnega odločanja v tej, za elektrogpsodarstvo in še zlasti za porabnike električne energije pomembni dejavnosti. Žal pa, niti na posvetu v RS ZSS, niti na sestavku predsednikov osnovnih organizacij sindikata in sekretarjev osnovnih organizacij ZK, nismo slišali nobenih opravičljivih razlogov za ohranitev starih razmer in stare samoupravne organiziranosti. Delavski svet DES, ki je pred kratkim zasedal v Ljubljani, prav tako ni zaključil s svojo razpravo, kajti delegati so se dogovorili, da bodo čez čas ponovno razpravljali o tem spletu vprašanj. Prav na tej seji —- po poročilih, ki smo jih dobili — pa so nekateri malodane »strastno« razpravljali o nepravilnosti vedenja sindikata in drugih, ki so predlagali, da se mora distribucija električne energije zares samoupravno organizirati. Spet drugi so molčali in verjetno čakali na rezultat »dvoboja« med tistimi, ki so za staro in tistimi, ki so za novo samoupravno organiziranost; mnogi pa se verjetno niti niso pogovorili s svojimi delavci o tem, kakšna organiziranost je boljša, katera njim bolj ustreza in prek katere bodo lahko uresničevali svoje samoupravne pravice in dolžnosti.
Kaj storiti? Vprašanje je povsem na mestu, saj so bili že doslej v distribuciji električne energije v Sloveniji premalo pozorni do predlogov, ki so jih oblikovali v družbenopolitičnih organizacijah izven DES. Vse pa kaže, da tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja ni storil vsega, saj že dobro leto ugotavlja, da sedanja ureditev v tej dejavnosti ni v skladu z zakonom. Včasih je verjetno proti tistim, ki zakonskih norm ne spoštujejo, treba uporabiti gorjačo. Cena je morebiti visoka, vendar pa je za streznitev tistih glav, ki samoupravni preobrazbi ne posvečajo dovolj skrbi, ki se še vedno monopolistično vedejo, še kako potrebna in ni previsoka.
S celotno problematiko samoupravne organiziranosti v slovenski distribuciji električne energije se bodo verjetno že prihodnji teden srečali tudi člani občinskih komitejev ZK in člani predsedstev občinskih svetov zveze sindikatov. Svojo besedo pa bodo morali povedati tudi uporabniki uslug DES, kajti če drži, da delavci v tej dejavnosti ustvarjajo kar 80 odstotkov svojega dohodka s komunalnimi uslugami porabnikom, tedaj njihova beseda ne sme ostati zadnja. Po svoje pa že to, samo zase, govori v prid ustanovitvi več delovnih organizacij, saj so vendarle pogoji dela tudi za to dejavnost v naši republiki — ne glefte na njen skupen družbeni pomen — različni. Oportunizma pa več ni moč prenašati. Še zlasti ne, če velja to za uresničevanje delavskega zakona o združenem delu. O tem oportunizmu pa bo gotovo še tekla beseda tudi v političnih organizacijah DES.
Delo medobčinskega sveta ZSS za celjsko območje
Nič mimo sindikata
Poglavitna delovna usmeritev medobčinskega, sveta Zveze sindikatov Slovenije za celjsko območje je bila omogočiti občinskim organizacijam Zveze sindikatov dogovarjanje o skupnih stališčih in skupnih akcijah ter zagotoviti možnosti za izmenjavo izkušenj s področja organiziranosti in delovanja občinskih organizacij ZSS. Zato so razvili več oblik in metod delovanja, mimo komisij pri medobčinskem svetu ZSS, teh je trenutno šest, tudi redne sestanke s predsedniki in sekretarji občinskih svetov ZSS, posvetovanja o. posameznih nalogah itd.
. V zadnjih dveh letih je medobčinski svet na sejah mimo drugega spregovoril tudi o problematiki nekritih izgub po zaključnih računih v temeljnih organizacijah združenega dela na celjskem območju ter o delu in problematiki Sodišča združenega dela Celje ter družbenih pravobranilcev samoupravljanja. Ocenil je uresničevanje vsebine zakona o združenem delu, obravnaval prekinitve dela in
spregovoril o odnosu do njih. Na dnevni red pa je uvrstil tudi pripombe k predlogu zakona o delovnih razmerjih. Naloge, ki so jih bili zapisali v delovno usmeritev medobčinskega sveta ZSS za celjsko območje so, kot ugotavljajo, takorekoč v celoti uresniči-li.
Tudi na celjskem območju je bila sindikalna aktivnost v zadnjem obdobju usmerjena v uresničevanje vsebine zakona o združenem delu. Medobčinski svet je bil organizator regijske razprave o samoupravnem sporazumevanju o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, pred tem pa so organizirali razgovore o isti tematiki v 11 temeljnih organizacijah združenega dela.
S sodelovanjem medobčinskega odbora Gospodarske zbornice Slovenije Celje in medobčinskega sveta ZKS Celje pa so pripravili tudi razgovor p družbenoekonomskem položaju temeljnih organizacij, ki so oziroma še poslujejo z izgubo. Pri tem opozarjajo, da želene učin-
kovitosti še niso bili dosegli, ker so izgube še zmeraj tudi posledica neurejenih odnosov na področju cen in neusklajenega planiranja. Sindikati so v tej zvezi še posebej opozorili na naloge v zvezi s sprejemanjem razvojnih programov, izboljšanjem organizacije dela ter večjo osebno odgovornostjo itd.
V pripravah na 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije so se tudi na celjskem območju resneje in bolj poglobljeno lotili vprašanj in nalog v zvezi z organiziranostjo sindikata in Zveze sindikatov Slovenije. V prihodnje bo treba, kot kažejo zadnje razprave, zlasti še utrjevati delegatski sistem v sindikatih in sindikalnih skupinah, ki so, tako kažejo zadnje ocene, kot uspešna metoda dela osnovnih organizacij v zadnjem obdobju potisnjene nekoliko v ozadje.
P. O.
Predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije
N
K
Zmanjšati vse oblike porabe
I
Zorica Bosnič — Vujadinovič
Resolucijo so spet pripravljali v federaciji, ne da bi dovolj sodelovale tudi republike in pokrajini; veliko je deklarativnih stališč, ker se niso posvetovali z združenim delom; ni konkretnih ocen o vzrokih inflacije in za vrsto nalog niso določili niti nosilcev niti rokov, do kdaj jih je treba opraviti. To je pravzaprav načelna kritika članov predsedstva sveta ZSJ na osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega načrta Jugoslavije od leta 1976 do 1980 v prihodnjem letu.
Navkljub temu, da je prišel osnutek tega pomembnega dokumenta letos v razpravo nekoliko prej kot navadno, pa očitno ni bil storjen tudi kakovosten preobrat pri njegovi pripravi. Zato so tudi pripombe skorajda iste kot v prejšnjih letih. Vseeno pa je predsedstvo sveta ocenilo, da so temeljna načela v osnutku resolucije sprejemljiva. Po nji-
hovem mnenju so, na primer, sprejemljiva osnovna načela o produktivnosti dela, gibanju osebnih dohodkov in o agroindu-strijskem kompleksu. V sindikatih so pa opozorili tudi na točke, ki morajo biti v tekoči ekonomski politiki prihodnjega leta za organizacijo udarne, če želimo doseči ekonomsko stabilizacijo — to pa je temeljni cilj srednjeročnega razvojnega načrta. Po besedah predsednika sveta Mike Špiljka se bodo sindikati zavoljo tega posebej zavzemali za izboljšanje kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, za to, da bi splošno in skupno porabo zožili v dogovorjene okvire in da bi osebni dohodki rasli v skladu z delovnimi uspehi. Poteg tega je potrebno posebno pozornost nameniti regionalnemu izvajanju investicijske politike in zunanjetrgovinskim odnosom.
Kot je bilo rečeno, mora ener-getika temeljiti v glavnem na
domačih surovinah, han^j stem je nujno treba konsti^ jlik v skladu z zakonom 6 združC le
V kai
delu, v politiki cen pa mota1 glavno besedo združeno ^ Člani predsedstva so obP. ri vali tudi osnutek	5)11
iv-'-
skupščine SFRJ o odnosi!1,; Pril hodne menjave dela, obl^a j; ^1 teresnega organiziranja in *in'
Čanja o družbenih dejarn ^ Ocenili so, da SIS preveč kf5"
111n riKJ, vja	ljicvvv-- i ,
lastne službe in moč, naturi^ Ja
bi postale mesto nepoC ■ no*8
menjave dela teh dejavno*1' “sp gospodarstva.	^	^
Predsedstvo je. izreklo rj o tivno mnenje tudi glede os11. °s resolucije skunščine .Tu2oS ,
o temeljih družbenega -. ^ obveščanja in opozorilo. "	11
treba graditi enoten sistem o11 e
treoa graditi enoten sistem1", Čanja, ki bo zagotavljal v sno, popolno in objektivn0 W formacijo združenemu delu' 11
Razširjena seja IO RO sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva
Delo, ne leporečje
'ere
naj
to.
'ov,
Ciril Brajer
'rio
PO’
V sredo je imel izvršni odbor RO sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva razširjeno sejo. Razen članov tega odbora so se seje udeležili predstavniki papirne in grafične industrije, pomembnejših delovnih organizacij gozdarstva in lesarstva, zveznega odbora Sindikata delavcev gozdarstva in predelave lesa ter drugi gostje. Sprevovorili so o resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije-za obdobje 1976—1980 v letih 1976—1980 ter o možnostih v letu, ki je pred nami.
Najprej so določili namen in cilj razprave, ki je v dogovorjeni smeri tudi potekala: sindikat potrebuje v svojih prizadevanjih konkretnost, zato skuša v svoje delo vključiti ljudi, ki se vsakodnevno srečujejo s stvarnimi težavami. Razpravl jale! so se s takšno težnjo strinjali in njihovi prispevki so se kratko in jedrnato lotili najpomembnejših zadev iz njihovih delovnih sredin.
Največ so imeli povedati predstavniki lesarstva. Spregovorili so o intenzivnejšem razvoju slovenskega gospodarstva, za kar je nujna njegova usmerjenost v izvoz. To lepo prikaže že podatek o proizvodnji pohištva — letno ga proizvedemo za 30 dolarjev na prebivalca, potrebujemo ga pa le za 5 dolarjev. Slovenska predvidevanja o povečanju izvoza so s 13 % zelo smela, stanje kaže, da gre tu bolj za seštevek želja. Res smo 8 % rast fizične proizvodnje in omenjeni odstotek izvoza dosegali — a le do letošnjega leta. Analiza prvega polletja 1978 je pokazala, da proizvodnja v primerjavi z lanskim letom pada. Izvoz predstavlja za naše gospodarstvo resnično pomembno rešitev, na vsak način pa se moramo izogniti težnjam, da bi ga pospeševali s kakršnimikchpritiski. Uspeti moramo s smotrnim načrtovanjem za nekaj let naprej in doseči, da bodo delavci motivirani za združevanje dela in sredstev v ta namen. Težav, s katerimi se go- * spodarstvo pri tem srečuje, ne manjka: Rešiti bo treba vprašanje, kako doseči usmerjanje v
izvoz, če se lahko doma prodaja brez težav in pod boljšimi pogoji. Prav zato bo potrebno urediti stimuliranje izvoza na zahod, ki se zdaj ne izvaja. Delovne organizacije se z izvozom odpovedo delu dohodka in izvoz gre vse preveč na račun združenega dela
—	brez učinkovite širše podpore. Na tem področju je tudi vse preveč administriranja, ki pogosto duši takšna prizadevanja. Na seji so omenili tudi pojav prodaje izvoznih pravic. Te se na trgu prodajajo tudi do 80 odstotkov dražje in takšno prelivanje sredstev gotovo bolj »diši« pošpeku-liranju kot po dobrem gospodarjenju. Posebej so omenili izvoz v deleže tretjega sveta, kjer imajo delovne organizacije velike težave s posojili. Banke jih dajejo le za pripravo izvoza, ne pa, na primer, za prevoz, katerega stroški predstavljajo v sestavi cene
. tudi polovico.
Tudi z uvozom ne gre gladko
—	na tem področju imamo sistem omejitev, ki skuša vplivati na uravnovešenje naše plačilne bilance. Pri takšnem ščitenju domače proizvodnje pa nam odločno primanjkuje osnovnih jamstev s strani proizvajalcev, kot so: zadostna količina, zadovoljiva kakovost, sprejemljive cene in spoštovanje dobavnih rokov. Udeleženci so navedli primer brusnih papirjev, s katerimi imajo stalne težave. Gospodarske zbornice Slovenije, Hrvaške in Srbije se že nekajčasazav-zemajo za sprostitev tega področja — do zdaj brez pravih uspehov. Kar zadeva uvoz v dežele tretjega sveta, so omenili vrsto študij o izkoriščanju njihovih gozdnih bogastev — nimamo pa sistemskih rešitev za organizacije združenega dela, ki v teh deželah vlagajo v mešana podjetja.
Prisotni so se strinjali, da menda od osvoboditve nismo imeli tako togega uvozno-izvoz-nega režima in da jim sindikat lahko pri reševanju teh stvari pomembno priskoči na pomoč.
V programu so se lotili tudi' drugih področij, na katerih lahko resolucija pripomore k reševanju
težav. Več pozornosti bo .
skupi'
tr?1
posvetiti osebni, skupaj splošni porabi. Te s svojoj* preobremenjujejo rep'0, j
tivno sposobnost gospodari1’, ^
s tem neskladjem bo ttejU’ ( vsak način obračunati. | mnili so, da resolucija pr . ,f
skuša brzdati stroške,
kaže, da bodo rasli in vse bo U tiskali na proizvodnjo. ’ J njem desetletju je obredu nost gospodarstva zrasla z .ji
ia<
odstotkov, s tem se je njegova konkurenčna sPji
ija1"1
nost in možnost prodiranj^ ,
(nekatera tržišča je celo lo). Seveda bo moralo g0^ stvo tudi samo storiti vse, _,;l bo zvečala proizvodnost in kovitost naložb.	^
Nekaj pripomb je bilo tu težnje, naj bi se osebni do j umirili. Spet so se oglasih 1 ^
češ da je takšno stališče za '2 industrijo, ki je že tako 113 (ij
111VJVJO 11 I jvz, IX i jx-	c tv
lestvice osebnih dohodk0 'J
sprejemljivo. Omenili sC,s A
preveliKo administriranje ^ rj|
nami, saj le-to ruši delirij ^ zmerja in lesno industrij ^
stavlja v neenakopraven P'
•/J
Tudi predstavnik paph^f jev je imel nekaj pripomb11
sol učijo — predvsem je
papirno (pa tudi za grf pf stroko odmerjeno prentm p': štora. Nadaljeval je s krh1 i(
binetnega reševanja' uv0Ž,#l
izvoza ter poudaril, da t1 te zadeve končno posta'3 ^iij samoupravne »noge«, v ciji je pogrešal ostrine pri navanju povezovanja in zg^'f|
vanja finančnih sredstev,
nju problematike na P°%f\ zaposlovanja in nekaterih j zadev	Ji
Vsi udeleženci razširjenev,K' IO RO sindikata delavc6^ sarstvu in gozdrastvu so s"j|r njali, da je v resoluciji porečnih, optimističnih J vedi in pričakovanj, še Pf
vcui m piicanovanj, r • pa konkretnih poti, po kate^ pričakovanja lahko nre’. jf' Resolucija je mobilizacij5; / -___________________Aa\a 1° -a'
Javnik združenega dela bovati bo morala konkre* loge in rešitve.	>
^redkong) esni razgovor predsednika sveta ZSJ Mike Špiljka z glavnimi uredniki jugoslovanskih sindikalnih glasil
Bistvo: sindikat nenehno v akciji
dika
Predsednik sveta Zveze sin-^ j,{l!atov Jugoslavije Mika Špiljak jijfl ( sPrejel glavne urednike sindi-,0 ^ glasil Delavska enotnost, fLoigozok, Rad, Radničke no-r V|neinT„’^u—:j.
nči*
jtitu1
•užc' ira« ieV' bra' :S0l siH ika^ in . vnos' kr^
OSI
no511
o as#
„ da
TtOPj
rav
elO’
la11 njimi
* Mlož
le 'n Trudbenik ter se zadržal z
v daljšem pogovoru. Ob tej
'Znosti so največ govorili o “j j:“Pravah na osmi kongres Zveze ^ Urlid!^t.ov Jugoslavije, glavni
PriPrj
n'ki pa so tovariša Špiljka
C°jk,
,ia' nost'
Ja'1 nok)
, Janiji s sodelovanjem sindi-prn'^ 8*as'k ki se je začelo v - ^kongresnem obdobju vse Pešneje razvijati. v pogovoru so sodelovali: . • o Černelč (Delavska enot-st), Šandor Bogdanfi (Doigo-j,k), Života Kamperelič (Rad), j eJJa(d Brkič (Radničke novine) (erSim° Ivanovski (Trudbenik) ref kabineta predsednika U ta ZSJ Žarko Jokič, svetnik v rj ^redstvu sveta ZSJ Staša Ma-ti kovič in urednik v informa-službi sveta ZSJ Branko
kr^a Prošnj°> naj navede neka-Z P°glavitne poudarke, s kate-j bo sindikalna organizacija n^°slavijeprišla na 8. ko „ l Poudari, v čem se ho
P SVg
Razlike vsekakor bodo in p0°rajo biti. Najprej pa bi nekaj e Ve<fal o tem, kaj je značilno za sijln drugi kongres in kaj imata
t tn <noef; Tudi ta k0,r,gres’ p°-
i in'- 0 kot prejšnji, izhaja iz ure-°blTVan^a ustave>od tistega, kar ’	?v 'kuje sedanji trenutek ra-
r	lja°J-a Socialističnega samouprav-
^	To novo, kar je v ustavi

la-
ita l a00’ je predvsem prehod I Sledno samoupravljanje de-
li r>ieCeV' ^ Primerjavi z odločali i	*rnenu delavcev prek de-
f ji p skih svetov razvijamo zdaj -pji v ariloertno odločanje delavcev tanerrieljnih organizacijah združita ri;ta.e8a dela. Sindikati so v sre-
aflR :J|šču

bitke za čim doslednejše
rS?n„ar,
tega ustavnega reužŽ1*3 m to bo osnovni pouda--1 i,.^ kongresu Zveze sindikatov
taK°S^av’je' Seveda to samo po $ t^1 ne bo uresničeno zato, ker je f^.0 v ustavi zapisano — to mo-drjj^oseči vse subjektivne sile

lt0č;ue pod vodstvom Zveze ()0]. ttttisiOv, sindikati kot naj-,e,i. Iji ttnožična organizacija de-r-f1 tata '6®3 razreda pa morajo pri
sv . Prednjačiti že po naravi le družbene vloge________
. .jee čem pa se bo ta kongres f ((j/?0 razlikoval od prejšnjega, ii h. b° njegova posebna značil-
,!#
jdjj
f
A
o
A
A
/
J
v'f
/I
iF ti.
fijjT Ko smo pripravljali prejš-deli vngres> zakon o združenem r,je. Se ni bil sprejet. Pri nadalj-?ako UvePjavljan3u ustave nam je mn n o združenem delu dal d3r g0 praktičnih rešitev. Ven-e s3mo to, za nami so že tudi nj rezultati pri uresničeva-Pok . a zakona, pri čemer so se manaŽale tudi nekatere po-ta^ljf .'jivosti. In če govorimo o kon Kl med tem in prejšnjim tdeiFesom! o tem, kaj bo te-Potg a °dlika tega kongresa, bins,m lahko rečemo, da bo vse-globia razlika to, da zdaj lahko ble le proučimo vse tiste pro-iiiaijg e združenem delu pa tudi v
Političnem sistemu v celo-
tf. »Cetore je opozorilo prak-^ IhH r Rajanje ustave in s kate-
A
■ji
j

^jeesevanjem še trenutno sre-O0- Na prejšnjem kongresu Jašnj^ga Piamo mogli ugotoviti.
. nam je bila generalna S3aio ltCV na^e8a prihodnjega io v Pravnega razvoja, kot smo . tistavj začrtali. Zdaj se že
lahko temeljiteje lotimo reševanja povem konkretnih vprašanj vsakodnevne prakse.
Kongres bo, na primer, pomembno pozornost posvetil temu, kako je organizirano združeno delo. Povsem jasno je, da v tem pogledu povsod niso dosledno ravnali na podlagi ustavnih določil in zakona o združenem delu. Še imamo tako konstituirane temeljne organizacije, ki praktično to niso, ker so neekonomične in tehnološko prevelike celote ali pa premajhne, nekakšne mini organizacije, ki pa so nesposobne, da bi obstajale kot takšne. Kongres bo moral opozoriti na takšne pomanjkljivosti in bo moral zahtevati dosledno konstituiranje združenega dela na ustavnih načelih.
Ali pa vzemimo drug problem: tam, kjer so že konstituirali temeljne organizacije, znotraj delovne ali sestavljene organizacije še zmeraj niso vzpostavljeni resnični dohodkovni odnosi, ali pa je to opravilo šele na začetku. Ne bomo daleč prišli z uresničevanjem ustave in zakona o združenem delu, če pri tem ne bomo dosegli nove kakovosti. Na kongresu bomo morali opozoriti'na smeri nadaljnje dejavnosti sindikalne organizacije v celoti za premostitev takšnega stanja.
Tretje, o čemer bo na 8. kongresu mogoče povsem konkretno razpravljati, je celotno področje delitve po delu in rezultatih dela. Čeprav smo v tem pogledu v primerjavi s prejšnjim obdobjem dosegli vidne rezultate pa moramo reči, da v mnogih okoljih niso prišli dlje od začetka. Še je mnogo formalnih, ne pa dejanskih rešitev. Pravilniki so resda sprejeti, vendar pravih meril za vrednotenje delovnih rezultatov še ni, če pa so že, jih premalo dosledno uresničujejo. Morali bomo opozoriti na pomanjkljivosti in določiti nadaljnjo smer sindikalne akcije, saj je od tega neposredno odvisna tudi bitka za storilnost. Tovariš Tito je na to v zadnjem času nekajkrat opozoril kot na enega izmed bistvenih elementov našega hitrejšega gospodarskega in družbenega razvoja.
Storilnost vseeno nenehno narašča, čeprav morda s počasnejšim tempom, kot je objektivno mogoče. Kako pa gledate na to, da je v nasprotju s tem reproduktivna sposobnost gospodarstva iz dneva v dan manjša?
— To je resen problem in nanj bomo odločno opozorili na našem kongresu in se zavzeli za to, da bi ga presegli. Obremenjenost gospodarstva oziroma upadanje njegove reproduktivne sposobnosti ugotavljamo že tri leta zapored, navkljub temu pa se je reproduktivna sposobnost gospodarstva v prvem polletju letos znova znižala za 36%.
Pri tem ne gre samo za kvalitativno upadanje. Resnejši problem je, da združeno delo trenutno razpolaga s tako majhnimi sredstvi, da se zelo resno lahko vprašamo, ali sploh je nosilec nadaljnjega razvoja ali pa ni. Zato bomo zelo odločno podprli vse zahtevke iz delovnih organizacij, da se tako stanje spremeni. Obenem bomo opozorili na drugo plat medalje, na to, da kljub vsemu gospodarstvo, gledano v celoti, ustvarja premalo dohodka, da so zmogljivosti premalo izkoriščene, da ne dosegamo optimalno možnih rezultatov v gospodarjenju.
Tovariš predsednik, kaj bi lahko v zvezi s tem rekli o še dokaj
Mika Špiljak: »Razvijamo premočrtno odločanje delavcev v TOZD. To bo osnovni poudarek 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije.«
očitnem problemu nezaposlenosti? Po eni strani so premalo izkoriščene zmogljivosti v gospodarstvu, ustvarimo premalo dohodka, na drugi strani pa znatno število ljudi čaka na zaposlitev—
— To je zelo kompleksen problem, začenši od neustreznega šolanja ljudi za določene poklice — takšnega šolanja, ki bo v skladu z dejanskimi potrebami združenega dela, do odpiranja novih delovnih mest za hitrejše zaposlovanje mladih. Znano je, da je samo v prvem polletju tega leta čakalo na zaposlitev 734.000 ljudi. Toliko poprečno jih je bilo v evidenci skupnosti za zaposlovanje. Obenem pa že danes v Jugoslaviji čutimo pomanjkanje delavcev nekaterih profilov. To zlasti velja za nekatere proizvodne poklice v številnih panogah in sektorjih.
Tako, denimo, v rudnikih nimajo dovolj rudarjev; ni dovolj gradbenih delavcev in prav zato je v zamudi gradnja mnogih objektov; primanjkuje mnogo kovinarjev različnih strok; v turizmu prav tako iščejo delavce; gostinstvo na Jadranu je enako v skrbeh zavoljo pomanjkanja delavcev. Mladi ljudje se vsepovsod tam, kjer so delovne razmere težje, zelo neradi zaposlujejo in vrsta panog postopoma ostaja brez delavcev___
Kaj je vzrok temu, če vemo, da naši delavci na začasnem delu v tujini poprimejo za najtežja dela?
— Vzrokov za to je več, trije pa so, po mojem, poglavitni. Prvič, sistem delitve osebnih dohodkov ni dober, še zmeraj zapostavljamo ustrezno nagrajevanje proizvodnega dela, še zlasti pa ni elementov za vrednotenje dela v težavnejših okoliščinah. Drugič, dosedanji šolski sistem je usmerjal mlade k neproizvodnim poklicem. Znano je, da to skušamo zdaj premostiti- z uvajanjem usmerjenega izobraževanja ob trdnejšem usklajevanju z resničnimi potrebami združenega dela. Tretjič, k stanju, kakšno je zdaj, prispeva, tudi podedovano poj* movanje, da so delavski poklici »manj vredni« in zato si starši prizadevajo, da bi njihovi otroci postali »nekaj več,« samo delavci ne.
Ali je po vaši oceni podatek, ki ste ga omenili o številu ljudi, ki čakajo na zaposlitev v prvem polletju letos, povsem realen?
—- To je veliko vprašanje. Hkrati ko marsikje iščejo neka-
tere strokovnjake, so drugod, še zlasti v velikih mestih, takšni strokovnjaki registrirani pri skupnosti za zaposlovanje kot nezaposleni. Zdaj, na primer, v Jugoslaviji potrebujemo več kot 3.500 zdravnikov, obenem pa jih je 1.500 nezaposlenih, vsaj po evidenci sodeč.
Podobno je tudi v drugih strokah. Kongres bo tudi o tern moral povedati svojo besedo, saj teh ljudi, ki so še kako potrebni in v katerih šolanje je družba vložila nemajhna sredstva, ne moremo imeti za nezaposlene samo zato, ker ne želijo zapustiti večjih središč. To nam pravzaprav zamegljuje resnično podobo zaposlenosti.
Prejšnji kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je dal pobudo za pet akcij na področju družbenega standarda. V preteklem štiriletnem obdobju smo dosegli vidne rezultate. Ali bo tudi 8. kongres posvetil posebno pozornost standardu delovnih ljudi?
— Res je, da smo na področju družbenega standarda dosegli vidne rezultate. To ugotavlja tudi kongresno gradivo. Vendar pa s tem ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Še zmeraj imamo probleme. Mislim na stanovanjsko politiko, skrb za otroke zaposlenih staršev, varstvo pri delu — kot področja, o katerih bodo delegati in gostje na kongresu še posebno razpravljali in skušali opozoriti na možne rešitve v prihodnjem obdobju.
Omenili ste stanovanjsko politiko. V zadnjem času je marsikje-slišati nezadovoljstvo zaradi zamude pri graditvi stanovanj. Pri tem ugotavljamo, da je denarja dovolj, kljub temu pa graditev stanovanj zamuja za predvidevanji. Ali bi kongres utegnil spodbuditi določeno akcijo, s katero bi pospešili reševanje stanovanjskih problemov?
— Zdaj ne gre za probleme, da bi sprožili takšno akcijo, saj le-ta že teče. Problem je v tem, kako se trošijo sredstva za stanovanjsko gradnjo. Na to pa ni mogoče odgovoriti na jugoslovanskem sindikalnem kongresu. Odgovor na to je treba poiskati v vsakem konkretnem okolju, saj ima vsako svoje posebnosti in treba je ugotoviti^zakaj kje zaostaja graditev stanovanj in kakšni so vzroki za to. So občine,
■ kjer denar za zidanje stanovanj uporabljajo v druge namene. Na primer za urejanje mest. Če to postane ooolavitni cilj, ne pa člo-
vek in njegove življenjske koristi, med katerimi je stanovanje na enem prvih mest, potem je takšna politika slaba in takrat mora sindikalna organizacija v takšnem okolju začeti akcijo in doseči pravilno rešitev.
Sicer pa bi kongres moral sprožiti trajno akcijo, če bi ob- ’ stajala težnja, da bi zmanjševali sredstva za graditev stanovanj. Tega zdaj v Jugoslvviji ni nikjer. Ravno nasprotno! Povsod skušajo čimbolj mobilizirati dodatna sredstva, lastna sredstva občanov, da bi pospešili zidavo stanovanj. Gre za to, da se ta sredstva racionalno porabijo za tisto, za kar so namenjena in ne v nekatere druge namene, kar se ponekod dogaja.
V predkongresnih pripravah je bilo precej govora o krepitvi osnovne organizacije sindikata. Čeprav so povsod sklenili, da mora biti žarišče dejavnosti sindikata v temeljni organizaciji združenega dela, marsikje še ni tako. Kaj storiti, da bo sindikat v vsakem okolju začel uspešno uresničevati funkcijo, ki mu jo nalagata ustava in zakon o združenem delu?
— Lahko bi našli precej dokazov za vašo trditev, pa tudi za popolnoma drugačno, da je sindikat v drugih okoljih izjemno dejaven. Bistveno je, da je sindikat v akciji. To je poglavitno. Če pa je v akciji, potem bo posto-pbma obvladal tokove samoupravnega razvoja in se tako tudi sam usposabljal za opravljanje vseh funkcij, ki so mu v našem političnem sistemu namenjene kot najbolj množični organizaciji delavskega razreda. Gotovo pa je to proces, ki bo trajal več let. Vsega, k čemur zakon o združenem delu zavezuje sindikalne organizacije, ni mogoče storiti naenkrat. Velika težava je, kako za vse najti praktične rešitve. To ni lahka niti enostavna naloga. Ponavljam pa, da je bistveno to, da se je sindikat spustil v bitko za vse tisto, k čemur ga ustava in zakon o združenem delu zavezujeta in samo s to bitko se lahko usposobi osnovna organizacija za uresničevanje svojih tekočih in trajnih nalog.
Ali lahko rečemo, da sta bili minuli dve leti, leti proučevanja zakona o združenem delu in ustave, oblikovanja normativnih aktov, zelajpase začenja obdobje iskanja vsebine, pravih rešitev v nadaljnji graditvi našega samoupravnega socialističnega sistema?
— Nekaj takega bom povedal tudi v referatu na kongresu: sprejeli smo sporazume, dogovore, skušali smo se konstituirati v duhu zakona o združenem delu, vendar šele zdaj začenjamo odkrivati resnične, bistvene probleme, ki jih pri sprejemanju normativnih aktov nismo mogli videti. Na površje so prišli ob praktičnem uresničevanju teh aktov. Ni razlogov, ki bi ljudje postajali malodušni zato, ker se naenkrat znajdejo pred številnimi pomanjkljivostmi, težavami, ki jih je treba premagati. Problemov je mnogo, vendar jih ne smemo razumeti kot neuspeh, niti ne smejo biti ovira za premagovanje vsega tistega, kar zdaj v nekaterih okoljih ni dobro opredeljeno. Bistveno je, kot sem že dejal, ali^o sindikati, zveza komunistov, vsa družba v akciji za odpravo raznih napak, pomanjkljivosti, nedorečenosti. V akciji pa smo! To je bistvo.
Ob vseh pomanjkljivostih v mnogih organizacijah združenega dela namreč imajo zelo dobre rešitve, našli so prave odgovore na mnoga vprašanja in pri njih je nastal velikanski preobrat pri delu: ljudje so zadovoljni, bolje upravljajo. Te pozitivne izkušnje je treba nenehno poudarjati, sprejemati in prenašati iz ene organizacije v drugo. V tem vidim tudi vlogo grupacij: da sorodne organizacije, ki izdelujejo enake izdelke in poslujejo ob približno enakih pogojih, začno dosegati tudi približno enake rezultate. Zdaj pa smo priča velikim razlikam v poslovanju posameznih sorodnih organizacij. Ugotoviti je treba, zakaj prihaja do tega, zakaj nekatere organizacije zaostajajo, druge pa se naglo razvijajo, treba je preučevati vzroke takega stanja in uporabiti vse pozitivne izkušnje. Ta spoznanja pa se težko uveljavljajo in prav sindikalne organizacije si bodo morale prizadevati, da bi tako delali. V tem smislu bi moral biti sindikat bolj glasen in bojevit.
Ali v tem, o čemer ste zdaj govorili, o potrebi prenašanja dobrih rešitev, pozitivnih izkušenj v druge organizacije vidite tudi vlogo sindikalnega tiska?
— To bi pozdravil. Tisk, ki bi prenašal pozitivne rešitev in se zavzemal za njihovo uresničevanje, bi delavci gotovo sprejeli in radi brali. V tem smislu pozdravljam tudi vaša prizadevanja za čim trdnejše sodelovanje sindikalnih glasil. Zelo dobro je, da vsak izmed sindikalnih časopisov seznanja svoje bralce — delavce z dogajanji v drugih republikah in pokrajinah, z dosežki, prizadevanji in problemi. To pri ljudeh razvija občutek enotnosti in prispeva k sprejemanju vseh pozitivnih izkušenj. Če boste še naprej spremljali prizadevanja vse družbe, pa tudi sindikatov v razvoju dohodkovnih odnosov, v uresničevanju zakona o združenem delu, če boste še naprej pisali o položaju delovnega človeka in se zavzemali za reševanje njegovih življenjskih problemov, potem bodo časopisi, ki jih urejate, gotovo dobro sprejeti in bodo zmeraj deležni podpore sindikatov: Vidim pa,-da je takšnih člankov v sindikalnih glasilih vedno več. Zato ocenjujemo, da je sindikalni tisk odigral pozitivno vlogo, da je zelo koristen in da ga je treba podpreti. Usmeritev, nakazano v vprašanju, pa seveda morajo sindikalna glasila še bolj razviti.
*
S
Udeleženci 16. dvomesečnega političnega tečaja pri RS ZSS in,RK ZSMS na ekskurziji v Beogradu
Največ velja, če vidiš sam
Damjan Križnik
Kar nekam prekratki so bili štirje čudoviti dnevi, ki so jih slušatelji 16. političnega tečaja pri RS ZSS in RK ZSMS preživeli v Beogradu, pa čeprav so jih podaljševali pozno v noč. Namen vsake ekskurzije je pač videti in spoznati kar največ — tega pa v naši metropoli ni malo — koristno pa vedno kaže združiti tudi s prijetnim, za kar so v Beogradu vsi pogoji. Če k temu dodamo še pristno srbsko gostoljubje, potem se ti dnevi vtisnejo v srce in ostajajo nepozabni...
Prejšnji teden so slušatelji 16. politične šole z Bleda krenili na syoj »maturantski izlet« v Beograd, kjer so bili gostje republiškega sveta Zveze sindikatov Srbije. Spotoma so se ustavili v Jasenovcu, kjer so si pretreseni ogledali dokumentarni film o grozodejstvih ustašev, ki sov tem taborišču na zverinski način pomorili 700.000 rodoljubov, in obiskali spomenik žrtvam — neuklonljivi tulipan, ki vsako pomad vedno znova požene. V muzeju »25. maj« v Beogradu so nato naslednjega dne videli darila, ki jih je predsednik Tito prinesel v domovino z vseh koncev sveta, dosti pozornosti pa so posvetili tudi kamnom z Meseca, ki jih je Titu poklonil bivši predsednik ZDA Richard Nixon. Nekoliko razočarani nad neurejenostjo okolice muzeja so nato krenili proti Banjici in Topčide-ru, od^koder so že mnogo let nazaj startali v boje topničarji srbske vojske, in preko mosta čez Savo, ki so ga vrli gradbeniki pred meseci prestavili in ga spojili z drugim, prispeli v Novi Beograd. Tu je bila njihova prva postaja kongresni center Sava, v dobrem letu prizorišče pomembnih mednarodnih in jugoslovanskih političnih dogodkov. Svojo radovednost o veličini in neizmernosti tega objekta so potešili z Ogledom nekaterih prostorov in bili presunjeni nad njih lepoto in urejenostjo. Mimo stolpnice družbenopolitičnih organizacij in skozi gaj, kjer voditelji držav z vsega sveta ob obisku v Jugoslaviji posadijo spominsko drevo, sp nato prispeli do muzeja sodobne umetnosti, ki si je zaradi svoje arhitektonske atraktivnosti poleg laskavih pohval zaslužil tudi oktobrsko nagrado. Seveda ni bil nič manj zanimiv sprehod skozi galerije, kjer so se tečajniki lahko spoznali z vsemi sodobnimi umetniki iz naše širše domovine in občudovali njihova dela.
Tečajniki 16. politične šole so se ustavili tudi v Jasenovcu, kjer so si ogledali spomenik 700.000 žrtvam zloglasnega ustaškega taborišča.
Na kljub izredno natrpanemu programu so tečajniki rade volje obiskali tudi staro trdnjavo Ka-lemegdan, od koder se jim je navkljub meglenemu vremenu nudil lep pogled na izliv Save v Donavo, na Novi Beograd in seveda tudi del starega mesta. Nato so bili v vojaškem muzeju, kjer so lahko občudovali uniforme vseh vojska, ki so se kdajkoli v zgodovini borile na ozemlju Jugoslavije, pa njih orožje in številne dragocene dokumente, med njimi tudi Titov ukaz z Neretve: »Ranjencev ne smemo pustiti«. Po obisku v muzeju revolucije, kjer so dodobra spoznali zgodovino delavskega gibanja pri nas, so nato odšli v Dom sindikatov, kjer so se zadržali v daljšem razgovoru s svojimi gostitelji-
Podpredsednica RS ZS Srbije Pauna Petrovič je slovenskim gostom najprej opisala delo njihovega kongresa, ki se je končal dober teden pred tem obiskom, jim povedala, da je v Srbiji zaposlenih 1,800.000 delavcev (od tega 32 odstotkov žensk), ki opravljajo kar 840 najrazličnejših poklicev, da imajo v Srbiji 98 občinskih svetov ZS, od tega samo v Beogradu 16, da imajo po tem kongresu 15 strokovnih sindikatov (prej le šest) in da njihov
Še enkrat:
Konec z dodatki
Na seji izvršnega odbora' Republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije, je bilo ob obravnavi osnutka sporazuma dejavnosti rudnikov Slovenije poudarjeno, da v smislu uresničevanja določil zakona o združenem delu ne gre samo za odpravljanje dodatkov v rudarstvu, temveč za odpravo vseh dodatkov, ki jih danes dobivajo delavci na osnovi pogojev dela v vseh dejavnostih. Zato je izvršni odbor republiškega odbora sprejel sklep, da da pobudo sekretariatu
predsedstva RS ZSS, da zavzame stališče za enotno ureditev teh zadev.
Dokler bodo veljala določila obstoječega samoupravnega sporazuma rudnikov Slovenije, bodo torej rudarji še vedno prejemali jamski dodatek.
Republiški odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije
republiški svet šteje 127 članov. Nadalje je povedala, da imajo 230.()()() nezaposlenih, kar predstavlja za Srbijo svojevrsten problem, v tujini pa je na začasnem delu 250.000 njihovih delavcev, med njimi veliko diplomantov fakultet. V Srbiji ostane vsako leto neizkoriščenih vsaj 100 milijard dinarjev, namenjenih za gradnjo stanovanj, to pa zato, ker ni urejeni h-lokacij. »Sklenili smo, da bi moral imeti vsak delavec vsaj v 15 letih rešeno stanovanjsko vprašanje, vendar v tem ne uspevamo, saj se celo dogaja, da ljudje odhajajo v pokoj brez strehe nad glavo«. Sindikalne liste v slovenskem smislu nimajo, so pa pred dvema letoma uvedli tako imenovano »socialno karto«, ki jo vodijo v vsaki organizaciji združenega dela posebej, v njej pa opazujejo predvsem standard zaposlenih. Namesto naših sindikalnih skupin imajo v Srbiji podružnice — po izmenah ali deloviščih — kjer se s svojimi delegati pogovarjajo o stvareh, ki jih težijo, »nadaljevanje« pa je takšno, kot povsod pri nas.
Zvečer so tečajniki obiskali Beograjsko dramsko gledališče, kjer so si ogledali Nušičevo Gospo ministrico.
Tudj naslednji dan ni bil nič manj pester. Na obisku v ČZP Politika, največji časopisni hiši v Jugoslaviji, kjer novinarji, ko-derji in stavci dnevno kar štirimi-lijonkrat udarijo po tastaturi svojih pisalnih strojev in kjer vsak dan izide skorajda 900.000 izvodov raznih časopisov in revij, so spoznali celoten postopek nastajanja časopisa. Zatem so obiskali spomenik neznanega junaka na Avali, spotoma pa si ogledali spomenik v Jajincih in oba največja beograjska stadiona. Najbolj slavnostno pa je bilo seveda zvečer v Skadarliji, kjer je gostom, podpredsednica RS ZS Srbije Pauna Petrovič priredila večerjo v »srbskem slogu«.
Med potjo nazaj na Bled je bilo seveda dovolj časa tudi za pogovore s slušatelji politične šole. »Za to šolo so nas izbrale družbenopolitične organizacije in samoupravni organi podjetja«, je na vprašanje, kdo lahko obiskuje tak tečaj, povedal Alojz Železnik (Elektrokovina, Maribor) in dodal, da so v delovnih organizacijah izbirali pač take, ki opravljajo razne funkcije, ali pa bi jih naj v prihodnje. »Jaz sem
predsednik IO OOS in predsednik krvodajalcev, predvideli pa so me za skorajšnjega predsednika sindikata na ravni delovne organizacije. Ta tečaj mi bo nedvomno zelo koristil, saj mi je dal podlago za nadaljnje delo.«
Pavle Stupnikar (Litostroj, Ljubljana) pa je imel na program tečaja tudi nekaj dobronamernih pripomb: »Predno gre kdo v tako šolo, bi moral dobiti v roke program, da bi se lahko pripravil na teme tečaja; nič nimam proti teoriji, saj mi je jasno, da mora imeti vsakdo trdno marksistično podlago, toda lahko bi je bilo manj; tudi sistem dela bi lahko bil boljši — zavzemam se za delo po skupinah, saj je ves smisel našega kaljenja v razpravah med ljudmi; premalo je praktičnega dela. Sicer pa je tak tečaj koristen in prepričan sem, da bo obrodil sadove, če bo vsak izmed nas odnesel z Bleda vsaj 20 odstotkov tistega, kar je slišal.«
»Predavanja imamo dopoldan in popoldan, tako da je prostega časa bolj malo«, pripoveduje Truda Tomažin (Tkanina, Celje), ki med tečajniki bdi nad njihovo duhovno hrano. »Nekateri plavajo v bazenu, drugi berejo, tretji pišejo seminarske naloge... En večer smo preživeli z Ladkom Korošcem. Bilo je prijetno in obljubil nam je, da bo še prišel. Sedaj pa imamo v načrtu pogovor z Janezom Menartom, ki mu bomo tudi recitirali njegove pesmi. Ob dnevu republike, ko bomo zaključili naš dvomesečni tečaj, pa bomo pripravili tudi priložnostni program...«
Z razgovori je dolga pot do Ljubljane in naprej na Bled kar hitro minila, doživetja pa bodo ostala. »Vidite, v teh štirih dneh ste se naučili več kot če bi vam te stvari dva meseca predaval«, jim je ob koncu dejal vodja ekskurzije Zdravko Troha, direktor centra za družbenopolitično izobraževanje pri RS ZSS in RK ZSMS.
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Piše: Ivan Žužek
S
C
Izpodbijanje
referenduma
V temeljni organizaciji je bil razpisan in izveden referendum o reorganizaciji, ki je sicer zadevala vso delovno organizacijo. Trije delavci so zahtevali sodno varstvo in predlagali razveljavitev referenduma, češ da postopek pred referendumom ni bil zakonit in da so bile storjene take nepravilnosti, ki so vplivale na izid referenduma. Referendum je bil sicer uspešen, ker je za predlog, ki je bil predmet referenduma, glasovalo 50,57 % delavcev temeljne organizacije. Predlagatelji so posebej opozorili na zelo pičel odstotek, ki kaže, da je referendum sicer formalno uspel, toda vprašanje je, ali je odstotek resničen ali ne.
Delavci na sodišču združenega dela niso uspeli s svojim zahtevkom. Sodišče sicer ni ugotavljalo, ali je res prišlo do nepravilnosti, ki so vplivale ali bi utegnile vplivati na izid referenduma. Ugotovilo je namreč, da ni pogojev za sodno varstvo, ker so delavci zahtevali sodno varstvo
prepozno.
Sodišče opozarja, da zakon o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja postavlja zelo kratke roke za izpodbijanje referenduma. Po 13. členu navedenega zakona ima vsak glasovalec pravico vložiti ugovor pri volilni komisiji oziroma organu, ki je izvedel referendum, če meni, da so se zgodile nepravilnosti pri izvedbi referenduma. Tak ugovor pa se lahko poda le v roku treh dni od izvedbe referenduma. Če ugovoru ni ugodeno ali pa če organ ne izda odločbe o
ugovoru v roku treh dni po vloZ1. tvi, lahko vlagatelj ugovora v>rt' dneh od prejema odločbe roma od dneva, ko je potekeb0 ^ za izdajo odločbe, vloži predi1’' za oceno zakonitosti ozir01’1 pl pravilnosti postopka na refe|'el' jj51 dumu pri sodišču združeni a' dela. Tudi sodišče mora hitro stopati in o predlogu odloči1' osmih dneh od dneva prej51” predloga.	o
Glasovalec, ki ni vložil T- . vora v zakonitem roku pr' 01 ganu v temeljni organizaciji'. veda ne more zahtevati sodfl^, 11
Jobi
varstva, takega varstva pa tud' more zahtevati po preteku l,e dni od prejema odločbe bzirolr od dneva, ko je potekel rokza’ dajo odločbe.
Delavci morajo torej P izvedbi referenduma skrbno žiti, kajti roki po zakonu so i^J mno kratki, kar sicer omog0^ hiter postopek, vendar zahtev31 od delavcev, da nemudoma girajo na morebitne nepravi!^ sti, kajti po preteku zakon'® rokov ni možno razveljaviti renduma, čeprav je na hr prišlo do nepravilnosti.

%

km
ij" ilo
Pravica do tedenskega počitka ni odvisna
od dodatka za nedeljsko delo
\

kfsi
Pre!
fbr,
"k
Temeljna organizacija je delavcu odklonila izplačilo dodatka za nedeljsko delo, čeprav ima v pravilniku o osnovah in merilh za delitev sredstev za osebne dohodke določbo, da ima delavec, ki dela ob nedeljah, torej na dan tedenskega počitka, pravico do dodatka na osebni dohodek v višini 35 %. Z istim pravilnikom je namreč določeno, da prejme tak dodatek le delavec, ki ne izkoristi tedenskega počitka kak drug dan v tednu.
Delavec je zahteval varstvo svoje pravice pred sodiščem združenega dela in tudi uspel. Sodišče je ugotovilo, da je temeljna organizacija podpisala samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, vendar temu sporazumu ni prilagodila svojega samoupravnega splošnega akta. Po navedenem sporazumu ima delavec pravico do dodatka ne glede na to, ali izkoristi dan tedenskega počitka ali ne.
Sodišče je poudarilo, da se pravica do tedenskega počitka in pravica do dodatka pri osebnem dohodku za nedeljsko delo ne moreta izključevati. Delavcu gre po zakonu (88. člen zakona o delovnih razmerjih) pravica do nepretrganega tedenskega počitka najmanj 24 ur. Če je nujno, da dela na dan svojega tedenskega počitka, mu mora biti zagotovljen tak počitek kak drug dan — praviloma v naslednjem tednu.
Temeljna organizacija, ki b' . lavcu ne zagotovila predpis'"’|. tedenskega počitka, bi bila ^ novana za prekršek po 13-10 , 219. člena navedenega zak°. Iz tega sledi, da sodišče zCK nega dela določbe o omejitvl ^ datka za nedeljsko delojii s"1 ^ upoštevati, ne slede na to, a ..
upoštevati, ne glede na ^ določba v nasprotju s' sa"1 ^ pravnim sporazumom, k; podpisala temeljna organizmu Poudariti je treba, da teme L organizacija zavestno ni uS
set,
V
%
,C
%
'"IS
"ih
s'i(]
»
''ašj
%
*ki
liki
■'?£ s
dila svojega pravilnika s sa*1*^ pravnim sporazumom, kerE^i mnenja, da ni dolžna upošte vseh določb samoupravnega5^ razuma. Tako stališče pa ni v skladu s 613. členom ^ ja o združenem delu, ki nalag3’^ mora organizacija združba dela svoje samoupravne SP akte uskladiti z obvezn0-prevzetimi s samoupra', .. j sprazumi, ki jih je sklenila a^r stopila k njim.
t
Pta*
^ c
sler
!vet
leg;
%
vsei
S
s
H
H
Pre,
'kdj
ko\
'n
18. novembra 1978
dogodki in odmevi
stran 5
Sindikat »bo«, če bomo z njim vsi
vloži;
vtff
, ozi'
ecM
roi’11
dni Brajer
•M1 of čili n ijein*
ugo ki ■j or
I Lojze Mežnarič bo eden de-Jf°v, ki bodo našo republiko ^®pali na 8. kongresu ZSJ. j 44-letni predsednik mere«' Cmske8a sveta ZSS v Ljub_
elit C ’-ma za seb°j Pestro> razg>-Vv° 'p uspešno življenjsko pot.
e' jo je v ljubljanskem Lito-t “ju, kjer se je izučil poklica in ■j y letih zaposlitve prešel vse jj ^je do VK strokovnjaka, da s0,natv° končal prvo stopnjo Vi-^ole za politične vede in v i i: 'Ih''?U litostrojske kadrovske ''A Lostak svetovalec za kadre 1, el: joh elavec me<l delavci, saj je ' k r° Poznal njihove potrebe in „■ ave, ki so bile od nekdaj tudi . Sove. »Boj za delavsko stvar« L,sPtemlja tudi v zadnjih lot ko srno 8a l^ko spoznali p0‘ Prizadevnega in nadvse ne-ij tednega družbenopolitičnega "c {,avca na različnih ravneh, kot 1	ki res nima dlake na je-
^ ko je treba reči bobu —
s>ašali smo ga, s kakšnimi . 'Sci bo čez dober teden dni oval v Beograd: k, Viprave na slovenski sindi-p n' kongres so že bile del pri-na zveznega. Zaključki na-
ro«1’
za'2’
p«
oP
izjf
'2°^
;vai
re«’
il^
mit*
re^
šega kongresa so odraz razmer pri nas in se že odražajo v dokumentih kongresa ZS Jugoslavije. Zdaj se zavzemam za to, da naši delegati ne bi razpravljali le o težavah in uspehih svojih občin, delovnih organizacij in drugih sredin — za to so že imeli priložnost. Zdaj moramo stvari zgrabiti širše. Nekaj zadev je že tako v pristojnosti federacije, moramo pa rešiti tudi takšne, ki so prepuščene medrepubliškemu dogovarjanju. Poskrbeti bo treba, da se bomo do takšnih stvari opredelili enotno in tako vplivali na oblikovanje ustreznih odnosov in pogojev na tistih področjih, za katera smo se dogovorili, da veljajo za vso Jugoslavijo. Teh stvari ni malo — gre za delovne in življenjske pogoje vsega delavskega razreda naše domovine, ki morajo biti vsaj približno enaki. Predvsem moramo ustvariti enotne pogoje gospodarjenja, enoten trg... Saj je jasno, da so različni pogoji pri nas objektivno dani — ne smemo pa ustvarjati razlik tam, kjer to ni nujno potrebno. V približno enakih pogojih moramo poskusiti najti enake rešitve in ustvariti
enake poglede. Prepričan sem, da so v približno enakih pogojih tudi težave skoraj iste. Končno se moramo zavedati, da na krompirjevi zeli jabolka pač ne bodo zrasla. Od 8. kongresa ZSJ predvsem pričakujem, da bo omogočil za vse nas koristno izmenjavo izkušenj.
Tu je še kopica zelo konkretnih težav — pri nas je precej delavcev iz drugih republik in zavedati se moramo, kako dragoceni so, kako velika je naša odgovornost za njihove delovne in živ-
ljenjske pogoje... Nedavno sem spoznal prav poseben primer, ki je pokazal, kako veliko mora biti naše razumevanje njihovih težav. Delavec (in takšnih je mnogo), ki že nekaj časa dela v Sloveniji, ima točno določen cilj — delati, zaslužiti, prihraniti in se vrniti domov, denimo v Bihač. V delovni organizaciji je soustvarjalec dohodka, treba mu je omogočiti, da soodloča o njem (in te svoje pravice se dobro zaveda). Tako je zaprosil za stanovanjsko posojilo — do tu je vse v redu in prav, a kaj, ko si hoče stanovanjske razmere urediti doma, v Bihaču. Tu se je njegov interes soočil z interesom delovne organizacije. In kaj zdaj?! Vidite, takšnih in podobnih primerov je nešteto in sindikat čaka dosti dela. Pomagati mu bo treba!«
Ko smo Lojzeta vprašali, ali bo v Beogradu sodeloval s svojo razpravo, je skomignil z rameni:
»Ne vem, dosti jih je iz naše republike, ki žele razpravljati. Se bo že pokazalo, ali je potrebno, da vskočim tudi sam. Če bom razpravljal, bom v 1. komisiji za razvoj samoupravljanja in poli-
tični sistem. Če bo treba, bom spregovoril o svobodni menjavi dela, o samoupravnih delegatskih odnosih med izvajalci in porabniki v SIS. Zavedam se namreč, kako različna je stopnja organiziranosti tega področja v Jugoslaviji.«
Z Lojzetom Mežnaričem smo se na koncu pogovorili tudi o stanovanjskem vprašanju, o zbiranju sredstev, ki presegajo obveznih šest odstotkov.
»Moje izkušnje kažejo, da delavci v večini primerov pri razporejanju dohodka po zaključnem računu namenjajo za stanovanjsko gradnjo več, kot pa je minimalno dogovorjeno. Zavedajo se pač, kako pomembno je to področje in kako veliko sredstev zahteva. Pa ne samo to. Velika večina interesentov za stanovanja tudi namensko varčuje; celo tisti z nizkimi osebnimi dohodki. Z bančnim kreditom, ki ga dobijo in s pomočjo delovne organizacije potem gradijo, kolikor hitro pač gre. Navkljub močni inflaciji, ki neposredno posega v varčevalčev žep, zanimanje za ta način reševanja stanovanjskih problemov ne jenjuje; bolj na-
sprotno! Prav zato moramo biti izredno previdni pri sprejemanju sistemskih ukrepov, da takšne pobude in volje delavcev ne bi omejevali ali celo zatrli. Še več, olajšati jim moramo te njihove napore. Nemara niti ne toliko s (povečanimi) krediti, kot pa s pospešenim urejanjem vseh zadev, ki zaradi sedanje neurejenosti — mislim na najrazličnejšo dokumentacijo — zavlačujejo in dražijo tako družbeno kot zasebno stanovanjsko gradnjo.
Omenil bi tudi kadrovska stanovanja. Če se delavci zavedajo, da jim manjka določenih profilov kadrov, takšnih, ki so »usodni« za izpolnitev programov in s tem tudi za dohodek — ne vidim vzroka, zakaj se ne bi mogli odločiti, da jim priskrbe stanovanja (če je to pač pogoj). Dosegli bodo načrte, povečali dohodek in vsi bodo zadovoljni — seveda le, če bodo točno določena merila, kdaj, čemu, za koga velja pravica do kadrovskega stanovanja — in, kar ni nič manj pomembno, kdaj le-ta preneha. Vse to pa je potrebno vnesti v plane in natančno urediti s samoupravnimi dokumenti.«
V slogi, pa tudi v številu je moč
Milan Govekar
dei Liani sindikata so lahko tudi CeaVcL zaposleni pri zasebnikih, fos ^štejemo tako imenovane Pf^dinjske pomočnice, gre ob« V.Se.mza delavce pri zasebnih Lvn>kih. Ni jih sicer dosti, toda: benSen je njihov dejanski druž-l^.^konomski položaj in kaj zanje stori sindikat, da bi stata Položaj hitreje izenačeval s delavcev v združenem
Ite^ te*n smo se pogovarjali z |>Qao ČERNIČ, analitikom v O^em združenju obrti, ko-^iuhr 'n o13!®®3 gospodarstva v cj ‘jam. Kot predsednico ob-
■ijk ,e§a odbora sindikata obrt-Cer,. Bavcev v ljubljanski občin ta (ji jo je članstvo tudi izvolile 'it,(l^Sata na 8. kongresu Zvez« »m t°v Jugoslavije.
'risi	obratovalnicami \
rii»in ini’ v katerih se opravlj; taltji stojno osebno delo, je 25! lavCj Ljer so zaposleni tudi de-^en 02*roma vključujejo tud t)iltj,Ce- Tako pri zasebnih obrt-dela 736 delavcev in 19!
učencev. Poleg tega pa je v gospodinjstvih občanov zaposlenih še 59 gospodinjskih pomočnic.
Delovno razmerje teh delavcev je urejeno na podlagi dveh kolektivnih pogodb: pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki v SR Sloveniji in pogodbe o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo v gospodinjstvih občanov v občini Ljubljana-Center.«
»Na skupščini Sindikata obrtnih delavcev Slovenije smo slišali, da smo pri uveljavljanju kolektivnih pogodb v naši republiki dosegli nekakšen »začetni red«, da pa bo moral sindikat še marsikaj storiti za izboljšanje družbenoekonomskega položaja delavcev pri zasebnikih. Kaj naj bi storil po vašem mišljenju, če taka ocena velja tudi za občino Center?«
»Vsem prizadevanjem navkljub je v naši občini v sindikat vključen komaj vsak peti delavec, zaposlen pri nosilcu osebnega dela/To dejstvo, ki odraža
tudi preveliko fluktuacijo, seveda vpliva na težo in moč sindikalne akcije. V glavnem pa lahko rečemo, da se nagrajevanje po rezultatih dela prepočasi uveljavlja, čeprav smo priče nekaterim pozitivnim premikom. Podobno nespodbudna ocena velja
za izvajanje tistega dela kolektivne pogodbe, ki vključuje osebne prejemke po sindikalni listi. Poenostavljeno rečeno so redki primeri, ko bi nosilci osebnega dela bili pripravljeni delavcem izplačati več, kot je minimum po sindikalni listi. Tako imamo v občini eno samo obratovalnico, kjer je zasebni obrtnik zares poskrbel za topli obrok pri njem zaposlenih delavcev. Regresi so bili v večini primerov izplačani v najnižjem možnem znesku — za letos 1367 din. Tudi strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev ni zadovoljivo, čeprav bi mu — glede na veliko število zaposlenih nekvalificiranih delavcev — morali namenjati več pozorncfsti. S pomočjo sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju ljubljanske regije si je priznano znanje oziroma izobrazbo v zadnjih štirih letih pridobilo vsega 46 delavcev; nekateri tudi na višjih in visokih šolah. Samo 20 delavcev pa je obisko-
valo razne tečaje za izpopolnjevanje znanja, ki ga potrebujejo pri njihovem delu.
Z druge strani pa je, žal, resnična tudi ugotovitev, da se kolektivna pogodba o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo v zasebnih gospodinjstvih, praktično sploh ne izvaja. Na vaše vprašanje, kaj naj bi sindikat storil, torej lahko odgovorim, da bo moral predvsem storiti več, kot je uspel doslej. Storil pa bo lahko, če bo nekolikanj spremenil način svojega delovanja. Gre za to, da danes največkrat nastopa v vlogi gasilca posrednika, da pač pri pristojnih inšpekcijskih službah zahteva, da ukrepajo v primerih, za katere izve, ko se pridejo pritožit delavci. Zato zmanjkuje časa in moči za politično akcijo, katere cilj naj bi z ene strani bilo aktivno vključevanje vse večjega števila delavcev v sindikat, z druge strani pa aktivnost pri dograjevanju kolektivnih pogodb, nadalje pri reševanju stanovanjskih proble-
obrih kadrov ne skrbi, ko naj bi se vrnili
^anan Horvat

*et0^nj'h in 1 %sti °. izpopolnit' ^ve?0 . ln metod Se
sle
in,:'^an do taks 2rj Pripovedova
S??rTedsednik
rigat > ^ Ljubljana-i
W an8ažiranost
lit-,.	_____
Su „	"“J'- v us
H Dr združenem \ (4 v|c in obve;

delavskega razreda in ko smo med občinska vodstva zveze sindikatov »razporedili« pravice in dolžnosti, pri tem pa zelo jasno zapisali tiste obveznosti, ki jih imajo občinski odbori sindikatov, kot oblike dela, kot oblike izražanja specifičnih in posebnih interesov, ki se med seboj soočajo v občinski organizaciji. To je korak, pa zelo pomemben korak k dograjevanju sindikata, vendarle pa bi rad opozoril še na to, da smo doslej morebiti preveč pozabljali tudi na oblikovanje takšne kadrovske politike v zvezi sindikatov, ki bi nenehno spodbujala k temu, da so v vodstvih v resnici najboljši, najbolj delavni
in takšni delavci, ki so »doma« med delavci.
Zakaj govorim o tem? Včasih se mi zdi, da tam in tu kdo želi mimo normalne poti kadrovanja v zvezi sindikatov, predvsem po drugih merilih, kot pa veljajo v zvezi sindikatov, »postavljati« ljudi na odgovorna mesta v občinskih in drugih organizacijah zveze sindikatov. Pri tem avtorji takšnega »kadrovanja« često tudi pozabljajo, da bodo delavci zadovoljni le s tistim aktivistom, ki je že doslej doprinesel — več ali manj — h krepitvi družbenopolitične vloge sindikata v temeljnih samoupravnih skupnostih. Da se razumemo: nisem pri-
staš politike, da morajo vsi funkcionarji izhajati iz dosedanjega kroga sindikalnih aktivistov — to bi bila napačna politika — prav gotovo pa so lahko sindikalni funkcionarji le tisti, ki se zavedajo odgovornosti sindikata v naši družbi, ki so bili kot delavci, člani sindikata in samouprav-Ijalci že do sedaj vključeni v prizadevanja za pravo vlogo sindikata — ne glede na to, ali so bili člani izvršnih odborov ali konferenc sindikalnih organizacij. Razen tega tudi govorimo, da se moramo otresti takšne politike kadrovanja, da ko nekdo pride za funkcionarja, pogosto ne najde več poti nazaj v združeno
mov teh delavcev, omogočanju (tudi) družbenopolitičnega usposabljanja in še marsičesa, tako tudi utrjevanja delovanja delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Z delovnim programom za naslednje obdobje smo si zato tudi zadali nalogo, da bomo tesneje sodelovali z izvršnim svetom skupščine občine Ljubljana-Center na najrazličnejših področjih. To bi med drugim lahko pomenilo, da si bomo pošteno razdelili vsak svoj del odgovornosti in skrbi za družbenoekonomski položaj delavcev, zaposlenih pri nosilcih osebnega dela.
»Moč sindikata bo torej...«
»...vsekakor v tem, da bo opravljal predvsem svoje naloge, da bo — če se omejim na delavce pri zasebnikih — močan, številčen in aktiven. Pa tudi nekaj drugega je, če govoriš v imenu vseh ali vsaj pretežne večine ali pa le v imenu komaj vsakega petega delavca...«
delo. Tisti delavec (ne glede na to, ali dela v proizvodnji ali v skupnih službah), ki so ga delavci predlagali, se tudi po tako imenovanem funkcionarskem mandatu ne boji vrniti v svoje samoupravno okolje, s svojim znanjem in pridobljenimi izkušnjami je lahko le velika pridobitev. Takšno načelo kadrovanja moramo v sindikatu še zlasti spoštovati, saj je tudi to zelo pomemben prispevek pri krepitvi sindikata kot množične politične organizacije delavcev, eno njihovih političnih orodij, da bodo lahko gospodarili z pogoji iri sadovi svojega dela.
Ljudje med ljudmi
SIP Šempeter
Resnica govori drugače!
18. novembra 1978
stran 6
n
Dušan Kočevar in Srečko Kojc
V DE, 4. t.m., je novinar J. Sever objavil članek pod naslovom »Iz praznega stanovanja — v šotor«. S tem člankom se na primeru prisilne izselitve Lukan-čevih, ki so vlomili v prazno stanovanje in se v njem naselili, poskuša prikazati nesamoupravne odnose v DO SIP. Ker pa dejstva govore drugače, ne moremo mimo tega, da javnost ne bi seznanili z resničnim stanjem stvari.
Zakaj je bilo stanovanje prazno? Tega predvsem ni nihče samovoljno odločil. Sklep, da se zagotovi stanovanje za pravnika, je sprejel delavski svet leta 1976 na pobudo sindikalne letne skupščine, ker je le-ta ob obravnavi samoupravnih aktov terjala pridobiti pravnika, ki bo sposoben hotenja delavcev oblikovati v ustrezne samoupravne splošne akte. DS je stanovanje zagotovil tako, da je od 20 v letu 1976 zgrajenih stanovanj eno izločil za rešitev tega kadrovskega problema. Prav to pa je tisto stanovanje, o katerem teče beseda. To stanovanje se je na tej osnovi takrat dodelilo na novo sprejetemu pravniku. Žal le-ta ni izpolnil pričakovanj delavcev in je kmalu tudi odšel drugam. Stanovanje je bilo s tem letos spomladi izpraz-, njeno, problem pravnika pa je os(al še nadalje odprt. Zanj je bil doslej objavljen že tretji javni razpis. Pri tem sta bila prva dva neuspešna, ker so se nanj prijavili kandidati, od katerih pa nihče ni popolnoma ustrezal zahtevam del oziroma nalog. To je deloma posledica tega, da so bili pri izbiri uporabljeni poostreni kriteriji, kajti bali so se ponovne zmote. Zato se je postopek sprejema na delo novega pravnika zavlekel, zato pa je tudi stanovanje zanj bilo pol leta prazno. Zato lahko argumentirano trdimo, da je bilo stanovanje upravičeno prazno, predvsem pa da je to bilo določeno na samoupraven način in celo na pobudo sindikalne organizacije.
Kako je s kadrovskimi stanovanji? SIP Šempeter nima kadrovskih stanovanj. Le v izjemnih primerih za rešitev katerega perečega kadrovskega problema uporabimo tudi stanovanje. Poleg pravnika je bil v zadnjih nekaj letih samo še en tak primer, in to inženir strojniš-
tva. Enako velja tudi pri dodeljevanju kreditov za individualno gradnjo. Če upoštevamo, da je v tem obdobju pridobilo svoje ali družbeno stanovanje blizu 100 naših delavcev, potem je iz tega razvidno, da je dodeljevanje stanovanj zavoljo kadrovskih razlogov resnično izjemno. Nihče torej ni ponujal kakega stanovanja tudi kadroviku, je le naključje, da je bil razpis zanj objavljen z istim oglasom kot za pravnika. Ni pa niti kadrovik niti predsednik osnovne organizacije sindikata izjavil, da bi kadroviku ponujali prazno stanovanje, čeprav ga sploh ni potreboval. To je navadna izmišljotina.
Zakaj so sodelavci odklonili, da bi opravili prisilno izselitev? Prav gotovo ne iz solidarnosti do nasilne vselitve, kakor je prikazana v članku, temveč iz popolnoma drugega razloga, in to zato, ker jim je bilo streženo po življenju. Ponovno pa se niso vrnili k temu neprijetnemu opravilu, »ko jih je šef nagnal nazaj«, temveč ko so jim ustrezni organi zagotovili varnost pri delu.
Ali gre res za birokracijo in trdo roko upravljanja? Da, če bi bilo v omenjenem članku sicer kaj resnice, potem bi najbrž lahko tudi tako domnevali. Kdo in kako potemtakem deli stanovanja v SIP? Na kratko: imamo samoupravni sporazum, ki natančno določa merila. Stanovanja se dodeljuje po javnem internem razpisu, v katerem enakopravno nastopajo vsi delavci. Enako velja tudi za posojila za individualno stanovanjsko gradnjo. Stanovanja in kredite na prvi stopnji dodeljuje komisija DS, o ugovorih pa odloča na drugi stopnji DS. Vloge mimo javnih razpisov ne sprejemamo, če pa že kdo vztraja, jo sprejmemo in vlagatelju obenem povemo, da bo komisija o zadevi razpravljala in odločala ob prvem prostem stanovanju ali javnem razpisu. Tako smo ravnali tudi v primeru tovariša Lu-kanca, ki ga je o vsem tem še posebej poučil Marjan Lešer, ki, mimogrede povedano, ni predsednik komisije za družbeni standard, kot ga članek predstavlja, temveč vodi službo, ki opravlja tudi strokovno administrativne posle s področja gradnje in
dodeljevanja stanovanj.
Kakšne so torej razmere v SIP, na katere bi Lukane, tudi po mnenju Delavske enotnosti, kot je zapisano v članku, bil upravičen opozoriti s prisilno vselitvijo? Očita se okostenelost aparata, trditev pa je oprta na gole izmišljotine, ki vse držijo »kot pribito« kakor tista, da niti teden dni ni minil od prisilne vselitve do odločbe o prisilni izselitvi, v resnici pa je trajalo tri tedne. Lu-. kancu tudi nihče ni ponudil garsonjere zato, da ne bi »dvigal prahu«, temveč preprosto zato, ker smo njegov primer kljub dejanju, ki gaje storil, poskušali reševati čimbolj človeško. Garsonjera pa je bila prav takrat izpraznjena in ni sedaj izhlapela, temveč je bila po že prej opisanem postopku dodeljena drugemu delavcu.
Lukane ni nikoli živel v šotoru, temveč je le-tega samo razpel ob cesti, da bi dosegel namen, kakor odseva iz navedenega članka.
V SIP med delavci ni bilo nobenega »plazu negodovanj« zaradi prisilne izselitve, nasprotno, organi upravljanja, sindikalni odbori ter ZK, ki so se vsi s tem primerom ukvarjali, uživajo vso podporo delovnega kolektiva. Pri večini članov delovnega kolektiva namreč prevladuje prepričanje, da z nasilnimi načini in samovoljo posameznikov ne bomo utrjevali, temveč rušili samoupravljanje. Primer, ko je nekdo oklofutal zdravnika, ker mu ni hotel odobriti bolniške, in tu opisani primer pa zaskrbljujoče delujeta med člani kolektiva.
In končno, kadrovska stanovanja niso zgolj primer SIP, še zlasti ne kritičen, ker tak način uporabljamo skrajno izjemno. V tem pogledu je znano, da ne more nihče samoupravnemu delovnemu kolektivu odvzeti pravice upoštevati tudi kadrovsko merilo pri dodeljevanju stanovanj. In dokler se ga nekateri poslužujejo na široko, smo se ga primorani izjemoma tudi pri nas.
Tako torej govori resnica! Za vse to pa ve v SIP večina delavcev. Medvedja je zato usluga, ki je bila s takim neresničnim prikazovanjem stvari storjena samoupravljanju in sindikatu.
V DRUŽBOSLOVNI ZBIRKI ZALOŽBE DELAVSKE ENOTNOSTI SO IZŠLE KNJIGE:
Cena v <*n
Več avtorjev: INVENTIVNA DEJAVNOST VZDRUŽENEM DELU........................ 15°
Radovan Vukadinovič: EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE ..................'... 20°
Dr. Ana Kranjc: IZOBRAŽEVANJE — NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA ................... 220
Mitja Gorjup: SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO..................................... 140
Dr. B. Kavčičin V. Antončič: SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA USPEŠNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ......................................................... 250
Dr. Cveta Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA ............ 250
Dr. PavaoBrajša: SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA ............. 250
V DRUŽBOSLOVNI ZBIRKI BODO PREDVIDOMA IZŠLE:
Dr. Vladimir Sruk: FROMMOVA HUMANISTIČNA VIZIJA (v tisku)
Dr. Lojze Sočan: POT V GOSPODARSKO RAZVITOST SLOVENIJE (v tisku)
Dr. Mirko Bunc: SODOBNI MARKETING IN ZDRUŽENO DELO (v tisku)
Lenart Šetinc: TEMELJI SAMOUPRAVNEGA SISTEMA INFORMIRANJA (v tisku)
Dr. B. Kavčič in I. Svetlik: POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE DELA
Dr. Ana Krajnc: METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
Dr. Adolf Bibič: INTERESI, POLITIKA, POLITIČNA ZNANOST
Paolo Alatri: ZGODOVINSKI ORIS SODOBNE POLITIČNE MISLI
O izidu knjig vas bomo obveščali v tedniku Delavska enotnost!
Izdane knjige pa lahko naročite s priloženo naročilnico na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4.
(izreži in pošlji)
NAROČILNICA
Pri TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo:
ORGANIZACIJ in
izvodov knjige EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA, izvodov knjige SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA
Naročene knjige nam pošljite na naslov: _
(ulica, poštna številka, kraj)
Naročeno, dne, kraj: _
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig.
(čitljiv podpis naročnika)
izvodov knjige INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU, izvodov knjige EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE, izvodov knjige IZOBRAŽEVANJE — NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA, izvodov knjige SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO,
izvodov knjige SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA USPEŠNOST DELOVNIH
K'
Pa
Pavao Brajša
Splošna psihodinamika samoupravnega vedenja
(ii.)
V založbi Delavske enotnosti je pravkar izšla knjiga dr. Pavaa Brajše SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRA VNEGA VEDENJA. Njen avtor — specialist za nevrologijo in psihiatrijo, doktor medicinskih ved s področja psihiatrije in ugleden hrvaški publicist — načenja tematiko, katere aktualnost že dolgo slutimo, vendar se ji neko-likanj sramežljivo izogibamo. Zato izid te knjige pomeni hkrati novost na naših knjižnih policah in izziv v našem življenju. Za naš podlistek smo izbrali nekaj strani iz knjige in prepričani smo, da bodo pritegnile bralčevo pozornost.
Voditelj mase
Voditelj ima v masi odločilno vlogo. Z njegovo pomočjo masa eksistira. Voditelj vodi maso. Sprejme vlogo vsemogočnega očeta, vsevednega boga, nedotakljive instance, individualnega organa, samovoljnega diktatorja, povsod prisotnega kontrolorja, nezmotljivega sodnika, božanstva, pred katerim je treba klečeplaziti, sprejme vlogo, ki mu jo da masa. Brez takšnega voditelja masa izgubi svojo kohezijo,
svojo enotnost in monolitnost. Brez voditelja je masa izgubljena, počuti se zapuščeno in ne miruje vse dotlej, dokler ne najde nekoga, ki bo zamenjal prejšnjega voditelja. Odnos voditelja do mase in odnos mase do voditelja označujejo strah, oboževanje, brezpogojna vdanost, refleksno in avtomatično zaupanje. Masa idealizira voditelja, ga dviga nad poprečno človeško raven, mu pripisuje božanske atribute. Voditelj mase ni prvi med enakimi, temveč prvi nad enakimi. Takšen voditelj zelo kmalu izgubi neposreden stik z maso in komunicira z njo samo prek posrednikov. Sčasoma izgubi tudi poteze navadnega, poprečnega človeka, postane »orodje božje previdnosti«, »mesija velike bodočnosti«, »izvrševalec usode«, »tisti, ki vodi svoje ljudstvo v obljubljeno deželo«. Z njim se ni mogoče pogovarjati, treba ga je le poslušati. Z njim ni mogoče sodelovati, treba mu je slediti. Voditelj ne posluša, temveč pridiga, uči, diktira, ukazuje, vodi. Voditelj se ne uči, saj vse ve. Voditelj ne more biti šibek, malodušen, ne more se zmotiti, o njegovih nasvetih ni mogoče razmišljati. Voditelj ima vselej prav, je nezmotljiv, večen, vedno sposoben, vedno svež. Vse je neposredno ali posredno odvisno od njega. Brez njega ni mogoče ničesar dobro nare-
jij* V
diti. Vsa ustvarjalnost mase izvira iz njega. Voditelj je vir vse ene^l ^ in vseh aktivnosti mase. Iz njega ir z njegovo pomočjo dobiva ^ h svojo moč.	‘
Za maso je značilno, da je voditelj edini posameznik v njej, k* ^ J razmišlja s svojo glavo, ki je lahko samostojen, izviren, neodvlj, ^ ustvarjalen, avtonomen. Teh lastnosti voditelj mase ne trpi pri ^ Drugi so lahko ustvarjalni, izvirni le ob voditelju ali z njegovo P0^ jjl jo. So lahko le soavtorji, edini avtor je voditelj. Drugi so lahk0I izvajalci tistega, kar voditelj ustvarja, nihče ne more biti boljši, k j, ^ voditelj. Voditelj je večno najboljši, najbolj pameten in najbolj ^ čen. S svojo prisotnostjo voditelj onemogoča samostojnost dr11?1 .jjc ^ lastno ustvarjalnostjo duši ustvarjalnost drugih, s svojo izvirn^jo ^ dela vse druge neizvirne. S svojo aktivnostjo pasivizira druge. S j. voljo povzroča, da so vsi drugi brez volje. Voditelj vselej p°tte jtr \ nasprotnika, sovražnika, ki ogroža, napada, preti. S pomočjo to vražnika voditelj drži skupaj maso, jo ohranja budno in pripraV.ie v L za bolj. Če trenutno ni nasprotnika zunaj mase, ga voditelj P0,l0\iC' trt masi. Brez nasprotnika se voditelj mase počuti ogroženega, neg0'^- ^ ga. Voditelj je v masi edini, ki je sam, vsi drugi pa so povezan'z ^ , govo pomočjo. Voditelj je povsod prisoten — bodisi neposred" ^ diši posredno. Voditelj ne prenese nasprotnega mnenja, SP o, samo tisto, kar ustreza njegovi koncepciji, kar se sklada z nj^ji ,,h mišljenjem. Množično uporablja obrambni mehanizem ne|!1w)S< 'tj zato vidi le tisto, kar želi videti in za kar misli, da ga ne ogroža- % voditelj čedalje bolj izolira od mase, predstavniki mase in maS^0t jil1 tS; pa mu čedalje bolj prikrivajo stvarnost in se mu kažejo takšni, k" ^ ^ voditelj želi videti. To voditelja čedalje bolj oddaljuje od maS?g kršna v resnici je. Voditelj mase vlada predvsem s pomočjo sV0^jjiili toritete in pridobljenega položaja, manj pa s sposobnostjo in s s^jtelj' C kvalitetami. Ta diskrepanca med položajem, ki ga zavzema v° jji' ^ in sposobnostjo, ki jo ima, dela voditelja paranoidnega, neza č vega, sumnjičavega.	č
Voditelj mase je netoleranten, ekskluzivno kategoričen, ne J1 (}J povratnih informacij, če ne potrjujejo njegovega položaja. Tol ,
^ gostinsko-turističnem zboru
Likof« s priokusom
Bohor iz Šentjurja se pripravlja na novo naložbo
Tudi majhni imajo svoj prostor
■ r
Si-. %
^‘lan Živkovič
(jiftošnji, že 26. gostinsko-lcn> zbor v Portorožu kot ji lonalna prireditev sloven-,;S0stinskih in turističnih de-v.'’ Pt končani glavni sezoni ^,ltegnil blizu 3000 udeležen-'iej2 Vse Slovenije. Svoje zna-il,vJsPosobnosti so pokazali na L,nili strokovnih kulinaričnih PoJvah, razstavi pogrinjkov, av'anju pijač, raznih spret-lU1.!1 tekmovanjih (tek s ^J1’ valjanje sodčkov) in :;0- ni.h srečanjih. Po tej plati je Z*30r v Portorožu ned-dji 0 uspel in verjetno ga ni list nca’ ki se ne bi iz tega go-tnj| ^'turističnega »likofa« 'sti l0itiov zadovoljen, seveda iC(j 'tl so osvojili pokale, zlate, Uljae in bronaste medalje % ■ u§' manj. Vsi so se imeli > veselo.
aa tisti, ki že desetletje in ^Premljajo gostinsko-turi-ijej 2^°re, smo bili letos ne-'e,n° presenečeni, kajti pou-1V|) *etošnje prireditve je bil v lju na družbenem sreča-HD ^ nimamo proti temu. Vse c al je izzvenelo tako kot da Slatinsko turistični delavci i'tu,61!'je> združeni tudi v last-1!l|dat;"ldikatu’ "'majo kaj po-|oSo ' Vajeni prejšnjih zborov, Rj Prav ti deiavci vsakič pose-«liSi.aceli zelo tehtno temo, bo-, Področja dohodkovnih od-WV’ nagrajevanja po delu, isio0vnem usposabljanju bo-il;0 'Uristični propagandi in to-^ii^Puvani kvaliteti turistične Vi le v srno biii P° tej strani 'itn V^ujim gostinsko turistič-i}n0>llkof°m« na kratko pove-(ij. ^ razočarani.
0srednji prireditvi v porto-^ Avditoriju smo slišali ^' referat Vinka Pregarca, lič^gUika obalno-kraške turi-ita , P°slovne skupnosti, ki je 0 ne izzvenel kot propa-reportaža in se le Vi n° d°taknil problemov, ki It naS°tn' v delovanju te, še zla-l,, nrugjjj turističnih poslov-iil) KuPnosti v drugih sloven-'lov,! re8tjah. Omenjene po-Vr,skupn0sti so bile namreč Vn v'jeneže pred tremi leti in V r^0r^a zdraviliške, še no-Vu V zaživela v pravem po-J rePrav si tega nihče ne 1,3 Je vendar tako, da ome-
njene poslovne skupnosti zdaj životarijo še zmeraj kot nekakšne umetne tvorbe, ki se »vsiljujejo« gostinskim in turističnim delovnim organizacijam.
Kaj je tu narobe, ne vemo. Res je le to, da se gostinski in turistični delavci premalo med sabo dogovarjajo — ena takih priložnosti pa je bila tudi na portoroškem srečanju.
To ne trdimo na pamet. Ob lepih besedah, zlasti pa željah Vinka Pregarca, kako je, predvsem pa kako naj bi bilo, ne moremo mimo dejstva, da celo v Portorožu, ki je gledano z vidika turistične ponudbe enovito področje, gostinski in turistični delavci, zlasti pa hotelirji, ne najdejo skupnega jezika. Samo to, da so se po ne vem kolikšnih mukah združili v delovno organizacijo Turistično hotelskega podjetja Portorož z osmimi temeljnimi organizacijami združenega dela, še ni dovolj. Zlasti hotelirji si zapirajo vrata drug pred drugim znotraj lastne delovne organizacije, kaj šele, da bi se povezovali še z drugimi delovnimi organizacijami, na primer z Bernardinom, proizvodnimi delovnimi organizacijami na obali itd.
O tem smo pogrešali več razprave na letošnjem gostinsko-turističnem zboru v Portorožu. Rekordi v našem turizmu bodo še padali, še večji pa bi nedvomno bili, če bi uredili medsebojne odnose v turistično-go-stinskih organizacijah tako, kot smo lepo zapisali v zakonu o združenem delu in vseh drugih aktih s tega področja.
Letošnja milijarda dolarjev iz turizma nam ne sme zavrteti glave. Mimogrede: v Španiji jih bodo letos dosegli 7 milijard dolarjev, pa je po naravnih lepotah — podobna dežela kot naša.
Morda bi se od Špancev le kaj naučili?
V tilvila a^e °bdan le s pozitivnim feedbackom, ki ne ustreza realnosti. 11	VedenJa veljajo v masi za vse, le zanj ne. Samo voditelj lahko
m Ao0dn' Prayila vedenja, le njemu jih ni potrebno spoštovati. Za ra-'V Mira množice’ k' j° lahko manipulira od zunaj, lahko voditelj ma-5V	z tnaso od znotraj. Osebnost voditelja mase je velikanskega
tu aza to’kar se dogaja v masi. Položaj omogoča voditelju, da na-,p0 a°za poligon agiranja in abreagiranja lastnega emocionalne-f !*° pSitiaVestne8a 'n nagonskega. Če je ta osebnost nasičena s patologi' ^P^skega, nevrotičnega ali celo psihotičnega stanja, obstaja h l r^jen etn°St za Palo§eno vplivanje na celotno maso, za to, da je iic h^k z 3 V bolestno stanje v smislu »folie a deux, a trois, en masse«. S s /^ttsk9 t0 V nekr't*^n' *n maksimalni povezanosti emocionalno-
j£ i K ttia e®a voclitelja z emocionalno-nagonskim v masi. Voditelj uka-^ -(^PreHi1 ln ne argumentira. Njemu ni potrebno pojasnjevati tistega, |S o t^Pter, a®a masl- Masa ga ne posluša zato, ker govori pametno, tem-f v 'Janjo sto zatoi ker govori »on«. Masa mu ne sledi zato, ker bi bila Cit' C VoHnajboliša rešitev, ampak preprosto zato, ker "ako hoče vodi-V i ^ion'!6^ Se ne 0brača k racionalnemu v masi, temveč k njenemu (L °Paltlea no'nagonskemu delu. Voditelj stalno spodbuda in goji ira-
^ 'nW' / W.sl1 vil* \
Mio:^atoeionalno-nagonslce potrebe mase.
Mite|j ’ da je odveč dokazovati nesamoupravnost takšnega vedenja ji <lel;h IIlase- Pravzaprav smo opisali prototip nesamoupravnega Mjeij Z Vsemi njegovimi bistvenimi značilnostmi. Takšno vedenje % |3op le mogoče le v masi, nakakor pa ne v skupini, o čemer se 3 it i 0 hm f r*eali kasneje. Tako se torej voditelj ne vede le zato, ker bi L kSoUne ’ temveč tudi zato, ker mu takšno vedenje omogoča masa f rQ tiočV^avcev<<- Voditelj torej ni nesamoupraven samo zato, ker .J [jg e’ ampak ker tako hoče tudi masa, ki jo na tak način vodi. [ilj, ^ent° nikoli prezreti.
jljr :rjS^ilnostn 'n okstremen primer »voditelja mase« z vsemi navedenimi Aosti 'T11: razvitimi do absurda, zasledimo v nedavni preteklosti v /‘l Mogjjg . dolfa Hitlerja. Hitler je tudi primer, kako lahko osebna (tj^ata n 'n Patopsihodinamika prek takšnega »voditelja« patogeno y v ^assg,/1.01 aso_ njegovih somišljenikov in povzročita širjenje »folie ' (množična psihoza). Žal so naši narodi na lastni koži obču-
Ciril Brajer
Predstavniki delovne organizacije Bohor iz Šentjurja pri Celju so v začetku letošnjega avgusta pri združenju TOZD Lesne industrije na Gospodarski zbornici Slovenije vložili prošnjo za mnenje o gospodarnosti in tehnološki upravičenosti uvoza opreme. Radi bi razvili nov proizvodni program — proizvodnjo lepljenega furnirja (fine-line), v razvojnih načrtih pa predvidevajo tudi širjenje proizvodnje plemenitega furnirja od 4.700.000 kvadratnih metrov na
9.000.	000 kvadratnih metrov letno. Lepljenega furnirja, ki je na našem trgu nov proizvod, bi letno izdelali 2.000.000 kvadratnih metrov.
Poglejmo najprej »bilanco« plemenitega furnirja v Jugoslaviji za leto 1978: Začetna zaloga je bila 11.000 kubičnih metrov, proizvodnja 54.000, izvoz
28.000,	uvoz 10.000, domača poraba 37.000 in zaloga ob
koncu leta bo 10.000 kubičnih metrov.
Še nekaj o Bohorjevi TOZD Žaga in furnirnica Šentjur pri Celju. Furnir so začeli proizvajati že leta 1935 in izkušenj njihovim 250 delavcem gotovo ne primanjkuje. Lani so ustvarili 205.324.810 milijonov celotne realizacije in od tega za 64.069.259 milijonov dinarjev izvozili. Letošnja bruto realizacija znaša približno 130 milijonov dinarjev in pregled poslovanja je po devetih mesecih pokazal, da so načrte za nekaj odstotkov presegli. Izvozili so 46 odstotkov svojih izdelkov, 'rezanega lesa največ v Italijo, Sovjetsko zvezo, Švico in obe Nemčiji, furnirja pa v Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško, Belgijo in Nizozemsko. Pravijo, da se z resnimi težavami pri poslovanju še niso srečali, izgube pa so jim sploh tuje.
Čisto »po maslu« pa jim ven-
darle ne gre — njihova furnirnica je dokaj stara, strojna oprema je zdavnaj amortizirana in tehnološko iztrošena, ovirajo jih vse pogostejše okvare na strojih in prostori ne ustrezajo več zahtevam po dobrih delovnih pogojih. Vse to jih je »prisililo«, da so se odločili za novo naložbo. Res je bilo nekaj pripomb, da je pri nas proizvajalcev furnirja že dovolj, da je v neposredni bližini celjska delovna organizacija pred kratkim razširila takšno proizvodnjo... Izkazalo se je, da pri nas poleg velikih proizvajalcev, ki so dokaj togi, potrebujemo tudi bolj prilagodljive, manjše, ki prav dobro lahko zadovoljujejo bolj pestre potrebe. Kar se tiče plemenitega furnirja, ki ga v Jugoslaviji izdeluje približno 40 proizvajalcev, podatki kažejo, da ga še vedno uvažamo. Utemeljitev za upravičenost Bohorjeve nove naložbe je še več: dolgoletna tradicija, strokovno uspo-
sobljen kader, porabniki furnirja skoraj vsi načrtujejo širjenje svoje proizvodnje, težav s surovinami ne bo — ne z domačimi ne z eksotičnim lesom, katerega bo preskrbel Slovenija Bois. Omenili smo že, da bo lepljeni furnir na jugoslovanskem trgu nov proizvod, ki ga moramo že 15 let uvažati, največ iz Italije. Vsako leto ga uvozimo 12 milijonov kvadratnih metrov, kvadratni meter pa nas stane 25 deviznih dinarjev. Torej se lahko vprašamo le, zakaj se za tak proizvodni program tako dolgo ni nihče odločil, nikakor pa, ali je utemeljen. Še na nekaj ne smemo pozabiti — odprlo se bo 120 novih delovnih mest, kar za manj razvito področje že nekaj pomeni. V Bohorju pravijo, da zdaj, žal, precej delavcev, ki se vračajo z začasnega dela v tujini, zaman trka na njihova vrata.
Ukrepi proti kršilcem dogovorov in sporazumov o delitvi
Neizkoriščene zakonite možnosti
Družbeni pravobranilci samoupravljanja so v mnogih primerih ugotovili, da so nekatere OZD porušile merila pri delitvi ter zahtevali zaostritev odgovornosti za takšna dejanja. Sledile so konkretne kazenske prijave proti posameznih direktorjem, v javnosti pa so se začele širiti govorice, da gre za nov »napad« na direktorje, ki mu botruje prevelika samovolja družbenih pravobranilcev samoupravljanja. Vse bolj jasno pa postaja, da se za zahtevo po večji odgovornosti in redu v delitvi ne skriva samovoljna akcija niti preganjanje direktorjev, marveč nujna kontrola, kako je z rabo samoupravnih aktov in zakonov v kolektivih. Šestmesečne bilance so pokazale, da je precej OZD nezakonito izplačevalo presežke, pri tem pa
je treba upoštevati, da jim neli-tvenih proporcev ni nihče vsiljeval od zunaj, saj so jih določili kolektivi sami. Pravobranilci sov skladu s svojimi nalogami in pooblastili na ta pojav opozorile organizacije združenega dela. Ponekod so poslušali in razveljavili protizakonite sklepe, drugje pa so pozorila preslišali. Posledica so bili ukrepi, odvisni od tega, kaj so v posameznih kolektivih kršili. Prijave proti direktorjem niso nič senzacionalnega, pozornost pa je seveda zbudilo to, ker gre za sorazmerno hitro in konkretno ugotavljanje samoupravne, materialne.in kazenske odgovornosti. Nihče ne obtožuje direktorjev, da so si prilastili pravice drugih, pač pa, da niso uporabili svoje zakonite pravice, da bi preprečili kršitev samou-
pravnih pravil. Direktorji tega v glavnem niso naredili, ker so se hoteli izogniti sporu z organi upravljanja ali iz drugih razlogov, mogoče tudi osebnih.
Akcija pravobranilcev vsekakor napoveduje, da se nekaj spreminja tudi pri ugotavljanju odgovornosti za spodrsljaje. Namesto splošnega »vsi smo odgovorni«, se zdaj konkretno vidi in ve, kje je kdo naredil napako. Pričakujemo lahko, da se bo vprašanje odgovornosti reševalo s takšno doslednostjo in vztrajnostjo tudi vnaprej. Zelo malo bi namreč koristilo, če bi ostali pri posameznih pojavih ali če bi vso akcijo končali pri direktorjih. Direktorji so prišli prvi na vrsto zato, ker je njihov del odgovornosti laže ugotoviti, saj za svoje delo odgovarjajo kolektivu in
družbi. Njihovo delo je predpisano tudi z zakoni, njihovi postopki pa so nenehno v ospredju in zbujajo pozornost. Vendar v »grešnih« kolektivih tudi komunisti in samoupravljalci niso ravnali prav. Zato bo nujno treba ugotoviti njihovo odgovornost pri sprejemanju spornih sklepov. Ne bi se smeli čuditi, če bodo sledili odpoklici delegatov in delavskih svetov ali partijske kazni. Nikakor pa ne bi smeli uporabljati enakih meril za vse kolektive, ki so kršili merila delitve, saj so bili razlogi za takšno delitev ponekod tudi objektivni.
Vinko Blatnik
tili vso zmedenost, histerijo in psihopatologijo Hitlerjeve osebnosti in njegove mase, ki mu je slepo sledila, ne da bi se bala zagrešiti najtežje zločine genocida. Naslednji primer iz nedavne preteklosti, ki ga prav tako lahko zasledimo v neposredni bližini, je Beni to Mussolini. Tretji primer takšne osebnosti, prav tako iz nedavne preteklosti naše bližine, pa je Stalin. Tako Hitler kot Mussolini in Stalin so klasični primeri, kako lahko voditelj vpliva na maso in z njeno pomočjo povzroči zlo drugim.
Kot smo že omenili, se lahko takšen voditelj mase pojavi tudi v delovni organizaciji, v kateri niso razviti samoupravni odnosi, nikakor pa ne v skupini, o čemer bomo še govorili. V takšnem okolju voditelj podleže skušnjavi in prevzame te ali druge značilnosti voditelja mase. Pri tem moramo upoštevati medsebojno odvisnost odnosov na relaciji voditelj—masa. Takšen voditelj se ne more vsiliti skupini, lahko se vsili samo masi. Zato torej razvijanje samoupravnih odnosov v delovni organizaciji preprečuje, da bi se spremenila v maso, avtomatično s tem pa tudi njen voditelj v voditelja mase.
Vloga in položaj posameznika v masi
Za maso je značilna fiksiranost vlog in pozicij, togost hierarhičnega reda, usklajena nespremenljivost funkcij, ustaljen vrstni red napredovanja. Prav tako imamo opraviti s stalnostjo položaja, ki je sprva še odvisen od zaslug in sposobnosti (bolj od zaslug in manj od sposobnosti), ki pa kmalu postane povezan izključno z osebo. Če obstaja rotacija funkcij in položajev, potem gre predvsem za horizontalno rotacijo, vertikalno pa samo v smislu napredovanja. Rotacija navzdol je vselej nečastna. To je po navadi le kazen za tistega, ki ne uboga voditelja.
Po navadi so mase tri vrste, trije tipi temeljnih vlog posameznikov v njej. To so brezpogojni somišljeniki voditelja (gama pozicija po Schindlerju), pogojni somišljeniki voditelja (beta pozicija po Schindlerju) in nasprotniki voditelja (po Schindlerju omega pozicija). Brez-
pogojni somišljeniki voditelja so na določen način z njim fuzionirani, z njim zliti, živijo z njim v simbiozi. So pravzaprav projekcija voditelja v množici. Ne mislijo sami, zanje misli voditelj. Želijo tisto, kar hoče voditelj. Ne obstajajo brez voditelja. So multiplicirani voditelj. Reagirajo kot voditelj, občutijo kot voditelj. Sanjajo kot voditelj. So del voditelja. Posnemajo voditelja. Ne vedo za nič drugega kot za voditelja. Vidijo samo voditelja, govorijo samo o njem. Kontrolirajo, ali tudi drugi okrog njih sledijo voditelju. Pri tem so strogi, ostri, pogosto okrutni. Ti ljudje potrebujejo voditelja nasploh, se pravi ne prav tega, ki mu sledijo v tem trenutku. Zato lahko voditelja zamenjajo in vsakemu služijo enako »zvesto«. To so ljudje, ki lahko žive le s pomočjo voditelja. Brez voditelja izgubijo smisel svoje eksistence. Brez voditelja so izgubljeni in ne mirujejo vse dotlej, dokler ga vnovične najdejo. Vsi so si podobni, ne trpijo razlik, vsi mislijo enako. Če se pojavi močnejši voditelj, prestopijo na njegovo stran, so roboti in avtomati voditelja. Za voditeljem gredo tudi v smrt, vendar samo tedaj, če je z njimi tudi voditelj. Ljubijo red in disciplino, ki jo vsili voditelj, in se tej disciplini brezpogojno podrejajo. Ne marajo lastne odgovornosti. Za njihovo aktivnost odgovarja voditelj. Niso niti ustvarjalni niti izvirni, so samo reproduktivni umetniki ustvarjalnosti voditelja. V večini primerov jim ta vloga ni vsiljena, preprosto, hočejo jo imeti. Pogosto jih ne išče voditelj, temveč oni iščejo voditelja. Največkrat jim takšen voditelj ni vsiljen, temveč ga dobesedno izberejo, porinejo na ta položaj. Ta recipročnost odnosov na relaciji voditelj—brezpogojni somišljenik moramo upoštevati.
Drugo skupino vlog posameznikov v masi predstavljajo pogojni somišljeniki voditelja. To so strokovnjaki, ki prodajajo svoje sposobnosti voditelju in masi. Gre za tehnologe, ustvarjalce, ki so potrebni tako voditelju kot masi. Zavoljo tega tako voditelj kot masa pristajata na nekatere pogoje, ki jih postavljajo. Ti ljudje niso brezpogojno zvesti, zavedajo se, da so relativno neodvisni od voditelja in mase, zato postavljajo pogoje, se pogajajo. Razmišljajo o koristih, o bodočnosti, o tem, kaj bo tedaj, ko voditelja ne bo več. Nimajo eksistenčne potrebe po voditelju. Mislijo, računajo, tehtajo za in proti in šele nato se odločijo.	(Nadaljevanje prihodnjič)

KDO JE KDO
Poslopje še ni vsebina
OD SOBOTI DO SOBOTI
ARISTIDES ROVO SANCHES
novi predsednik Paname	Meta Demšar
S panamske politične scene se je presenetljivo umaknil predsednik revolucionarne vlade, nesporni in priljubljeni voditelj panamskega naroda general Omar Torrijos, ki je poosebljal dolgoletni boj Panamcev za resnično neodvisnost oziroma suverenost nad panamskim prekopom ter politični, družbeni in gospodarski razvoj — imenovan »panamska revolucija« ali »panamski proces«. Zakaj se je Torrijos prav deseto leto, kar je prišel na oblast z mirnim vojaškim udarom, umaknil v vojašnico, ostaja precejšnja uganka. Hkrati sopd-pravili funkcijo šefa revolucionarne vlade in jo nekako priključili funkciji predsednika republike.
Panamska skupščina je za novega predsednika izvolila edi-
nega kandidata, dotedanjega ministra za izobraževanje Aristi-desa Roya Sanchesa. Tega 38-letnega pravnika Panamci dobro poznajo. Poznajo ga kot izredno uspešnega ministra, ki je dosledno in zagnano vodil izobraževalno reformo z geslom »šole je treba odpreti tudi v najbolj oddaljenih krajih, da bi se eim-več ljudi vključilo v proces nacionalnega razvoja«. Tako se danes šola (v osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah) več kot pol milijona Panamcev, medtem ko se jih je še leta 1969 samo približno 270 tisoč. Novega predsednika poznajo tudi kot osebnega prijatelja in enega najožjih sodelavcev Omarja Torri-josa, predvsem pa kot enega od voditeljev panamskih pogajalcev v panamsko-ameriškem pogajalskem maratonu, ki se je končal s podpisom novega sporazuma o prekopu, ki naj bi postal zares panamski leta 2000.
Politični opazovalci uvrščajo Roya v levo krilo vladajoče strukture in sodijo, da bo-nada-Ijeval politiko, ki jo je izoblikoval general Torrijos. V času, ko je Panamski prekop še vedno samo oddaljena perspektiva hitrejšega gospodarskega napredka, se bo Royo soočil predvsem z velikimi gospodarskimi težavami (zaradi teh se je Torrijos bržčas tudi umaknil) kot so brezposelnost, inflacija in pomanjkanje sredstev za naložbe. Pri tem se opira predvsem na politično stabilnost, ki jo je zagotovil Omar Torrijos.
K. B.
TA TEDEN V ŽARIŠČU
BEOGRAD — Na povabilo predsednika republike Josipa Broza Tita je dopotoval na uradni in prijateljski obisk v našo državo romunski državni in partijski voditelj Nicolae Ceau-sescu, nato pa nas bo obiskal predsednik Ljudske republike Bangladeš Ziuar Rahman. Obisk romunskega voditelja pri nas, poudarjajo v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve sodi v okvire tradicionalnih srečanj predsednika Tita in .predsednika sosednje in prijateljske Romunije, ici so vselej pomembna spodbuda razvoja odnosov med državama, ki sta dosegli visoko raven medsebojnega zaupanja in prijateljskega sodelovanja, katerega plodni sadovi so široko znani. Obisk ban-gladeškega predsednika pa sodi v okvire prizadevanj obeh držav, da bi poglobili medsebojno sodelovanje in stike.
BEOGRAD — Zvezni sekretariat za zunanje zadeve v posebni izjavi izraža obžalovanje, ker so se zaradi vdora vojaških sil Ugande vneli spopadi med Tanzanijo in Ugando, neuvrščenima in nam prijateljskima državama. Jugoslavija se zavzema za to, da bi nesporazume in spopade, posebno med neuvrščenimi državam), reševali v skladu z ustanovno listino OZN in Organizacije afriške enotnosti ter načeli politike neuvrščenosti. Sodimo, poudarja izjava, da mora Uganda umakniti svoje oborožene sile s tanzanijskega ozemlja, kar bi bil prvi pogoj za odpravo sedanjega nevarnega položaja. Zlasti nas vznemirja, je še rečeno, ker se to dogaja, v obdobju okrepljenih agresivnih
akcij rasističnih režimov na afriškem jugu, naperjenih proti osvobodilnim gibanjem in državam prve bojne črte.
KAIRO — »Mirovna pogja-nja z Izraelom so na razpotju«. S temi besedami je egiptovski predsednik Sadat zgovorno orisal trenutek v egiptovsko-izrael-skih pogajanjih, ki so tik pred prvo obletnico Sadatovega spektakularnega potovanja v Jeruzalem znova v eni izmed številnih na videz dramatičnih kriz. Pro-• blem je vseskozi isti, Izrael ne želi ničesar drugega kot ločeni mir, Egipt pa bi ta mir rad vsaj z drobno nitko povezal s celovito rešitvijo bližnjevzhodne krize. Kakorkoli že, čas podpisa mirovnega sporazuma se bliža, kajti njegovo besedilo je menda že skoraj usklajeno.
LJUBLJANA — Na uradnem obisku v Sloveniji je bil podpredsednik madžarske vlade dr. Gyula Szeker s sodelavci. Med obiskom se je pogovarjal s predsednikom republiškega izvršnega sveta Antonom Vratušo in člani izvršnega sveta, predsednikom repbubliške gopodarske zbornice Andrejem Verbičem in drugimi slovenskimi predstavniki. Ogledal si je tudi več delovnih organizacij. Govor je bil predvsem o gospodarskem sodelovanju med SR Slovenijo in Madžarsko ter položaju madžarske narodnosti pri nas oziroma slovenske in hrvaške skupnosti na Madžarskem.
K. B.
O pomenu, vlogi in nalogah centrov usmerjenega izobraževanja v sistemu preobrazbe vzgoje in izobraževanja je bilo že veliko rečenega pa tudi zapisanega. Toda čeprav gre pri opredeljevanju funkcije centrov usmerjeneta izobraževanja za povsem organizacijski pristop, se pravi, da je center neke vrste organizacijski, usklajevalni in povezovalni organ pri delu vzgoj-noizobraževalnih organizacij, pa so si, resnici na ljubo, centre usmerjenega izobraževanja v posameznih okoljih še vedno predstavljali drugače. To naj bi bil nekakšen gradbeni objekt, seveda po možnosti nov, dobro opremljen, znotraj katerega naj bi se odvijali programi vzgojnoi-zobraževalnih organizacij v skladu s potrebami združenega dela v določeni občini, regiji.
Takšno tolmačenje in seveda tudi interpretacije centrov usmerjenega izobraževanja so bile, kot rečeno, še pred kratkim zelo pogoste in seveda tudi privlačne, češ zakaj ne zagraditi in
imeti novega centra usmerjenega izobraževanja (beri poslopja), ki bi ne le na enem mestu povezoval izobraževanje in usposabljanje v občini, temveč bi se bilo mogoče z njim tudi »postaviti«. Skratka prestižne ambicije, neredko celo občinskih mož, ki so sam pomen in namen reformnih prizadevanj potisnili v ozadje in se ob vprašanju preobrazbe vzgoje in izobraževanja tako »mimogrede« pozabili vprašati, kaj reforma pravzaprav je, kaj od nje pričakujemo in kako jo, zlasti z novo vsebino, tudi uveljaviti. Ta naj bi verjetno prišla kar tako sama od sebe, z novo zgradbo!
Da smo se s takšnimi in podobnimi pojmovanji centrov usmerjenega izobraževanja srečevali je dejstvo; dejstvo pa je tudi, da je zaradi takšnih pojmovanj prihajalo do izrazitejše obarvanih lokalističnih teženj med občinami in regijami (primer Kamnika in Domžal ali pa posavske in dolenjske regije je znan), pa tudi do težav, s kakršnimi se srečujejo pri ustanavlja-
nju centra usmerjenega izobraževanja v Žalcu, ko kljub ustanovitvi in delovanju centra še vedno niso rešena vprdšanja v zvezi s programsko usmerjenostjo in financiranjem centra. Prav tako niso rešena kadrovska vprašanja in vprašanja odpiranja drugih dejavnosti šole, glede na kadrovske potrebe v regiji.
Če so si centre ponekod torej predstavljali tako ali drugače in so bile zamisli nekje že trdno zasidrane v glavah, drugod pašo jih celo že uresničevali^bodo minuli občinski in regijski delovni pogovori predstavnikov komisij članov komitejev občinskih konferenc zadolženih za vprašanja vzgoje in izobraževanja, skupaj z organi CK ZKS, vsaj tako je pričakovati, končno morali povedati svoje. Kajti navsezadnje je bil namen teh delovnih pogovorov razrešiti vprašanja in težave: to pa, kot kaže praksa, so centri usmerjenega izobraževanja tudi bili.
Nova oblika usposabljanja in izpopolnjevanja novinarjev
Spominski dnevi Mitje Gorjupa
V spomin na pokojnega Mitjo Gorjupa, predsednika Zveze novinarjev Jugoslavije, glavnega urednika Dela in angažiranega družbenopolitičnega delavca bodo od 23. do 25. novembra »Spominski študijski dnevi Mitje Gorjupa«. Uvod v omenjene študijske dneve pomeni že 10. srečanje pionirjev dopisnikov v Ljubljani. Mladi dopisniki bodo v treh dneh , kolikor bo srečanje trajalo, obiskali več kulturnih ustanov in imeli več kramljanj z našimi vidnimi družbenopolitičnimi delavci, novinarji in literati.
»Spominske študijske dneve Mitje Gorjupa« je v dogovoru z
republiško konferenco SZDL Slovenije oblikovalo Društvo novinarjev Slovenije in bodo poslej stalna oblika dela slovenske novinarske organizacije za idejnopolitično usposabljanje in strokovno izpopolnjevanje novinarjev.
Letos je organizacijski odbor študijskih dnevov, ki bodo na Brdu pri Kranju, sklenil vključiti v program štiri teme: mednarodna politika in marksistični pristop k analizi in pisanju o temah s tega področja, demokratični pluralizem samoupravnih interesov in angažirano novinarstvo, subjektivni fantor in organizirane socialistične sile v poli-
tičnem sistemu socialističnega samoupravljanja, slovenski jezik v novinarstvu.
Za izpeljavo študijskih dni je Društvo novinarjev Slovenije povabilo k sodelovanju med drugim tovariše Staneta Dolanca, Franca Šetinca, Milana Kučana in Bena Zupančiča, ki so že obljubili uvodne besede k razpravi o omenjenih štirih temah.
Na študijskih dnevih bo sodelovalo kakih 100 novinarjev iz vse Slovenije.
PRAVKAR IZŠLO
V družboslovni zbirki založbe DELAVSKA ENOTNOST je izšla knjiga dr. Pavao Brajša:
Splošna psihodinamika samoupravnega vedenja
Cena 250 dinarjev.
Naročila pošljite na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.
NAROČILNICA
Pri ČGP Delo TOZD DELAVSKA ENOTNOST nepreklicno naročamo izvodov knjige SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA
VEDENJA.
Knjige pošljite na naslov:________________________________
(Naziv DO)
(Ulica, poštna številka, kraj)
Datum, kraj naročila:___________________________________________________________
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig.
Žig	________________________________
(Čitljiv podpis naročnika)
Nedelja, 12. novembr2 _
V Jablanici, v soteski Ner£ ^ je bila osrednja slovesno5 f 35-letnici velike bitke za ce. Proslave se je udeležilo0.j| 4 sto tisoč ljudi, med njimi je ^ tudi 7500 nekdanjih borce.
udeležencev velike bitke. ^
gramu prireditev je tudi maršal Tito, ki j Ijenu odkril spomenik
M)
sodelojh
na M* Hi
bitke na Neretvi, nato pa v.s(f bi nostnem govoru na osrednji"j slavi orisal potek velike hip .i, sovražne ofenzive, opozori ^ dj pomen neuvrščene politik6 goslavije ter na bratstvo ine nost naših narodov.
Ponedeljek, 13. noveto^
Predsedstvo ZSJ je na
s« v
seji v Beogradu obravn3 osnutek zvezne resolucij6., družbenoekonomskem ^ prihodnjem letu. Po izčrpni ^ “ pravi, ki je opozorila na Potre ^ dopolnitve resolucije, je P sedstvo osnutek podprlo.
V hotelu Jablanica je preV j
nik odbora za proslavo oble (, bitke na Neretvi Raif Dizdar,
priredil slovesno kosilo
predsednika Tita. V zdravi6
c< ?
predsednik Tito predvsem °P; zoril na izročilo velike bitk6 potrebo po še večji kreP splošne ljudske obrambe.

Torek, 14. novembra
Na svoji seji je predse _ ^ CK ZKJ obravnavalo t6V vprašanja gospodarskih S1® A državi in opredelilo svoja sta ^ do zvezne resolucije o dmU neekonomskem razvoju v j hodnjem letu. Zlasti se je v žalo na kritičnih pojavih g°bj' dar jen ja, storilnosti, vPcjj!| izvozu, soodvisnosti inves1 .ii, ustvarjenim dohodkom * stabilizaciji cen.
V slovenskhskupščini so * ^ Idli rta ctrnnni	vsi ^	'
ll' '
itali na skupni seji vsi skupščinskih zborov. KazPjt j ali so o osnutku zvezne r J :ije in dali na oba doku^ /rsto pripomb in predlog0
Sreda, 15. novembra ,
V Beogradu je bila sejaZ Ti konference SZDL Jug°s ^fi' na kateri so obravnavali
jeli program dela ter izvem ] volitve v organe zvezne * J renče. Izvolili so nove p00*^, sednike in generalnega s tarja ter člane drugih orgarl predsedstvu.	^
Na seji, ki je obravnavanj/: težno vprašanja s podroc)^ ji nanjepolitičnih odnosov, sestalo tudi predsedstvo ZKJ.

Četrtek, 16. novemb
Izvršni svet Skupščine na svoji seji obravnaval I zakonov s področja kme ki bodo predloženi v ra zborom skupščine v dec1 Zavzel je tudi svoja štab osnutka dogovora o R prostorskega plana do let ter do elementov tega pb konca tega stoletja.
Petek, 17. novembra,v/
V Opatiji se je začelo nevno posvetovanje jug°stC)|T skih ekonomistov, ki se ^ srečujejo na svojem	-.frf.
nju. Za razliko od prejšOl^K'/ svetov so se ekonomist1 .p1 pretežno usmerili na 05 ,,r zvezne resolucije o druZ0 ^ konomskem razvoju v ter na vprašanja tekoče ek ske politike v državi.	Z
Tl
Tl
V znamenju kulture
bbssb
HHSfl
Doro Hvalica
erc|'i*sai.^lorebiti Je res’ da ima oSi m3° oko svojega slikarja, a se
if ^eudarle ne zdi prepogumna okr^ ^el’ da Je bil deveti kongres ie h »n e sindikatov Slovenije v cev si,amenju kulture. Ne le kongre-V f' ko ^nev' v Mariboru, tudi pred-I J ^»grešne priprave so marsikje v marsičem potrjevale to
• z -isel. orc ‘ y
k, jla1 eliko kulturnih dogodkov je jjpn j' 0 tako ali drugače povezanih z jjjifi* ^.^tim kongresom ZSS. Boršt-iril !• 5°vo srečanje, srečanje mla-. Jt JJ^skih pevskih zborov pobrate-;# >ll' občin, vseslovenska razstava belo v likovni podobi«, raz-t aVa pionirskih likovnih del, fo-°aihaterjev, srečanje pihalnih , ,/kestrov iz Hrvaške in Slovenije s. . Ptuju, koncerti, razstave, tek-ia' °vanja, gledališki nastopi, ije s.Srednja prireditev v hali B raz-w č|av!^a v Mariboru, razstava ^as*l organizacij združenega re a itd. Vse to niso bile zgolj ^Itui
5 urne manifestacije, temveč pitana posledica kulturnega anR začetega procesa prebu-v organizacijah združenega
, , . ‘a» postopnega zavestnega ra-t! | .Sevanja, da je kultura neloč-,jci >v integralni del združenega l6 a in ne nazadnje tudi rezultat jšega sodelovanja sindikatov y 2vezo kulturnih organizacij na Sel> ravneh.
^ Ustreznejše politično vzdušje^ ■ Obujanje zavesti, razumevanje jsl'] s°delovanje pa ustvarjajo.vse-
lej ljudje, posamezniki, mnogo posameznikov, ki z akcijo, s spodbujanjem, animiranjem in organiziranjem pripomorejo k uspešnejšemu in hitrejšemu uresničevanju družbenih načel in programov s področja kulture.
Če so ti posamezniki v predkongresnih pripravah (posvetovanje organizatorjev kulture v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, Ravne na Koroškem, 13. oktobra 1978) in na kongresu (komisija za kulturo, izobraževanje) prizadeto razpravljali predvsem o položaju organizatorja kulture in o vrednotenju njegovega dela, ne pomeni to pomanjkanje vsebinskih problemov, ampak da so mnogi temeljni vsebinski problemi že rešeni ali da je njihovo reševanje odvisno od prihodnje strokovne usposobljenosti in vrednotenja del in nalog organizatorjev kulture v organizacijah združenega dela in v krajevni skupnosti.
Organizirana družbena skrb za te probleme (predvsem pa njihovo dejavno reševanje v sindikatih) bo tudi v prihodnje zagotavljala stanje, ki je ob 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije morebiti prvič omogočilo, da tokrat kultura zares ni bila le zuna-\ nja, praznična preobleka pomembnega družbenopolitičnega dogodka, temveč njegov human, notranji, vsebinsko skladen in organsko zraščen sestavni del.
Razstava
V prostorih ljubljanskega kolektiva Elektromontaža so te dni predstavili javnosti svoja dela člani Društva likovnih samorastnikov občine Ljubljana Vič-Rudnik. Razstavili so 26 olj in akvarelov, v glavnem podob domače zemlje in okolja, kjer živč in delajo. Mentor društva je akademski slikar Marjan Kozamernik (na fotografiji levo), predsednik pa samorastnik Oleg Križanovski (desno). Člani društva so v glavnem iz delavskih vrst, pod njegovim okriljem pa pridno nanaša barve na platno •tudi nekaj študentov. Zakaj rišejo, zakaj ustvarjajo? Izključno v svoje zadovoljstvo, da bi v urah, ki jih prebijejo ob stojalu nekje na Ljubljanskem barju ali med polhograjskimi griči, pozabili na vse, kar jih teži, se sprostili in na svoj način razvedrili. A. Ul.
V •
°W koraki na dolgi poti ustanavljanja posebnih izobraževalnih skupnosti
Na potezi so družbene dejavnosti
j. Sonja Gašperšič
11 jj. Prizadevanja za ustanavlja-Je posebnih izobraževalnih č tujosti so v Sloveniji stara že I . aj let. Toda šele zadnji dve ’ s° začele te skupnosti nasta-f te 1 ^ doslej je bilo v skladu z in-„r.' nih^' gospodarstva ustanovlje-v | sestnajst posebnih izobraže-. stvn>h skupnosti: za agroživil-^ ^gozdarstvo, za usnjarsko in farsko predelovalno stroko, fa tekstilno stroko, za kemijo, ^tliacijo in gumarstvo, za po-(ja rsk° gospodarstvo in gospo-tstv0, ki ima v svoji dejavnosti ^ gorski transport in špedicijo,
UdiidjJUii m
Uk esarstvo, gradbeništvo, za ■ raževanje in vzgojo gostinskih g0vlUrističnih delavcev, za bla-e|e,n' Promet, za tisk in papir, za vj^tro stroko, metalurgijo, ko-^ stco predelovalno industrijo, jn Promet in zveze, za rudarstvo geologijo
i* toces nastajanja posebnih p0-Sevalnih skupnosti je bil cia **n kljub prizadevanjem so-tQvlstične zveze, zveze sindika-§0?P°darske zbornice in ne štirje Izobraževalne skupno-vali 0Venije. Počasi so se obliko-brav ^okroženi interesi za izo-tn0 evanje, dolga je bila pot sa-fo-Pravnega sporazumevanja v tfaiai ‘n ne nazadnje, dolgo je lovi °’ da se j® izoblikovala ce-Žev a Zasnova posebnih izobra-to n'h skupnosti. Ne glede na
seb ^	'
- -'•Vu	_
Pa lahko rečemo, da so po-v t ei2obraževalne skupnosti že kratkem obdobju obrav-bj,} ,e mnoga pomembna vse-'ttalf3 vPrašanja izobraževanja $0 , 0 dokazale, kako potrebne kaj-j ak° so lahko učinkovite in ne bodo njihove naloge v ra-
zvoju usmerjenega izobraževanja.
Z doslej konstituiranimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi je v glavnem sklenjen proces njihovega ustanavljanja na področju gospodarstva. Toda te skupnosti zajemajo le 54 odstotkov vseh programov izobra- . ževanja in usposabljanja za poklice. To pomeni, da smo le za nekaj več kot polovico izobraževalnih programov ustvarili pogoje za svobodno menjavo dela, pogoje, ko se lahko uporabniki kadra in tisti, ki ta kader izobražujejo, neposredno dogovarjajo v posebni izobraževalni skupnosti. Druga polovica izobraževalnih programov — za zdravstvene, pedagoške, kulturne, uprav-no-pravne in organizacijske poklice, gimnazije in nekatere druge vrste izobraževanja — pa ostaja še vedno v posredni pristojnosti Izobraževalne skupnosti Slovenije. Glavni razlog za to je, da družbenim dejavnostim, delavcem s področja zdravstva, šolstva, kulture, uprave in sodstva, delavcem delovnih skupnosti družbenopolitičnih organizacij, interesnih in drugih skupnosti v ceni njihovih storitev oziroma v nadomestilu za njihovo delo še ne priznavamo stroškov lastne kadrovske reprodukcije. Tako se te dejavnosti ne morejo enakopravno vključiti v svobodno menjavo dela. Za njihove kadrovske interese še vedno posredno skrbi Izobraževalna skupnost Slovenije, ki po sili razmer skupaj s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi gospodarstva bilancira celotna sredstva za
programe usmerjenega izobraževanja. Edini zakoniti vir sredstev za usmerjeno izobraževanje je zdaj le dohodek temeljnih organizacij gospodarskih dejavnosti, ki združujejo sredstva za vse programe usmerjenega izobraževanja po enotni prispevni stopnji.
Izobraževalna skupnost Slovenije opozarja na slabosti takega sistema: obstoječe posebne izobraževalne skupnosti s področja gospodarstva si prizadevajo predvsem za večji delež v skupnih sredstvih, medtem ko mora Izobraževalna skupnost Slovenije še vedno odločati o 46 odstotkih programov izobraževanja in usposabljanja za poklice v družbenih dejavnostih, ker uporabniki teh kadrov ne združujejo sredstev za usmerjeno izobraževanje in nimajo niti sami niti izvajalci izobraževalnih programov za njihove potrebe možnosti odločanja, kot bi jih sicer imeli v posebni izobraževalni skupnosti. Prizadevanja za reševanje vsebinskih vprašanj tega izobraževanja so zato znatno manjša. Zavoljo takšnih materialnih možnosti se delegati uporabnikov s področja družbenih dejavnosti enačijo z izvajalci.
Ohraniti sedanji sistem bi torej pomenilo ohranjati sedanje slabosti. Da bi lahko na področju usmerjenega izobraževanja naredili nadaljnji korak v uvajanju novih družbenoekonomskih odnosov, bi torej morali zagotoviti družbenim dejavnostim v ceni njihovih storitev tudi sredstva za lastno kadrovsko reprodukcijo.
Taka usmeritev pa že zdaj
terja, da se tudi družbene dejavnosti pospešeno organizirajo v posebnih izobraževalnih skupnostih; da bi lahko kot uporabniki navezale direktne odnose z izvajalci programov izobraževanja za njihove potrebe oziroma da bi se lahko enakopravno in samoupravno dogovarjale z drugimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi gospodarstva ali družbenih dejavnosti o solidarnostnih in vzajemnih razmerjih.
Ta čas že delujeta iniciativna odbora dveh posebnih izobraževalnih skupnosti, in to za vzgojo in izobraževanje ter za zdravstvo, medtem ko za področje kulturnih dejavnosti iniciativni odbor še ni imenovan.
O zasnovi posebnih izobraževalnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, še posebej posebne izobraževalne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, je doslej že razpravljal svet za vzgojo in izobraževanje pri republiški konferenci socialistične zveze, ki je dal pobudo, naj bi proučili možnosti za oblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti tudi za administrativno, upravno-pravno, politično in organizacijsko izobraževanje.
Pred dnevi pa je o že nekoliko izpopolnjeni zasnovi posebne izobraževalne skupnosti za vzgojo in izobraževanje razpravljal tudi izvršni odbor republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. Seveda je v celoti podprl prizadevanja za ustanovitev te posebne izobraževalne skupnosti, k predlaganim rešitvam glede njene zasnove pa je menil, da je
nekatera vprašanja potrebno še podrobneje proučiti. Tako menijo, da bi bilo nujno še pred pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o organizaciji v enote razmejiti vsebino, funkcijo in področje dela enote, hkrati pa proučiti, ali so predlagane opredelitve delovanja sveta izobraževalne delovne organizacije skladne z njegovo ustavno opredelitvijo. Menili so tudi, da je potrebno takoj oziroma še pred nadaljevanjem akcije za ustanovitev te posebne izobraževalne skupnosti kot tudi akcije za ustanavljanje njenih enot razjasniti vprašanja, ali je organiziranje v enotah in v temeljnih skupnostih obvezno, kot je zapisano v osnutku zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, ali pa je to le pravica članov samoupravne interesne skupnosti, »da se v interesnih skupnostih pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za določeno območje ali za uresničevanje določenih skupnih interesov in da v tej temeljni skupnosti oziroma enoti uresničujejo določene svoje- samoupravne pravice in interese«, kot to piše v ustavi SR Slovenije. Nekaj pri-pomb je veljalo predloženemu gradivu tudi v tistih delih, kjer je govora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na področju vzgojnoizobraževalne dejavnosti in kjer so potrebe uporabnikov predpostavljene splošnim družbenim potrebam. Na sindikatu so menili, da je v posebni izobraževalni skupnosti za
vzgojo in izobraževanje krog uporabnikov opredeljen sorazmerno ozko; o tako pomembnih vprašanjih, kot je, denimo, kako izobraženega in idejno usposobljenega učitelja in vzgojitelja želimo imeti danes in v prihodnje, pa bržčas ni mogoče razpravljati le med prosvetnimi delavci. Med drugim so se izrekli tudi proti predlogu, da bi lahko posle tajnika enote posebne izobraževalne skupnosti lahko opravljal tudi individualni poslovodni organ izvajalske TOZD. Menijo, da je to težko povezati z vsemi pedagoškimi, organizacijskimi, družbenopolitičnimi in drugimi odgovornostmi in obveznostmi, s katerimi so individualni poslovodni organi že doslej močno obremenjeni.
Poglavitni del razprave ob sedanji zasnovi posebne izobraževalne skupnosti vzgoje in izobraževanja pa je tudi na izvršnem odbor republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti veljal poudarkom, da bo ta nova posebna izobraževalna skupnost imela v prihodnosti družbenoekonomsko podlago le, če bomo že ob njeni ustanovitvi razjasnili in opredelili tudi vprašanje lastnih sredstev za kadrovsko reprodukcijo vzgojnoizobraževalne dejavnosti. To pa je prav tisto vprašanje, na katero smo opozorili že na začetku tega sestavka. To je vprašanje, ki ga bomo lahko urejali le s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in nemara res šele za novo srednjeročno obdobje. A zaradi tega z odgovorom nanj ne bi smeli odlašati.
1*
T
fr«*
. ■	.Tp vf-i
Janez Gorjanc o športu in rekreaciji v kranjski Savi
Vzorna športnorekreacijska prireditev
h
Poglavitna je množičnost
»Vsi na kolo — za zdravo telo«
Ivo Kuljaj
»Sava« Kranj nedvomno sodi med tiste organizacije združenega dela na Slovenskem, ki za športno in rekreacijsko udejstvovanje svojih delavcev zelo skrbijo. Pred nedavnim so v omenjeni kranjski delovni organizaciji končali tako imenovani športni mesec delavcev Save, v katerem se je zvrstilo mnogo športnih srečanj, ki so potekala v 14 moških in 7 ženskih panogah.
O omenjenem športnem mesecu in o športnorekreativni dejavnosti tega kranjskega kolektiva je povedal nekaj več Janez Gorjanc, ki je v Savi poklicni organizator športa in rekreacije. Najbrže Janeza Gorjanca ni treba posebej predstavljati, saj smo še ne tako dolgo nazaj večkrat slišali zanj. Bil je namreč aktivni tekmovalec (kombinatorec), ki je sedemkrat osvojil državno prvenstvo in sodeloval na zimskih olimpijskih igrah v Sap-poru, poleg tega pa tudi na svetovnem prvenstvu v Falunu na Švedskem.
»Ze od nekdaj je bila Sava znana po svojem športnem in rekreativnem nagnjenju. Delavci v Savi so tekmovali in se ukvarjali z rekreacijo tudi že tedaj, ko ni bilo še nič organiziranega in ni bilo v njej nikogar, ki bi posebej skfbel za športnorekreativno dejavnost. Ker pa se je s športom in rekreacijo začelo ukvarjati vse več delavcev, je bilo že tedaj
jasno, da bo treba k temu razmahu pristopiti organizirano.
V začetku smo imeli športni teden delavcev Save, ki pa se je vse bolj nategoval in trajal končno cel mesec dni. Danes tudi to ne drži več, saj so prav letošnja tekmovanja potekala celih 45 dni«, je o znamenitem športnem mesecu začel pripovedovati Janez Gorajnc.
Na vprašanje, kakšen je poglaviten namen omenjenih športnh srečanj, je sogovornik povedal, da si v Savi predvsem prizadevajo za množično udeležbo, kar jim iz leta v leto vse bolj uspeva. Pri organiziranju tekmovanj poklicnemu organizatorju športa in rekreacije v Savi zelo pomaga njihovo športno društvo Gumar. Janez Gorjanc je tudi povedal, da je Sava v Kranju edina, ki v svoja tekmovanja uvršča tudi atletiko.
Čeprav se v Savi s športom m rekreacijo na veliko ukvarjajo pa je še vedno mnogo tistih, ki jim za to ni mar. Stara miselnost, po kateri bi bil šport le potrata časa in denarja hkrati pa zabava tistih, ki jim delo ni preveč pri srcu, še vedno ni docela preživela.
»Sam se še spominjam, da mi je bilo nekoč prav nerodno, ko sem odhajal v gore na treninge po polju, kjer so delali kmetje. Večkrat sem slišal za hrbtom:
Poglej ga delomrzneža, spet gre. Oj, če bi bil naš, bi mu že pokazal trening...,« je živo pripomnil Janez Gorjanc.
» Danes je vse to precej drugače. Ljudje so zvečine zaposleni in rekreacije ne gledajo več tako kot nekoč, ampak kot življenjsko potrebo. Pri nas v Savi smo na tem področju že marsikaj postorili, še veliko dela nas pa čaka. Če se naša dejavnost pozna pri produktivnosti dela? Ne vem, kakšnih posebnih analiz v zvezi s tem še nismo delali. Kot laik pa bi vendarle lahko rekel, da se kar precej pozna. To bi najbrž lahko potrdil tudi naš zdravnik.
Kar zadeva tako imenovani aktivni odmor pa moram reči, da sm s tem začeli pred časom in da je bil odziv razveseljiv. Najbrž bi pa bil še večji, ko bi imeli več ustreznih prostorov in rekvizitov,« se je razgovoril sogovornik.
Potlej je Janez Gorjanc pripovedoval, da v Savi tudi pozimi ne spijo.
»Letos pripravljamo štiri smučarske tečaje in dodatni tečaj za smučarske teke. Upam, da bo udeležba še večja kot lani, ko smo imeli kar 350 tečajnikov. Ob vsem tem pa najbrž ni treba posebej poudarjati, da nam kolektiv z denarjem zelo pomaga in nam bo vsekakor še, saj se vsak dinar, ki ga vloži v športnorekreativno dejavnost, bogato obrestuje.«
Stane Urek
Med mnogimi prebivalci naših mest in vasi, ki so prvo novembrsko nedeljo, sicer že precej mrzlo pa še vedno izredno prijetno, preživeli v športnore-kreativnem smislu dejavno, torej aktivno, so bili verjetno najbolj zadovoljni tisti, ki so se udeležili trimskega kolesarjenja v Ljubljani. Strokovni delavci telesno-kulturne skupnosti občine Center so v povezavi z rekreacijskim kolesarskim klubom »Rog-Fra-nek« organizirali preireditev »VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO« na progi, ki je vodila od Viča do Polhovega Gradca in nazaj v Ljubljano do gostilne Pečarič na Vrhovcih.
Izredno lepo uspela trimska prireditev je imela v vsebinskem in organizacijskem pogledu nekaj novosti, ki so se izkazale kot dobre in so akcijo znatno poživile. Kolesarji niso štartali posamič ali v že oblikovanih prijateljskih tovarišijah, temveč v večjih skupinah po deset do petnajst; vsako skupino je vodil izkušen kolesar, član rekreacijskega kolesarskega kluba »Rog — Franek«. Med predvozači smo opazili tudi kompletno prvo ekipo Roga: Zanoškarja, Polončiča, Grajzerja, Bovho, Žaubija, Setnikarja, Pavliča in druge.
Skupinska vožnja v gosjem redu (seveda po cestnoprometnih predpisih) je bila zato varnej-
ša, hkrati pa je razdelitev v skupine znatno pripomogla k navezavi medsebojnih stikov udeležencev, ki so po prihodu na kontrolno postajo ali obračališče v Polhovem Gradcu lahko pomerili svoje moči v nekaterih rekreacijskih panogah, kot na primer, malem nogometu, odbojki, streljanju, vlečenju vrvi, preskakovanju kolebnic, plezanju in suvanju kamna. Po premoru, ki ga je večina udeležencev res izrabila za dodatno rekreacijo, so se kolesarji napotili proti Ljubljani, k cilju na Vrhovcih, kjersta jih čakala (zaslužena) nalepka in znak trimčka kolesarja.
Udeležba je bila številna, skoraj šeststo udeležencev, med njimi kar 32 najmanj tričlanskih družin. Najstarejši udeleženec je bil triinsedemdesetletni France Gartner. Med najmlajšimi smo opazili celo nekaj tri ali štiriletnih otrok, ki so pod skrbnim vodstvom in varstvom staršev in vodnikov srečno prikolesarili na cilj.
Organizacija trimskega kolesarjenja je bila odlična, brez spodrsljaja. Rekreativci kluba »Rog — Franek« so poskrbeli za strokovno plat prireditve, organizirali pomoč mehanikov pri okvarah, in uredili dežurno službo na cestah. Ponovno se je pokazalo, kako raste med rekreativci — kolesarji močna četa organizatorjev tega športa.
Ustanovili društvo organizatorjev športa in rekreacije Slovenije
Se bo kolo zdaj vrtelo hitreje?
Ivo Kuljaj
Tolikokrat izražena želja in potreba, da bi slovenski organizatorji športne rekreacije imeli svoje društvo, se je naposled uresničila. Za uresničitev omenjene želje, ki bi jo mimogrede lahko imenovali tudi velika vrzel v organiziranem delovanju na področju športne rekreacije, so poskrbeli v torek 14. novembra, ko se je v dvorani Iskrine poslovne
stolpnice v Ljubljani zbralo kakih 250 poklicnih in amaterskih delavcev ter več vidnih slovenskih strokovnjakov s področja športnorekreativne dejavnosti.
Društvo	organizatorjev
športne rekreacije Slovenije je torej ustanovljeno. Prav je, če pod omenjeni dogodek potegnemo črto in poskušamo malce širše osvetliti njegov pomen.
Športnorekreativna dejavnost se je v Sloveniji v zadnjem obdobju, zahvaljujoč splošnemu družbenoekonomskemu razvoju, zelo razmahnila. Kot je na omenjenem občnem zboru dejal Herman Berčič, profesor na VŠTK, se na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani že vrsto let izobražujejo prav posebni kadri za razvijanje športne rekreacije. Poleg sedanjih rednih
26. športne igre gostinsko-turističnih delavcev Slovenije
Postojnčani najuspešnejši!
v Portorožu se je končal 26. gostinsko-turistični zbor Slovenije, na katerem je v športnem delu v sedmih disciplinah tekmovalo več kot 800 tekmovalcev.
Poglejmo rezultate:
Sah — ekipno: L Novi svet — hotel Orel Maribor, 2. TTG Ljubljana, 3. HTP Bled, 4. lanski zmagovalci — ekipa Postojnske jame.
Posamezno je zmagal Njego-van — Maribor, drugi je bil Osterman — Portorož, tretji pa Šribar — Ljubljana.
Kegljanje — ekipno, moški: 1. Casino — Portorož, 2. Sap Via-tor Lj. III. ekipa, 3. Hotel Grad Otočec.
Posamezno je zmagal Juričev — GHP Metropl, drugi je bil Žemva — HTP Bled, tretji pa Možina — Postojnska jama.
V ženski konkurenci je zmagala ekipa hotela Grad Otočec, druga je bila ekipa Certusa Maribor, tretja pa Zdravilišča Dobrna. Tekmovalo je 15 ekip. Posamezno je zmagala Tratar
—	Otočec, druga je bila Horvat
—	Maribor, tretja pa Pančič — Metropol Portorož.
Odbojka — moški: L Emona
—	Čateške toplice, 2. Radenska, 3. HGP Gorica.
Tenis — moški, posamezno: L
Murko — Alpetour, 2. Resnik — Gostilna pod skalco, 3. Hrvatin
—	Casino Portorož. Ženske: Lučka Resnik, 2. Nuša Resnik, itd.
Namizni tenis — moški, posamezno: Vsa tri prva mesta za GHT Ljubljano! (Dular, Gruden, Bogataj.) Ženske: Rozman
—	TTG Celje, 2. Štelcer — Orel
Maribor, 3. Vanberger — Hotel Soča.
Streljanje z zračno puško, ekipno — moški: L Palače — Portorož, 2. Postojnska jama, 3. Casino Portorož. Posamezno: 1. Rabič — Kompas, Kranjska Gora, 2. Osmani, 3. Šumberac (oba Palače Portorož). Ženske ekipno: 1. Postojnska jama, 2. druga ekipa Postojnske jame, 3. Rogaška Slatina. Posamezno: 1. Vreček — Postojnska jama, 2. Verdel — Dobrna, 3. Benčina Postojnska jama.
Nogomet: 1. Casino Portorož, 2. Palače — Portorož, 3. Sap Viator Ljubljana.
Če bi ocenjevali prva tri mesta, bi dobilo točke 23 delovnih organizacij. Največ točk imajo THO Postojnska jama (20), Novi svet — hotel Orel Maribor (18), Casino (14) in Grad Otočec (13 točk)	E. P.
študentov, ki se po veljavnem študijskem programu že v drugem letniku odločajo za usmeritev »športna rekreacija«, pa se za to ožje področje izobražuje že tretja generacija izrednih študentov. Mnogi med njimi že poklicno delujejo v praksi, ob pomoči amaterskih kadrov, ki so uspešno končali tečaje za organizatorje športne rekreacije.
Po sedanjih podatkih deluje v naših organizacijah združenega dela, pri občinskih zvezah za telesno kulturo, telesnokulturnih skupnostih in drugod, že več kot 60 poklicnih strokovnjakov in približno 750 delavcev, ki se am-tersko ukvarjajo s špotno rekreacijo.
Za vse te kadre je novoustanovljeno društvo izrednega pomena, saj bodo v njem laže in uspešnejše reševali številna vprašanja, ki jih prinaša življenje.
Delovanje društva rekreator-jev bo skupaj z drugimi telesno-kulturnimi, družbenimi in političnimi dejavniki usmerjeno k uresničevanju že večkrat zapisanih in mnogokrat poudarjenih misli, da naj bi se v športnorekreativno dejavnost vključilo čimvečje število delavcev, delovnih liudi in občanov.
Temeljne naloge društva bodo torej usmerjene k prizadevanjem za množičnost in uvajanje novih organizacijskih in vsebinskih oblik športnorekreativne dejavnosti. Delo društva naj bi se čudilo v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, šolah pa tudi vzgojnovarstvenih zavodih, telesnokulturnih organizacijah in drugih nosilcih razvoja športa in rekreacije.
Društvo bo kar najtesneje sodelovalo z VTŠK v Ljubljani ter pedagoškima akademijama v Ljubljani in Mariboru. Prav tako bodo za njegovo delovanje še kako potrebne izkušnje šolskih centrov za telesno vzgojo v Ljubljani in Mariboru, Partizana Slovenije ter Zveze sindikatov Slovenije, in sicer še posebej pri izobraževanju in izpopolnjevanju amaterskih kadrov. Organiziralo bo tudi različna strokovna posvetovanja, seminarje, tečaje in druge oblike izobraževanja in izpopolnjevanja poklicnih, amaterskih in tudi drugih delavcev na področju športne rekreacije. Društvo bo namenjalo posebno pozornost tudi specializiranim kadrom za opravljanje nalog med delovnim procesom v okviru posebnih odmorov v organizacijah združenega dela in v okviru zdravstvenega — preventivnega in rekreativnega oddiha.
In če se vprašamo, kakšen pomen ima novoustanovljeno društvo organizatorjev športne rekreacije Slovenije za razmah športnorekreativne dejavnosti znotraj tovarniških ograj? Kajpak odgovora na to vpašanje ne moremo podati v enem stavku. Zategadelj bo najbrž prav, če si malce pobliže ogledamo, kako je s športom in rekreacijo v organizacijah združenega dela.
Res je, da v zadnjih letih beležimo skokovit porast zanimanja delavcev za različne oblike telesne kulture oziroma športne rekreacije Vendarle pa moramo biti do teh splošnih ugotovitev vsaj malce kritični. Gre za to, da se s športom in rekreacijo še vedno ukvarja premalo delavcev. V vseh akcijah in programih
Znano je, da bodo kolesar^1 delavci v Ljubljani in okoliciv letu 1979 začeli široko načrte vano in razpredeno akcijo za trt’ niranje s kolesi. Po zgledu teke čev akcija: »na teku se dobimc*’ bodo organizirali tri zbirališč3' na katerih se bo dalo pod stre kovnim vodstvom redno trenit3' ti. Od pomladi naprej se boč° kolesarji zbirali v športne111 parku Slovana na KodeljevefltJ športnem parku Svobode nl
Viču (Mlercator) in na Ježici. 0. roou mesta zato, da so jim c'. laže dosegljive prometno m a e! razgibane ceste v neposredni hi1' žini Ljubljane. Skušali pa boč0 pri pristojnih doseči, da bi bii3 ena od primestnih cest, verjetf0 cesta Št. Jakob — Dolsko, kjerse da nemoteno organizirati obvtrt’ trikrat tedensko za dve do tri urt zaprta za motorni promet, da ^ lahko kolesarji varno vozili.
\
Tako se, kot vidimo, rekreacij sko kolesarjenje počasi, P4 vztrajno širi in se kot panoga
stavlja ob bok doslej prevladuj0 čim aerobnim zvrstem: hoji,pia nistvu, teku, smučarskemu teH in nekaterim športnim igram skratka panogam, ki razvi]ar srce, pljuča, ožilje in ki jih s°j dobno znanstveno spoznanj najbolj priporoča kot zdravi* proti tegobam bolezni model nega časa; hipokinetozi, to ) ^ proti pomanjkanju gibanja. °iln
^ %
,01
^ji.
Nr
PoSe
%
t»ik<
‘skv
Pota
5,
is?-
tiVa
V
novi
v*tr;
Posl,
SP0j
toni
S
Jiiui
išva
*cv
PlOt
Pek*
Hez
Pto(
S
‘sla
%
v
'Pr
^ra
■Jsp
Nr
Sr
^Pst
s
'Ped
telesne kulture je prav tako tu _ premajhen delež žensk. Zavot)^ Pr0 tega bo nedvomno ena prVl_ 'r: nalog novoustanovljenega dr° tva poiskati take oblike vkljuc ^ vanja v športnorekreativne CU javnosti, ki bodo zanimive hkfa pa tudi dostopne delavkam ifl2-lavcern, ki delajo v težjih del° ^ nih pogojih. Razen tega naj b' ^ društvo prizadevalo, da bi s° v rekreacijo ukvarjali tudi tisti, kj. mladosti niso imeli te možno3
, a
Sl
S
S
Sa
Kot je na ustanovnem občne^ zboru društva povedal Sla Žorž, strokovni sodelavec ZS j
H
S,
S
!*Vo
%
V
se še vse prevečkrat srečujettj tako imenovano socialno d> renciacijo na športnem iu ^ kreativnem področju. Po nj°£o se: vih besedah si bo moralo dru^ VJ|'
S
%
N
rk
prizadevati, da bo prispeV‘ svoj delež k izenačevanju P°®	t.-
jev pri zadovoljevanju
kulturnih potreb slehernega lavca in občana.
'Pkis
\
Vlado Žorž je tudi pripo^1? y da je minuli 9. kongres . Mariboru potrdil pripravijeI1 delovnih ljudi in občanov, . športni rekreaciji namei11^, mesto, ki ji pripada. Zveza si° katov si bo prizadevala, da bi ^ ganizatorji športa in rekreacij organizacijah združenega d. dobili polno veljavo, ki glede na njihovo pomemb j
delo, tudi gre. Ni treba poS.e ijj ...	-	|V1teu
poudariti, da so ustano
društva omenjene misli še p05^
bej pozdravili, kajti še dogaja, da določene v0.*,1^-
skupine v nekaterih organi23 ^ jah združenega dela ni n* L
kdove kolikšnega razumeva za šport, rekreacijo, zdravo zvedrilo in podobno.
zgodovine delavskega gibanja
Gorski' Slovenci pod fašizmom (1918 do 1941)
18. novembra 1978
(IV.)
stran 11
Hočnejši od groženj in terorja

ca Kacin-Wohinz
%i'i*astni organ' v Julijski krajini, generalni ci-i^.1 komisariat, vojaška poveljstva, krajevni komi-»J.1’ karabinjerji in kvestura so fašiste neprikrito
rski :iv rto-tre-ka-
io‘>
'.to-
ira- p^,aaristov«. Mimo tega pa je je policija naglo J(jc 4aPrla člane mladinskih oddelkov. leH1 n, v na
ot
čim anj bli'
->&o ?ila tn® rse 'Ol< ure i bi
POH • a
Puali. Za obrambo pred fašističnimi napadi so :,J; ^avci in komunistični mladinci organizirali v ja..eone enote — arditi rossi — ki so se spopadale s vendar je bil njihov odpor največkrat neu-J 0v't ob tehnični in organizacijski premoči
J^adristov«.
l^.0 pomembnejšega odpora je prišlo na pomlad
leta v Istri, kjer so delavci in podeželsko pre-^ a|stV0 najhuje občutili fašistično nasilje. V la-H .kjh rudnikih so rudarji zasedli obrate in ustali tako imenovano »Labinsko republiko«, ki je pj^jala od 2. marca do 7. aprila. Dne 7. aprila je s slala oblast nad rudarje vojsko, ki je v krajšem b ?ac*u likvidirala »republiko«. Podobno so se or-‘bzirali kmetje na sosednji Proštini. Vasi so zavali a'i pred fašističnimi četami, toda vojska, okrep-n5 s policijo in fašisti, je v ostrih spopadih s kmeti
L us,la tudi ta odpor. Tretji primer odločnosti pre-
^ dIStVa Kil \j \yfar^virrcjK r*ri r»rtrii nq Hqi7 \/r>li-
^ -
Pjl . ali koprske fašiste, ki so motili volilni posto->n štiri ubili. Sledile so represalije, požig posa-
pt'2nih poslopij, uboj dveh domačinov in sodni (j0Cesi proti »upornim« kmetom. Oblasti so tem 8°dkom pripisovale narodni motiv, češ da gre za ■ av°-komunizem«.
]^asli in si prizadeva za priključitev Primorske k koslaviji. Dejansko pa so bile te akcije predvsem
ki se hoče upreti zakoniti
obr,
aihbne
narave.
Fašis
po-ijo-p-sku
aj0 so-mje
^L^tično nasilje je bilo značilno za vso Italijo, let' Pa J® bilo v Julijski krajini, saj je bilo naper-je l9Va, Proti dvema nasprotnikoma: razrednemu de-r°dii- u 8’banju in proti slovensko hrvaški na-1 skupnosti. Fašizem je t>il v Julijski krajini v*Po° rno®nejš> kakor v drugih pokrajinah. Njegov / .je omogočila predvsem protidemokratična !ije ac'0nalistična usmerjenost italijanske buržoa-i(. Pa tudi nesposobnost revolucionarnih sil, da bi [>0rg iav>l®, ko so bile na vrhu svoje moči, pod-joj °blasti, splošna dezorientiranost in globoka Nr ^arska kr’23- Kot je bila socialnogospodarska i0tlireienost Slovencev in Hrvatov pogoj za razvoj kvi^izma, tako sta bila nacionalna zanesenost in fe lze|ti italijanske buržoazije stimulans za uspeh Odtod izvira identifikacija fašizma z itali-KVorn, komunizma pa s slovanstvom. Razredni Vtdn ' rnec* fašizmom in komunizmom so torej W? spodbujali stare nacionalne antagonizme W ■ 'jan' 'n Slovani. V spopadu z razrednim na-rjbranilconl J® fašizem v Julijski krajini videl 'ttel k ° 'talijanskih nacionalnih interesov, zato je Sa boj proti delavskemu gibanju izrazit značaj Pr°ti narodnemu razvoju slovensko-hrvaške fiegg °sti- Fašizem se je imel za nekakšnega urad-ltj|jj Predstavnika italijanstva na ozemlju, ki ga je *lote^a poitalijančiti. Lastil si je pravico in bilj a°stvzaščitnika nacionalnih interesov, ki naj bi 'bčn ®rozen' na obmejnem področju zavoljo nav-stv0(°sti neitalijanskih narodnosti. To »poslan-postalo pravi mit in politika italijanske dr-Sa ° narodne manjšine se je polnih dvajset let 7rtia a P° ocenah in predlogigih lokalnega faši-
ot°bra 1922. leta je fašistična stranka s tičn| Pl®novanim »pohodom na Rim«, ki je v faši-'oi^ .. sforiografiji označen tudi kot »fašistična re-se$jc''la<<, prevzela oblast v Italiji. Do leta 1926 so °branile nekatere demokratične ustano-^v^nimo parlament, stranke, opozicijski tisk, 3šjstj. e strokovne organizacije in podobno, toda ■Ha zCn,a vlada je medtem že pripravila vsa sred-V dokončno fašizacijo dežele in za uvedbo to-Jae8a fašističnega režima.
a>et)i|^d fašistov na oblast v Julijski krajini ni po-,jt ,e> ljot ,stv®ne prelomnice v političnem razvoju, saj ja ^0ža Srri0 videli, fašizem že pred tem obvladoval r'- Ji italijanskimi meščanskimi strankami
>, Ostal
S|bl(a a v opoziciji le republikanska stranka in !e biiauia levih demokratov. Socialistična stranka nerno®na z® P° razcepu, komunistično S^.Pa je posebej prizadela sprememba vlade.
Istl so sicer še obdržali svoje poslance v par-^ožič In v občinskih zastopstvih, svoj časnik in %, de organizacije, toda njihovo politično, je k )0’ Propagandno in organizacijsko delova-'bčtia oh? onemog0®eno- Prot* komunistom je faši-s adjem aSt °d vsega začetka nastopala s prega-l^a > Prepovedmi, aretacijami, zaplembami ^3 p tudi s terorjem. Stranka je torej že leta en®sla težišče svojega delovanja v ilegalo.
^aaite*^0 Petično društvo Edinost v boju za v narodnih pravic ni nikoli porabilo skraj-
Fašisti na trgu Unita v Trstu ob prevzemu oblasti 28. oktobra 1922
Kmetje iz Marezig pred sodiščem v Trstu, obsojeni zaradi upora proti fašističnemu terorju maja 1921
nih ali nezakonitih sredstev. Že ob prvem nastopu v italijanskem parlamentu, poleti 1921. leta, so slovenski poslanci hkrati z obsodbo dveletnega režima nasilja zagotovili zakoniti oblasti lojalno sodelovanje. V izjavi je rečeno, da se bodo kot zastopniki novih italijanskih državljanov slovanske narodnosti, ki se popolnoma zavedajo izrednega položaja, ki izvira iz pripadnosti jugoslovanskemu narodu in obenem italijanski državi, prizadevali za iskreno in lojalno sodelovanje, tako kar zadeva reševanje splošnih vprašanj kot glede uresničevanja posebnih interesov slovensko-hrvaške narodne skupnosti. V izjavi krščansko-socialno usmerjenega poslanca Virgila Ščeka pa je rečeno, da žele Slovenci v Italiji postati most za popolno spravo med Italijo in Jugoslavijo in pobudnik za oživitev čuta višje človeške vzajemnosti.
Ob nastopu fašistične vlade so slovenski narodnjaški voditelji potrdili dotedanjo lojalnost do legalne oblast in vdanosti zakonom, pričakujoč, da bo fašizem kot zakonita oblast prenehal z nasiljem. Vse dotlej, ko jim je fašistični režim leta 1927-1928 ukinil vse legalne organizacije, so si prizadevali zavarovati narodne pravice z zakonitimi sredstvi, prek parlamenta in intervencij pri osrednjih in lokalnih oblasteh navzlic temu, da je Mussolini odkrito napovedal asimilacijo narodnih manjšin.
Med najpomembnejšimi ukrepi za utrditev fašistične oblasti je bila sprememba volivnega zakona in razpis novih parlamentarnih volitev. Novi zakon
je namesto proporcionalnega sistema zastopstev uvedel sistem, po katerem je stranki, ki bi v vsej dr-žavp_dobila več kot četrtino glasov, pripadalo dve tretjini poslanskih mest; le tretjina mandatov je bila torej sorazmerno dodeljena drugim strankam. Fašisična stranka si je s tem vnaprej zagotovila v parlamentu večino. Poleg volivnega sistema je bilo za uspeh ali bolje, za neuspeh slovenskega narodnjaškega tabora na volitvah odločilno dejstvo, da je Goriška od januarja 1923. leta pripadala videmski pokrajini, v kateri so Slovenci bili v manjšini. Štiri pokrajine, vedemska, tržaška, puljska in zadrska, so za volitve 6. aprila 1924. leta sestavljale eno okrožje, v katerem je skoraj polovica volilnih upravičencev pripadala italijanskemu delu videmske pokrajine. Slovanska lista je dobila v tem ogromnem okrožju le 11 %glasov(leta 1921 jeimelana ožjem ozemlju 34 %), toda tudi v absolutnih številkah so glasovi, oddani zanjo, padli od 48.700 iz leta 1921 na 29.784 glasov. Absolutno večino je dobila fašistična stranka s 161.826 glasovi ali 60,3%. V starih mejah Julijske krajine (brez furlanskega dela videmsko pokrajine in Zadra), je fašistična lista dobila 92.515 glasov ali 60,4 % (1921 — 34 %), na drugem mestu je bila slovanska lista z 19,4% (1921
—	34%), na tretjem pa komunistična stranka s 16.454 glasovi sli 10,8% (1921 — 14,3%). Fašistični stranki je avtomatično pripadlo 15 poslanskih mest, to je dve tretjini mest, določenih za volivno okrožje. Po dva mandata so dobile slovanska lista
—	izvoljena sta bila Josip Vilfan in Engelbert Besednjak, komunistična — izvoljena sta bila Egidio
Gennari in Slovenec Jože Srebrnič ter italijanska ljudska stranka po enega pa republikanska in socialistična unitarna stranka.
Na porazne rezultate slovenske liste, ki je namesto prejšnjih petih madnatov obdržala v parlamentu le še dva, je poleg volilne geometrije vplivalo še več drugih dejavnikov. Fašistični teror je bil enako oster kot leta 1921, čeprav je Mussolini zagotovil Slovencem in Hrvatom svobodne volitve v zameno za izkazano lojalnost. Na drugi strani pa je prav kompromisarska politika narodnjaških voditeljev, ki so izražali vdanost fašistični vladi, zbudila nezadovoljstvo in nezaupanje volivcev. Zato so mnogi abstinirali volitve, drugi pa so glasovali za komunistično stranko, ki je dosledno ostala v opoziciji do fašizma. Kljub fašističnemu nasilju proti komunističnim volilnim shodom in agitatorjem so komunisti prav v slovenskih okrajih dobili celo več glasov kot leta 1921 (v koprskem 1674 — prej 1197, v tolminskem 834 — prej 423, v idrijskem 823 — prej 95, v postojnskem 11-51 — prej 352, v goriškem 2991 — prej 3070). Na nerazpoloženje slovenskih volivcev do narodnjaške politike pa je gotovo vplival še tretji dejavnik: spor med liberalno in krščansko socialno strujo.
Enotnost v političnem društvu Edinost, ustanovljenem leta 1919, se je razbila sredi leta 1922. V opoziciji do liberalno usmerjenega tržaškega vodstva se je odcepila goriška struja krščanskih social-cev v Ščekom in Besednjakom in jeseni 1922. leta ustanovila samostojno društvo Edinost za Goriško. Ta ločitev je bila svetovnonazorske narave in je praktično obnovila predvojno strankarstvo, toda narekovale so jo predvsem nasprotja o taktiki v boju za varstvo slovensko-hrvaške manjšine. Liberalno tržaško vodstvo je namreč omejevalo svojo dejavnost na jezikovna, šolska in kulturna vprašanja, krščanski socialci pa so želeli posegati tudi v socialna vprašanja in so se zavzemali zlasti za pomoč malemu kmetu, ki je predstavljal večino slovenskega prebivalstva, in delavskemu razredu. Šlo jim je za poglobljeno dejavnost in ustvarjanje širših organizacij na množični podlagi. V ta namen so leta 1921 ustanovili Kmetsko-delavsko zvezo kot stanovsko organizacijo, ki naj bi zastopala socialnogo-spodarske težnje Slovencev. S to politiko so nameravali tudi zajeziti vpliv komunistične stranke na slovenskem podeželju, kar jim je ponekod tudi uspevalo, saj komunisti v tej dobi niso imeli programa za reševanje narodnostnega vprašanja, ki je bilo poleg gospodarsko-socialnega vprašanja življenjskega pomena za slovenskega človeka. Sicer pa je bila ločitev v dva tabora tudi posledica nesoglasij med dvema generacijama v vodstvu Edinosti.
Razcep je imel sprva bolj značaj teritorialne razdelitve. Na eni strani Goriška z delom Notranjske in Koroške, na drugi Trst z okolico in Istra. Toda v začetku leta 1924 je prišlo do dejanske nazorske cepitve. Nastali sta dve stranki, narodno-liberalna in krščanskosocialna z organizacijami po vsem ozemlju Julijske krajine. Na zunaj sta poskušali zbujati vtis sloge in sodelovanja, zlasti ko je šlo za nastope pred italijanskimi oblastmi, da bi bila učinkovitejša prizadevanja za ohranitev narodnih pravic. Za volitve sta nastopili z enotno listo, enotno sta nastopala poslanca v parlamentu, izvoljena v aprilu 1924. leta, liberalno usmerjeni Vilfan in krščanski socialec Besednjak. S tega aspekta sta stranki sestavljali enoten liberalnoklerikalni narodnjaški tabor.
Tako kot politični društvi so se cepile tudi množične gospodarke in kulturne organizacije. Še pred prihodom fašizma na oblast je slovensko prebivalstvo obnovilo skoraj vsa predvojna društva in zadruge. Po razcepu na političnem področju so liberalni narodnjaki imeli politično društvo Edinost s sedežem v Trstu, z dnevnikom Edinost in tednikom Novice. Na kulturno-prosvetnem področju so imeli dve osrednji organizaciji: Prosveto s sedežem v Trstu in Zvezo prosvetnih društev v Gorici. Do leta 1925 sta obe zvezi združevali blizu 90 društev. Pod okriljem Prosvete sta delovali Zveza telovadnih društev in Glasbena matica, posebej pa še Šolsko društvo, Udruženje srednješolcev v Italiji ter akademski društvi Balkan v Trstu in Adrija v Gorici. Leta 1922 je bila ustanovljena še Zveza mladinskih društev, ki je štela 14 društev v Trstu in okolici. Na gospodarskem področju je imela tržaška Edinost Zadružno zvezo v Trstu, ki je ob koncu leta 1923 štela 133 zadrug s 50.000 člani, od tega 66 posojilnic in hranilnic. V Trstu sta delovali še Tržaška hranilnica in posojilnica ter Trgovsko-obrtna zadruga, v Gorici pa Kmetijska družba in Čebelarska zadruga. Gospodarsko podlago so ustvarjal^ še založbe Goriška matica, Narodna knjigarna, Narodna tiskarna in tiskarna Edinost.
(Nadaljevanje prihodnjič)
stran 12
Za kratek čas in razvedrilo
18. novembra 1978
Humoreska
Razmetavanje
po kontih
— Si slišal?
— Kaj, če sem slišal?
— Da je Štefan zdržal do julija. «
— Ni mogoče! Kako?
— Sposojal si je za plače.
— Kje vendar! Le kdo mu je dajal!? Saj vendar že vrabci na strehi čivkajo, da je suh ko poper!?
— Ja, saj ni prosil sam. Slušalko je dvigal Tomaž.
-— Tako? Ta pa tega, kot sem slišal, ne počne zastonj...
— Saj ni! Vsakič je potegnil po milijon in pol provizije! Delo po pogodbi, saj poznaš ta trik!
— Pa je kaj pomagalo?
— Posebno ne! Le vse skupaj se je zavleklo za nekaj mesecev.
Da bo prišlo do tega, smo pa tako vsi vedeli. Boš kaj kupil?
— Kaj je potem res konec?
— Ja, razprodajajo! Najprej so bagerje in kamione, zdaj pa žerjave...
— Kdo, Štefan?
— Ne Štefan, prisilni!
— So ga kaj privijali?
— Dva, trije delavci so hodili okrog direkcije in nekaj kričali. Kaj resnega pa ni bilo.
— Kje je pa zdaj?
— Janez ga je vzel k sebi za komercialnega. Tudi Miha se je zanimal zanj.
— Roka roko umije! Navsezadnje: kdo pa je dandanes brez greha, ne?! To se lahko vsakemu zgodi...
— Res, kdo! Še dobro, da je še pravočasno zaprl trgovino. Nekaj se sliši, da pripravljajo nekakšno resolucijo ali zakon o odgovornosti ...
— Beži, beži! Tudi jaz sem nekaj slišal, vendar vem, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Zaenkrat premlevajo šele načela: kje so še členi!
— Kaj pa piše v gradivu?
— Da je treba okrepiti vsesplošna družbena prizadevanja pri poglabljanju individualne, kolektivne in družbene odgo-
vornosti ali nekaj podobnega, ne znam stavka na pamet. Ce pa
hočeš, ti material lahko priskrbim.
— Ne, hvala, vprašal sem kar tako, za osebno uporabo in za vsak primer...
— Si v težavah?
— Niti ne! Ne vem, kako bi ti rekel. Pravzaprav ni razlogov za skrb ali bojazen. Veš, le inšpektor nekam preveč dolgo sedi pri meni. Pa še enega je včeraj pripeljal.
— Tako? Se je zanimal tudi kaj zame?
— Posebno ne. Le ob ležaje se je spotaknil. Vprašal me je, če smo z vami povezani še po kakšnem artiklu, drugega pa ne.
— Dobro, da si mi povedal. Hvala, takoj bom rekel, naj to stvar uredijo. Prav gotovo ga bo tudi k meni zaneslo, če je tako. Na svidenje!
Na svidenje in lepo vse pozdravi! Številke se morajo ujemati. Jaz sem reprezentanco še kar uspešno razmetal po kontih, vsaj mislim, da sem jo. To tudi tebi priporočam.
Brez skrbi, na svidenje in še enkrat hvala!
Janko Špiček
u
r r
Po sledeh kongresne razprave
V koga upreti prst?
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 46
DE	krilo Pri NARobNl noši	1 TOVARNA OROMAV ZREČAH	TRAf-l ZA SobE V kleti	ORIENT. UTEŽNA mera	stanc SEVER	TSMS NA D0UCE.PRC Se,ČiAN KiAbKARJA	- ISKALEC sharif	kAZ-LcicA RAZilEHA- obuiZA-	, SL. MESTc TURČIJE	MESTO V 1 SEVERNI SofiEZJDI	[rudarsko MESTO V si&mici
?RE&1- VALU.A jusoruMji											
514 LILO' ZOF											
cankar- 3&/A čftncA					ZLOČeSTA 6ULA|K«ti IT. FILMStl REŽISER						
holm a Pob TCICIAVOM				ČIM POČITNIŠKE 2KEZE MEŠANEC, KRIŽANEC							
PRE6II/MK ara&oe							TAPISA ŽENSKA, Ki KA} IŠcE				
SESTAVIL: R.M.	aparat ZATROtfcl. NIHANJA	Zor.zEmla NAPRAVA ZA IZPAREVANJE				■KRVAŠKJ PETROL				oranje	
						YZJ«lfWVtlfc PREŽIVNINA				3EK PLIN	
OSMOZA EMOTA			UilTtlL, APETIT ESOM TOMC						teOCR. I6RAII/A TLASoiJA		
svetilno TELO									TRENJE NOČNI LOKAL		
TRISTHESft NASItlLlK, obvznožju ETNE								BAtR-O 7ASNt>ST, MODRINA			DRESER ' WiH ] ŽIVALI
ISoR PRETnIaR			TRtgIVALKfl RIMA PREPROST fUZft								
am<slesw Plemič					SLOV.ALPIHIST, HMALAIEC (FRANCO					RISTO JAVIM	
					ANCONA					pristna	
NADAV, NAPLA' ČILO				INDOSK-I bfco&iž.					2.N00		
				N06.VRMAR MARIČ					TUJE moS.ime		
NAbAP- 3EN0ST							koleu.ci/a Ilirije! ZANlflllME SAITALUANF				
PESNI Župančič					PtAPRBIV. PRI NAS OKR.IMEIA MAPOIITIV					IVAN TAVČAR IGRA lila mirauda	
SftŠKA ČRKA			VINK.0 Dolenc HENRy ViDoca			JT0KJ MED Amerikama NIKOLA TESLA					
	»HuisBkKCi	►									
	ilmSElOo« o	02. ARE					'	VZDEVEK padka Poliča			i




%
Hii
ho,
—'TŠar
to.'
Ho
feto
1%
H
‘lite
%
Rešitve pošljite do 28. novembra 1978 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 46. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev.
REŠITEV
NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 44
Slava Klavora, materializem, Olinka Berova, Daktari, Onon, AJ, nav, LD, AK, lov, vizum, nos, repatica, Amerika, Idi, Keres, Lee, oj), amen, tesarna, Rona, Ast, dar, Eratosten, Ra, nadav, ITAS, ica, eon, milo, Ni, psica, tir, ajda, Tinkara, astra, teran.
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. ^
1. nagrada 200 din: SH
Štemberger, Kolodvorska 2 61330 Kočevje; 2. nagrada Lj|
din: Ivana Zalar, Prevalj6 ^ I
61352 Preserje; 3. nagrada din: Jelka Petrovec, Kovinar 7-i, 61240 Kamnik.
Nagrade bomo poslal1 pošti.
»Specialist je ugotovil, da lahko v tovarni opravljam delo samo sede, in to z tegnjenimi nogami. Zato zahtevam, da mi takoj daste delovno mesto vratarja, ^ vaja ali kurirja...«
J. Sever
Na VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije v Mariboru je med prvimi razpravljala v komisiji za socialno politiko in družbeni standard govoril tudi ANTON ŽIBRET, delegat iz Železarne Štore. Njegova razprava je zaradi občutljivosti teme in konkretnih podatkov o njej pritegnila prenekaterega delegata.
»Čeprav sem na kongresu govoril samo o tovrstnih težavah naše temeljne organizacije, gre za stvari, ki so znane, ki ne pestijo le kolektiv železarne v Štorah,« pripoveduje ANTON ŽI-BRET. ko smo ga po triurni razpravi o družbenem standardu delavcev železarne prestregli v Štorah. A. ŽIBRET je nekdanji kovač, zdaj skupinovodja v TOZD Vzdrževanje in transport. V železarni je že skoraj tri desetletja, skoraj tolikšen je tudi njegov staž sindikalnega aktivista.
»Moj prispevek k delu kongresa; je temeljil na podatkih in ugotovitvah koordinacijskega
ouoora aktivov zaposlenih invalidov v slovenskih železarnah. V tem odboru poleg mene delajo še MIRKO ANGELI z Raven ter FRANC ZELIČ, JOŽE COKAN in MARIJA LAMUT. Takoj moram povedati, da v svoji razpravi nisem nameraval kritizirati nekaterih strokovnjakov, še manj pa kratiti delavcem njihove pravice. Za kaj gre? Naša temeljna organizacija, njo smo izbrali za izhodišče, zaposluje 200 delavcev. Po zadnjem sistematičnem zdravniškem pregledu delavcev pa smo ugotovili, da jih je kar 97 nesposobnih za delo v višini. Kot je znano, vzdrževalci v glavnem delajo na višini. Kaj zdaj narediti? Delavca ne moreš siliti na delo, za katerega zdravstveno ni sposoben, delo pa mora biti opravljeno. Ker je za tovrstna dela zdravstveno nesposoben, je torej invalid. Kam z njim? V železarnah ni lažjih delovnih mest. Po drugi strani pa prav zaradi izredno težkega dela prihaja do številnih poškodb...«
ANTON ŽIBRET je s svojim
prispevkom želel opozoriti na nevzdržen razkorak med teorijo in prakso. Da bi bil bolj razumljiv, je med drugim navedel še več konkretnih primerov. Tako na primer tistega, ko voznik tovarniškega viličarja iz zdravstvenih razlogov za to delo ni sposoben, ima pa vozniško dovoljenje.
» Pako torej zaradi vrgoglavice ne sme voziti viličarja s hitrostjo 20 kilometrov, po cesti pa divja z avtomobilom s 140 kilometri na uro...«
»Naša železarna zaposluje kakih 3400 delavcev. Več kot 900 delovnih mest je zaradi izredne težavnosti dela beneficiranih. V kolektivu je 270 invalidov, kakih 700 delavcev na leto pa je deležno preventivne zdravstvene oskrbe. Prav zaradi tega kolektiv s' svojim denarjem “vsako leto omogoča številna ’ zdravljenja v različnih zdraviliščih,« pojasnjuje MARIJA LAMUT, socialna delavka v Železarni Štore. »V železarnah ni lažjih delovnih mest.
Ko smo poskušali najti izhod v zaposlovanju invalidnih in drugih oseb, smo ugotovili, da nekaj ni v redu. Nihče pri nas ne sili delavca na delovno mesto, za katerega iz zdravstvenih razlogov ni sposoben. Ne dvomimo tudi v strokovnost dela specialistične komisije, ki ugotavlja zdravstveno sposobnost, toda kako je mogoče, da delaveerže po nekaj tednih dela prinese ugotovitev specialista, dazaradi epilepsije ni sposoben opravljati tega ali onega dela? Kaj pa so delali zdravniki pri pregledu, preden se je delavec zaposlil? Izučimo delavca za žerjavovodjo, lepega dne pa prinese spričevalo, da zaradi vrtoglavice ni sposoben za to delo in se zaposli kot voznik tovornjaka...«
V uvodu citirano besedilo je povzetek prevoda pisma resnično povsem nepismenega delavca kadrovski službi. Seveda ta delavec ne ve, da kot povsem nepismen ne more biti ne vratar in ne kurir, ker pa mora opravljati delo.le sede, jn to z iztegnjenimi
t
nogami, ne more biti niti čuvaj. Da bi omilili življenjsko stisko in človeški davek svojih delavcev invalidov, so v Železarni Štore dve leti pripravljali načrte za usposobitev posebnih delavnic. Strokovnjaki so pripravili določen program dela, izbrali proizvodnjo. Ko bi naj z delom začeli, je delovni inšpektor ugotovil, da je strop v teh delavnicah nekaj centimetrov nižji od višine, določene z zakonom. Dve leti truda in upanja je izpuhtelo v nič.
»V železarni sem preplazil skoraj vsako cev, vsako streho, vsak stroj. Za to delo smo nekoč imeli poseben višinski dodatek. Zanimivo je, da takrat ni bilo toliko .vrtoglavice in epilepsije’,« ugotavlja A. Žibret. »Seveda denar ne bo vlekel gor, če delavec sam ne more v višino. Po drugi strani pa se borimo za boljše delovne razmere. Tako smo sindikalni delavci v slovenskih železarnah v nezavidljivem položaju. Na eni strani se borimo za delavčev standard in za boljše delovne razmere, na drugi strani
ji
pa naj bi jim kratili z zak0^]] I zagotovljene pravice. KakofJ j že, tu nekaj ni v redu, zat° y'l tudi spregovoril na kongre5 J|
V Štorah smo z velik111)* narnimi žrtvami uveljavil* vilne preventivne ukrep6 zdravstveno varstvo našeg11..;,) lavca. Prihaja pa do anotnjJ^ prevelikega razkoraka jv), j
rijo in prakso,« pribij3 Lamut, ki se vsak dan ub3
temi vprašanji.
h
Olfl6' P*
Čeprav predstavniki že	j
njenega odbora slovenskih s j zarn na nikogar ne kaž6! L prstom, je očitno, da nekaj	^
snici ni v redu. Da nimamo 3* J {• spoštujemo enotnih merl sta-ugotavljanju zdravstvenegf nja naših delavcev in P°S0jlp3 njihovo delo. Najhuje pri je, da kolektive puščamo naj se ubadajo in. rešujej0 je iti, ..tovrstne probleme. Prav za' d, tudi tako boleč občutek n3S* j(ij s govornikov, češ da se sind^j^i aktivist bori proti delav6® pravicam,
Odstavljamo vam
18. novembra 1978
stran 13
Skupščina občine Sevnica
—^ ■ ■
w.
M

I,


^ Sevnici tudi letos sledijo |.erem razvoja, ki so jih začr-. v srednjeročnem programu ^°ja. Lani se je družbeni proi-nominalno povečal v pri-
rjavi 2 letom poprej kar za 60 I otkov. Letos bo ta rast v ^rjavi z letom 1977 dvakrat (J?' Ob tem se je število zapo-v!” Povečalo za 15 odstotkov, v teni ko znaša delež naložb v °Vna sredstva in sredstva porabe na ravni delovnih
^nizacij blizu 22 odstotkov na
'ho'
^t)Q
kakšna stopnja investiranja
,je nadaljevala do konca sredinega obdobja. Ob tem pa
jj	o^* vzivvjv71/jcr. v_/cz iv^111 ti
ij P0vedati, da se gospodarstvo ^1*1 odloča za naložbe, ki ne t, eVajo pretiranega poveče-ja števila zaposlenih. Eden
izmed razlogov za takšno odločitev je tudi v tem, da število prebivalstva v občini upada. Sevni-ška občina je ena izmed tistih, ki imajo večji odliv prebivalstva kot pa je naravni prirastek.
V Sevnici imajo predvsem tekstilno predelovalno, lesno in kovinsko industrijo. Zanimiv je podatek, da se dnevno vozi na delo v sosednje občine 800 moških, iz drugih občin pa prihaja na delo v Sevnico 300 žensk. Vse to sili sevniško gospodarstvo v preusmeritev. Možnost vidijo v večjem izkoriščanju naravnega bogastva, predvsem kremenovega peska v Blanci in v Sevnici. Omeniti velja tudi razvoj industrije v krajih, kjer je doslej skorajda ni bilo. Prednostna naloga
sevniškega gospodarstva je razvijanje bazične kemične industrije. Nosilec razvoja je Jugota-nin, ki je pravkar končal modernizacijo proizvodnje furfura-la, kar bo omogočilo proizvodnjo furfurilnega alkohola. Vse to že pogojuje pestrejšo strukturo gospodarskih panog, novo zaposlovanje, v zvezi s tem pa tudi hitrejši razvoj sevniške občine. Pomembni nalogi v tem srednjeročnem obdobju sta posodabljanje gospodarstva in nadomeščanje uvoza surovin z domačo proizvodnjo. Mislimo na proizvodnjo sintetičnih pletiv za potrebe Lisce. Proizvodnja naj bi stekla v nerazviti krajevni skupnosti Za-bukovje, z njo pa bo Lisca skoraj v celoti nadomestila uvoz potrebnega blaga.
Pomembni nalogi sta tudi posodobitev proizvodnih zmogljivosti in izboljšanje delovnih razmer v tovarni kovinskih konstrukcij, ki deluje v sklopu Strojnih tovarn Trbovlje.
Program razvoja sevniške občine bo treba slej ko prej dopolniti na področju družbenih dejavnosti. V kratkem bodo zgradili:
—	večnamensko dvorano v Sevnici
—	plavalni bazen v Boštanju
—	delavnice v domu upokojencev v Sevnici
—	poslovne prostore regionalne skupnosti za zaposlovanje Posavje v Sevnici.
Že prihodnji mesec bodo o teh naložbah odločali na referendumu.
Na področju gospodarstva in
Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica
aniski stolpiči v Sevnici
K
\ stan P*šemo o Komunalnem ^vtiic 0Vanjskem podjetju iz i^evni’ Moramo pohvaliti pri-.er $0 kolektiv še zlasti zato, 'f. v0sveča|-Zac^nP*1 petnajstih letih £; ^jski ' Vso pozornost stano-’ ^ Usp^oblematiki, da so ves
Rjis
P*1 ^obiemov v kraju pod.
;	* a$ri v o
(Cf	reševali pereča sta-
1'Vh Vprašanja in da po-
ni več. Komu-
ta; S in°raida
2 S 2 Stat
SSic® 766 stanovanj. Več kot ^isui5? ijh zgradili v zadnjih
Mi ^stanovanjsko podjetje 66 sta • - - v , .
'SEJ, letih. Kar sedeminse-solidar-
l Snih61. Snovanj je Ji	je .zanimiv tudi
V zgl’da 50 V letih od 1974 do ohi kar 296 stanovanj.
Za kraj, kot je Sevnica, je to nedvomno veliko. Zadnja leta je izvajalec del GIP BETON Zasavje iz Zagorja, ki ima svojo temeljno organizacijo združenega dela tudi v Sevnici. Še nekaj velja povedati: šestdeset odstotkov novogradnje je družbenih.
In kakšni so njihovi načrti? Do konca letošnjega leta bo v Sevnici skupno 90 solidarnostnih stanovanj. Širitev industrije pa bo zahtevala še intenzivnejšo gradnjo. Med drugim tudi zato, ker se bo industrija širila na območja, kjer so dotrajana stanovanja.
Sicer pa skrb za gradnjo stanovanj ni edina dejavnost. Omeniti
moramo še komunalno dejavnost, dela pri urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč, obrtne storitve ter strokovno službo za samoupravno stanovanjsko skupnost iz Sevnice.
Komunalfio in stanovanjsko podjetje iz Sevnice je majhen kolektiv. Majhen po številu, po uspehih ki jih dosega, pa nikakor ne zasluži tega atributa. To je dinamičen kolektiv, ki se lahko postavlja z mnogimi uspehi.
infrastrukture je za sevniško občino značilna živahna investicijska dejavnost. Najprej naj omenimo Jugotaninovo naložbo v vrednosti 120 milijonov dinarjev v proizvodnjo furfurilnega alkohola. Prihodnje leto naj bi pričel z rednim delom tudi konzorcij za izkoriščanje kremenovega peska. Izrednega pomena je gradnja ceste Mokronog—Sevnica. Štiri kilometre dolg odsek te ceste od Mokronoga do Pijavic je že zgrajen. Dela nadaljujejo na naslednjih dveh kilometrih proti Tržišču, v prihodnjih dveh letih pa bodo gradili odsek do Jelovca. Sedem milijonov dinarjev so namenili za regulacijo Sevč-nice od Podgorja do Pipana. To je bil hkrati pogoj za modernizacijo ceste od Podgorja do meje občine. Dela so že stekla, nadaljevala se bodo prihodnje leto, njihova vrednost pa bo znašala pet milijonov dinarjev. Pravkar grade upravno stavbo OZD Jutranjka. S to naložbo bo Jutranjka pridobila tudi del skladišč. Proizvodna dvorana Lisce v Krmelju, ki jo pravkar grade, bo veljala dobrih 26 milijonov dinarjev. Tu se bo na novo zaposlilo 140 delavcev, predvsem žensk. V negospodarstvu pa je največja investicija gradnja vzgojnovarstvenega zavoda v Sevnici. V njem bo prostora za 160 otrok, veljal pa bo šestnajst milijonov dinarjev.
Naštejmo še naložbe, ki jih v sevniški občini predvidevajo v naslednjih letih:
— Jugotanin — furfurilni alkohol
—	gostinsko-rekreacijski in trgovski center Boštanj
—	tovarna elastičnih pletenin Lisce v Zabukovju
—	proizvodni prostori in pri-krojevalnica Jutranjke v Radni
—	prodajalna Jutranjke v Sevnici
—	obnovitev proizvodnih zmogljivosti v Tovarni konstrukcij
—	modernizacija opreme Lisce v TOZD Šivalnica
—	nova oprema Kopitarne ter Stillesa in KK Zasavje (skladišča jabolk in sušilnice hmelja).
V negospodarstvu bo najpomembnejša gradnja šol v Krme-
lju in Tržišču ter razširitev sevniške šole. Kulturna skupnost namerava urediti posebne galerijske prostore v spodnji etaži sevniškega gradu.
V Sevnici bodo letos zgradili stolpič s 50 stanovanji, ki bo veljal 25 milijonov dinarjev. Prihodnje leto bodo pltjčeli graditi stanovanjsko-poslovni objekt s šestnajstimi stanovanju. V krajevnih skupnostih bo prav tako precej novih naložb. V Bučki bodo zgradili nov gasilski dom, v Studencu uredili dvorano s 150 sedeži, v Zabukovju pa bodo rekonstruirali cesto Podvrh—Za-bukovje.
ŠTEVILO PREBIVALCEV IN VOLIVCEV V OBČINI SEVNICA
Zap. št.	KS	Skupaj preb. dec. 1977	Moški	Število volivcev
1.	BLANCA	1.102	555	751
2.	BOŠTANJ	2.641	1.309	1.926
3.	BUČKA	616	335	455
4.	KRMELJ			538
5.	LOKA	1.460	676'	986
6.	PRIMOŽ			238
7.	SEVNICA	6.319	3.032	4.384
8.	STUDENEC	1.361	666	665
9.	ŠENTJANŽ .	2.507	1.219	1.220
10.	TRŽIŠČE	2.003	994	1.117
11.	ZABUKOVJE	1.109	559	767
	SKUPAJ	19.118	9.345	13.047
Število zaposlenih od konca oktobra 1977	4.753
od tega žensk	(51,42 %) 2.444
★
DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE LJUBLJANA
Priporočamo:
Josip Broz Tito:
IZBOR IZ DEL v petih knjigah
REFERATI NA KONGRESIH IN KONFERENCAH KPJ IN ZKJ
DELAVSKI RAZRED IN ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE 1926—1977
NACVIONALNO VPRAŠANJE IN REVOLUCIJA
SAMOUPRAVJANJE
JUGOSLAVIJA V BOJU ZA NEODVISNOST IN NEUVRŠČENOST
Dela tovariša Tita so temeljni ustvarjalni prispevek k marksistični misli, najpopolnejši in najmočnejši izraz idejno-politič-nih in zgodovinskih izkušenj in prakse našega komunističnega gibanja ter njegovega boja za revolucionarno preobrazbo družbe in zgraditev samoupravnega socializma. Hkrati pa ima Titovo delo daljnosežen, svetovni pomen v boju delavskega razreda in vseh naprednih sil za neodvisnost, enakopravnost, neuvrščenost in socializem.
Cena kompleta je 750 din, posamezne knjige pa 165 din
TITO NA KITAJSKEM
FotOmonografija govori o velikem zgodovinskem dogodku, o prvem obisku našega predsednika na Kitajskem, o izjemnih prizorih, ko so nazdravljali prijateljstvu obeh dežel in njunih narodov in skupnemu boju za ohranitev neodvisnosti. Knjiga je uvod v razkošno opremljeno fotomonografijo, ki je s svojim največjim delom posvečena Kitajski.
Knjiga, ki ima 88 strani velikega formata (25,5 x 20,5 cm),
prinaša tudi zemljevid Kitajske.
Cena knjige je 300 din.
Edvard Kardelj:
SVOBODNO ZDRUŽENO DELO
V delu so nadrobno razčlenjeni družbenoekonomski odnosi v združenem delu, med katerimi obravnava pisec tudi vprašanja minulega dela, povezovanja proizvodnje in prometne sfere ter vlogo potrošnikov, samoupravno interesno povezovanje v materialni proizvodnji in povezovanje samostojnega osebnega dela v sistemu samoupravnega združenega dela.
Knjigo priporočamo vsem. ki jim je kot proizvajalcem, delegatom, družbenim delavcem v našem sistemu socialistične samoupravne demokracije zaupana dolžnost in pravica odločati. Br. 160 din, kart. 200 din
Edvard Kardelj:
O SISTEMU SAMOUPRAVNEGA PLANIRANJA
Vsebina tega dela so govori tovariša Kardelja ob snovanju novega zakona o sistemu družbenega planiranja. Kot pravi avtor, se tekst ne ukvarja z eko-nomsko-teoretičnimi, metodološkimi in strokovno-organizacij-skimi vprašanji planiranja, marveč pretežno z vprašanji graditve sistema družbenega planiranja, se pravi s planiranjem kot družbenoekonomskim in demokratičnim odnosom med ljudmi, kot sistemom medsebojnih odnosov, pravic ter vzajemnih obveznosti in odgovornosti vseh udeležencev planiranja kot delom organizacijskega sistema samoupravno združenega dela in naše samoupravne socialistične družbe sploh.
157 str., br. 60 din
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam naslednje knjige:.
Knjige mi pošljite na naslov (tiskane črke):
registrska številka osebne izkaznice:..........................
Zaposlen pri:.................,................................
Račun bom poravnal:
a)	v enkratnem znesku (po povzetju),
b)	v zaporednih mesečnih obrokih, najmanjši obrok je 100 din. Prosimo, označite prodajne pogoje, ki vam ustrezajo.
(kraj in datum)	(podpis naročnika)
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Državna založba Slovenije, Mestni trg 26, Ljubljana.
o
■v
(Tl
"I-
c
*
Konfekcija Lisca Sevnica
Je-
h
k
Podjetje je bilo ustanovo-jeno v septembru 1955. leta kot obrtna delavnica konfekcijske stroke. Sprva je poslovalo v najetih prostorih, ki so merili le 25 kv. metrov, vsa proizvodnja pa je potekala po domovih. Leta 1959 je podjetje dobilo prve prostore za proizvodnjo in deloma za upravo. Zaradi vse večjega povpraševanja po izdelkih Lisce je naraščala proizvodnja iz leta v leto, hkrati pa so se širile proizvodne zmogljivosti. Prizadevanja za količinsko povečanje proizvodnje so spremljala tudi prizadevanja za visoko kakovost izdelkov, za kar je Lisca prejela že številna priznanja tako v Jugoslaviji kot v tujini. Z visoko produktivnostjo, ki je na svetovni ravni, in s specializacijo v proizvodnji se je Lisca razvila v enega največjih proizvajalcev intimne ženske konfekcije v Jugoslaviji in Zahodni Evropi.
Delovno organizacijo sestavljajo:
TOZD Krojilnica Sevnica	104
TOZD Šivalnica Sevnica	499
TOZD Krmelj	186
TOZD Zagorje	274
TOZD Senovo	296
TOZD Babušnica	154
TOZD Blagovni promet Sevnica	140
DSSS	135
Skupaj 1.788 delavcev
Z dolgoročnim kadrovskim programom si v Lisci prizadevajo izboljšati kvalifikacijsko sestavo zaposlenih. Potrebujejo predvsem strokovnjake za spremljanje svetovne mode, kreacijo modelov, novih materialov, razvoja tehnologije itd. V Lisci je med zaposlenimi več kot 90 odstotkov žensk.
Leta 1977 so ustvarili 4^ lijonov dinarjev skupnega L hodka, kar je bilo za 7 oclsoltJj več kot leto poprej. V skup11 j prihodku je bil izvoz udel^j 32 odstotki.	.
Lisca je ves čas svojeg2 , stoja skrbela za družbeni 5j _ dard svojih delavcev. V TOZD imajo organizirano^ M beno prehrano. Delavci itna|1.,

voljo tople napitke, malice||| sila. Na planini Lisca nad Sev (947 m) je planinski dom5^
kreacijski center, v katerefl1^ jev
vajo delavci posebne ugod,l0j % Za letni dopust imajo domv juj ranu in na Lošinju. Da bi o^i
položaj delavke, zlasti mati v°i
• zl? sna
samoupravni organi skrbe ^ |^-
za načrtno reševanje stanOv^, ^ ske problematike. Vsako pet izločajo precej denarja zast Vra vanjski sklad —: predvse^ nakup stanovanj — nekaj pa V$; za dolgoročna posojila. Pta
?tf
----------------------------
StVNlCk
INDUSTRIJA LESNE IN PLASTIČNE GALANTERIJE ZA ČEVLJARSTVO IN GRADBENIŠTVO TER LESNE OBUTVE SEVNICA
JuCflStAVU*






Pogled na tovarno
Prvi par kopit za čevlje so v Sevnici izdelali že v oktobru 1886. leta. Kopitarno je zgradil nemški lastnik Winkle. Tri leta kasneje je prispelo v Sevnico šest novih strojev, povečali so število tračnih žag, zgradili pa so tudi nekaj novih poslopij. Sevniška Kopitarna je kmalu postala največje tovrstno podjetje v av-stroogrski monarhiji. Proizvodnja kopit je rasla nekako do leta 1911, nato pa je bilo nekaj obdobij, ko je proizvodnja doživljala prave pretrese. Ni bilo več toliko naročil, saj so začeli delovati številni drugi izdelovalci kopit s sodobnejšo tehnologijo.
Popolnoma drugače pa je bilo po drugi svetovni vojni. Najprej so opustili proizvodnjo drugih, lesnogalanterijskih polizdelkov, kmalu pa so spoznali, da bodo potrebne nove naložbe. Prvi pomembnejši objekt, zgrajen po osvoboditvi, je bil obrat za izdelavo lesenih pet. To je bilo leta 1956. Obratovalo do 1968. leta, ko so ga porušili in zgradili nov obrat za proizvodnjo kopit. Pomembno je bilo tudi 1966. leto, ko so zaprli obrat kovinske galanterije in kupili stroj za izdelovanje plastičnih rolet. Postopoma so za obrat plastike kupili še druge stroje. Pravzaprav se je obdobje intenzivnejših naložb začelo leta 1967. Takrat so zgradili nov obrat polizdelkov in dokončno rešili mehanizirani transport lesnih odpadkov. Največji od vseh obratov, kar so jih zgradili, pa je obrat kopit in pet, zgrajen leta 1969. Hkrati s tem so zgradili tudi drugo sušilnico za polizdelke. Leta 1973 so zgradili temperirnico.za suhi les, uredili skladišče žaganega lesa ter vakuumsko sušilnico. Poleti 1975. leta so v Kopitarni odprli nov obrat plastičnih polizdelkov ter še nekaj drugih prostorov.
Sevniška Kopitarna je edini proizvajalec kopit v Jugoslaviji, ki zagotavlja popolno izbiro plastičnih in lesenih kopit. V tovarni povedo, da lahko njihovi modelarji pri kreaciji novih modelov kopit izpolnijo kakršnokoli kupčevo zahtevo. Zanimiv je podatek, da so v oddelku modelarne doslej izdelali že 78.000 različnih -modelov kopit. Kopita izdelu-
I ^
jejo izključno po naročil11 flj vel roma željah naročnikov.
Tudi za lesene pete, kij*!1 lujejo v Sevnici, to velja. čase se še posebej dobro uve
Ija proizvodnja tako imen'
0^
S
»american« pet, ki so Pre°.f čene z usnjem. Takšne vr. j
uporablja naša obutvena stri ja predvsem za izdelav°, ij boljše obutve z usnjenim?0 I tom.
Kopitarna Sevnica o*110-

kupcem, da se lahko na ^ samem kraju oskrbijo z
ustreznimi kopiti in petam1—^ vj|.
proizvodni smeri sta usklal se dopolnjujeta.
Že pred leti se je v
idol8 51
Kn?'11
Sevnica razvila proizvo'
sebne lesena obutve, spodnje dele obutve izdela) f
posebno lahkega lesa sam^ .j proizvodnje ekskluzivnih nih modelov in ortopecfcha m tev pa je narejena tudi ti p*
vega lesa. Leta 1976 so uSV
a
tako znižali stroške proizv sk(
vili še oddelek za pr012^!] la:
zgornjih delov lesene
obatvijj de]
Kot dopolnilno p1
roizv°/ <
velja omeniti izdelovanj0^«' ftii; stičnih rolet in stenskih Obseg proizvodnje v
Sevnica nenehno narašča- ^jf
pa tudi izvaža. Dokončna lana kopita izvažajo v A,, |(|
Združene države AmcrlL|m ra sociallLw
vzhodnoevropske
države. Zadnja leta je uS|j?“
tudi izvoz Izrael, sko.
izdelkov v . Ji’.
' :A
S
hil
br
1, na Ciper, Švedsko jži Bilanca njihove zU govinske menjave je ug° /f je vrednost izvoza petkr od vrednosti uvoza.
Ofc
sb
oc
lil
lei
St
ča
bc
ob
ve
k
»j
te
s
1
i
'Zakon o združenem delu povezujeta vzpodbuja Eniško kmetijstvo, trgovino in gostinstvo k poeno-lfyu poslovanja. V zvezi s tem pripravljajo tudi nevere projekte, pri katerih naj bi sodelovale vse tri ^danje delovne organizacije: Kmetijski kombinat, jJ°stinsko podjetje ter Trgovsko podjetje. Vse tri de-°vne organizacije imajo z.e sedaj določene izkušnje v ^delovanju. Skoraj ni bilo akcije, kjer tri delovne or-^nizacije ne bi skupno delovale ter se dogovarjale. ~davci in kmetje-kooperanti vse bolj spoznavajo, da b° njihova socialna varnost z združitvijo večja, večje bodo tudi možnosti hitrejšega razvoja in dviga Nebnega standarda. Gostinci, trgovci in kmetje bodo Združeni v delovni organizaciji, ki jo bo sestavljalo 6
^!!!nsko podjetje sevnica
GOSTINSTVO • PRENOČIŠČA • TRGOVINA
n»t
pa'
i ia1! . Leta 1954 so v Sevnici usta-je V|''Gostinsko podjetje. Danes L]V niem zaposlenih sedemdeset n' ^ £. .avcev, sicer pa podjetje vklju-...s. ki6 hotel Ajdovec, gostilni Pri 3 j /*išču in Pri lovcu, bifeja Na llJj Sn°8alu *n Svoboda Krmelj ter -1 .K ack bar, poleg tega pa še deli-°v!! ySo’ papirnico in trafiko, o hotelu Ajdovec je 23 sob s st:*1' v hnštiridesetimi ležišči, resta-
, ;;a<%
i( Y a ter avtomatsko kegljišče. wSako soboto prirejajo v hotelu j Se> pohvaliti pa velja tudi . redfio bogato založeno slašči-je,rno. Izdelki slaščičarne so de-Jfi mnogih priznanj in pohval, še 1°	80 v gostinskem podjetju
,, ^ako ponosni. Znano ie. da ie
salon, slaščičarna, piv-
hi
veli'
0va
ste*
i/
A
v —»o ponosni. Znano je, da je gostinstvu precej težav zaradi
^tilles Sevnica

pr Sest sevniških mizarjev je h triintridesetimi leti ustano-
mizarsko produktivno za-

g°. Takrat menda nihče v d niči ni pomislil, da se bo za-p ga v naslednjih letih razvila v svoV° tovarno, ki bo zaslovela s ijerj s;-|.rllrn' izdelki doma in na tujem. tov ^h.ES je danes ena največjih $|9 arri stilnega pohištva v Jugo-vaVlJ'- Izdelki te priznane to-lesrne slovijo po vsej Evropi. Stil-t0 |e simbol kakovosti, lepote in ®::e- Izdelki sevniške tovarne de],nekako spominjajo na iz-0“!"*	iz lesa, kakor so se razvi jali
A	zgodovino,
s u\ n,: “ ustanovitvi zadruge so si ■/ Setl.ar'ii?aclali vrsto nalog. Predv-A Pa nabavo surovin in orodij 'fV ](1 Pr°izvodnjo ter seveda izde-1 ' ii' dele11-!6 različnih mizarskih iz-ta^0v v skupnih delavnicah. Že j tg Jat 50 se dogovorili, da se mo-sIIL iži° delavci čim bolj strokovno '£fiv biij ^“lujevati. Tako tisti, ki so že h0,|ZaP°sleni, kot tudi vsi tisti, ki [l ,:' obr° Prišli v kolektiv. To se J1! J slene8tuje še danes. Število zapo-0(j ,'h je hitro naraščalo. V letih 1	''•h1 50dol960jebilozaposle-
letjL0^0!' šestdeset delavcev, v 28q 0t^ 1965 do 1970 že več kot Stin’ ^anes pa združuje delo v čan-esa že 380 delavcev. Naraš-hotr stevHa zaposlenih je tudi °brt Va*°’ ‘la je po nekaj letih Mik 3 Zaclruga prerasla v precej je k0. Podjetje. Ves čas obstoja tije£>° ektiv stremel, da so bili !etnj '1 Izdelki kar najbolj kvali-’ kar je tudi predstavljalo
pomanjkanja kadra. Kako je s tem v Ševnici? Dobili smo pravzaprav presenetljiv odgovor. Kadrovskih težav skoraj ne poznajo. Delavcev ne manjka predvsem zato, ker vso skrb namenjajo štipendiranju. Trenutno prejema štipendije kar šestindvajset učencev, ki obiskujejo različne šole gostinske smeri.
Že v kratkem bodo pričeli v Krmelju graditi gostišče, ki bo veljalo nekaj več kot tri milijone dinarjev. Pa še to: v Gostinskem podjetju v Sevnici dobro gospodarijo. V letošnjih devetih mesecih je bil celotni prihodek kar za 26 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, dohodek pa se je povečal za 27 odstotkov.
osnovo za uveljavljanje stilnega pohištva na trgu.
Vse bolj se je uveljavljala maloserijska proizvodnja. Ni šlo več za storitveno dejavnost, pač pa za industrijo v pravem pomenu besede. Leta 1970 so delavci sklenili, da se podjetje preimenuje v tovarno stilnega pohištva in notranje opreme STILLES. Že samo ime tovarne nakazuje njeno dejavnost.
"V letih od 1950 do 1953 so pričeli graditi nove prostore na sedanji lokaciji. Denarja ni bilo toliko kot želja. Nič čudnega torej ni, da so delavci poprijeli za delo ter s prostovoljnim delom prispevali velik delež pri gradnji novih prostorov. Vedno večje povpraševanje po izdelkih je pripeljalo do prve rekonstrukcije. To jebila v letih i962in 1963. Takrat so zgradili veliko montažno dvorano, nakupili nekaj novih strojev ter uredili kotlovnico. Zmogljivosti pa so bile že po nekaj letih premajhne. Leta 1970 so zgradili novo montažno sušilnico. S tem se je nekako pričelo tudi obdobje druge rekonstrukcije tovarne, ki je trajalo do konca leta 1972. V tem času so zgradili še eno proizvodno dvorano, v kateri imajo urejeno lakirnico, končno montažo in odpremo izdelkov. Omeniti je treba skladišče za plošče ter prostor za rezani les, pa gradnjo kompresorske postaje, ureditev novih ventilacijskih naprav ter
temeljenih organizacij združenega dela ter delovna skupnost skupnih služb. Naštejmo še nekaj ciljev združevanja:
—	hitrejši razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in krepitev materialne osnove združenega dela,
—	racionalnejša delitev dela in specializacija v proizvodnji hrane, živilski predelavi, prometu živilskih proizvodov ter blaga za široko porabo,
—	razvijanje skupnega in lastnega raziskovalnega dela, tehnologije, proizvodnih in storitvenih procesov,
—	povečanje proizvodnje,
—	razvijanje in usklajevanje odnosov pri pridobivanju dohodka na podlagi združenega dela in sredstev ter udeležbe pri skupno ustvarjenem dohodku,
—	uveljavljanje skupnih nalog za povečanje druž-% benega standarda in standarda delavcev ter kmetov kooperantov.
Integracija bo Sevnici prav gotovo povrnila ugled nekdanjega pomembnega trgovskega središča, boljše bodo gostinske storitve in ne nazadnje hitrejši razvoj kmetijstva. To bodo dosegli z enotnimi prodajnimi in odkupnimi cenami, enotno prodajo različnega blaga, zajamčenim odkupom ter enotnim pospeševanjem kmetijske proizvodnje.
KOMBINAT SEVNICA
zdrulan« cMovn« organizacij* km*ti|*lva. mdu*tri|*. trgovine m goetinttva
dobrina
calja
TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA p.o.
EN DET Ali. • EN GROS
KMETIJSKI
Sevhiški kmetijski kombinat sestavljajo štiri temeljne organizacije združenega dela: TOK Kooperacija, TOZD Proizvodnja, TOZD Klavnica in TOZD Trgovina. Prav je, da opišemo dejavnost posameznih temeljnih organizacij.
TOK Kooperacija se ukvarja predvsem z organiziranjem živinorejske, sadjarske in vinogradniške proizvodnje ter pospeševanjem te prizvodnje. Poleg tega odkupuje pridelke iz organizirane proizvodnje ter druge tržne presežke. Kooperante oskrbuje z reprodukcijskim materialom in blagom za široko porabo. Hra-nilno-kreditna služba kreditira gradnjo gospodarskih objektov in nakup kmetijskih strojev. Sadjarjem omogča obnovo sadovnjakov in vinogradov ter nasadov ribeza. Posebno mesto zavzema proizvodnja sadik. TOZD PROIZVODNJA
Glavna dejavnost te temeljne organizacije je sadjarstvo. Nasadi (predvsem jabolk) so na področju Blance, Čanja, Impolj-ce, Loke in Sevnice. Sadovnjaki
se razprostirajo na površinah, ki merijo 105 hektarov. Poprečno pridelajo na teh nasadih okrog 180 vagonov jabolk, rekord pa so dosegli pred leti, ko so tolikšno količino pridelali na 65 hektarih. Po proizvodnji hmelja so na tretjem mestu v SRS.
TOZD KLAVNICA
Letni načrt klavnice predvideva 800 ton mesa, koljejo pa predvsem govedo in prašiče. V skop klavnice sodi tudi predelava, izdelujejo pa v glavnem pol-trajne izdelke. Klavnico oskrbujejo z živino z lastnega območja ter tudi iz Hrvaške, z mesom in mesnimi izdelki pa TOZD oskrbuje sevniško območje, Ljubljano ter Primorsko.
TOZD Trgovina
V dveh trgovskih poslovalnicah, obe sta v Sevnici, oskrbujejo prebivalce z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Trgovini sta tudi nekakšna osnova za nadaljnje naložbe v to dejavnost. Poudarek v trgovini pa je predvsem na prodaji mesnih izdelkov, mesa ter sadja.
68290 SEVNICA
V Trgovskem podjetju v Sevnici je zaposlenih 155 delavcev, omeniti pa velja še šestintrideset učencev trgovskih šol. Samo v Sevnici je enajst trgovin, po dve sta v Boštanju in Krmelju, po ena pa v Studencu, Tržišču, Šentjanžu, Loki, Bregu, Razvor-ju, Zabukovju in Blanci. Trgovsko podjetje mešanega blaga s prodajo na drobno in debelo sodi v sklop sestavljene organizacije združenega dela Dobrina iz Celja. Skupna prodajna površina
meri 2710 kvadratnih metrov, od tega je 860kv. m namenjenih samopotrežnemu načinu prodaje, skladiščnih prostorov pa je 4270 kvadratnih metrov.
Načrtujejo temeljito rekonstrukcijo in posodabljanje trgovin, skupaj s kombinatom in gostinskim podjetjem pa se pripravljajo na gradnjo gostinsko-turističnega in trgovskega centra v Boštanju. Gre za naložbo v vrednosti skoraj šest milijonov dinarjev.
skladišče lesa in nakup novih lesno obdelovalnih strojev. V z adnjih dveh letih so v Stillesu zgradili še eno proizvodno dvorano in predsušilnico (350 kubičnih metrov), uredili pa so še okolje in parkirne prostore. V tem času se je izredno močno razvila serijska proizvodnja, medtem ko je še vedno obstajala tudi proizvodnja po naročilu. To je pripeljalo tudi do samoupravne reorganizacije. S prvim januarjem letošnjega leta so v skladu z zakonom o združenem delu ustanovili dve temeljni organizaciji združenega dela (TOZD STILNO POHIŠTVO in TOZD NOTRANJA OPREMA) ter seveda delovno skupnost skupnih služb.
V Stillesu Sevnica, ki je danes delovna organizacija v sestavu SOZD Slovenijales, posvečajo delavcem vso skrb. Perečih stanovanjskih problemov skorajda ni več, kolikor pa jih je, jih bodo rešili v najkrajšem času. Delavci imajo organizirano toplo prehrano , omeniti pa velja tudi lasten počitniški dom. V Stillesu si tudi prizadevajo, da bi pridobili večje število novih kadrov, zavzemajo se za dvig produktivnosti in izboljšanje delovnih razmer. Ob koncu samo še en zanimiv podatek: vrednost izvoza znaša 20 milijonov dinarjev. Kar 40 odstotkov proizvodnje izvozi Stilles na zahodna tržišča, zadnje čase pa tudi na Vzhod.
Konferenčna garnitura v renesančnem stilu
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Vojko Černelč (glavni urednik in direktor), Sonja Gašperšič, Milan Govekar, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Bojan Samarin
(odgovorni urednik), Janez Sever, Igo Tratnik, Andrej Ulaga in Janez .50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki, št. Voljč. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4,	501-620-7-121100. Posamezna številka stane 5,00 din, letna naroč-
poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278,	nina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovi-
322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala:	ni. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana.
Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št.
INDUSTRIJA OTROŠKE KONFEKCIJE
S?**"
C;:v>X-* * * * v
. ..
I
1 f 1 ■■
JUTRANJKA
68290 SEVNICA
SLOVENIJA Jutranjka — obrat v Sevnici
Den 12. maja 1962. leta je delavski svet Trgovskega in obrtnega podjetja Sevnica sprejel sklep o ustanovitvi Obrtnega podjetja Jutranjka. Komaj mesec dni kasneje so že izvolili organe upravljanja, s šestim julijem 1962, ko je bila Jutranjka vpisana v register gospodarskih organizacij, pa se začenja tudi njen razvoj. Iz majhne obrtne delavnice je prerasla v vodilno delovno organizacijo za proizvodnjo otroške konfekcije v Jugoslaviji. V začetku so se v Jutranjki ukvarjali še s tapetništvom in mizarstvom, kasneje pa so delavci sprevideli, da je njihova prihodnost v izdelovanju konfekcije za otroke. Nastal pa je drug problem. Na voljo ni bilo ustreznih prostorov, močno je bilo čutiti pomanjkanje kadrov. Nove prostore so našli v pritlični stavbi občinske uprave, kjer so ostali vse do leta 1965. Ni pa bilo v Sevnici in okolici dovolj šivilj, ki bi se lahko zaposlile. Sicer pa Jutranjka, ki je bila le obrtno podjetje, komajda rojeno in razen velikih želja in entuziazma vseh zaposlenih ni imela še skoraj ničesar. Treba je bilo uvesti priu-čevanje. V organiziranih nekajmesečnih izobraževalnih tečajih so dekleta iz sevniške okolice in iz samega kraja pridobile prvo znanje in v začetku, ko so prišla v Jutranjko, so opravljala manj zahtevna dela. Sčasoma so se iz njih rojevale prave mojstrice. Danes so nezamenljive na svojih delovnih mestih.
Velika pridobitev za Jutranjko je bila, ko so preuredili prostore starega samostana, kjer je bila po drugi svetovni vojni šola. Notranjost so usposobili za proizvodnjo. Tp je bilo v Radni v BoŠta-nju. Marsikdo je ostrmel leta 1966, ko so se v Jutranjki pogumno odločili: treba bo izvažati. Odločitev je zares bila »drzna«, saj niso osvojili niti domačega trga. Takrat so ustanovili tudi obrat v Brežicah, ki je imel v začetku devetnajst delavcev. Danes je to temeljna organizacija združenega dela z okrog 300
zaposlenimi. Konec 1966. leta je Jutranjka prerasla v industrijsko podjetje. Preimenovala se je v Tovarno otroške konfekcije Jutranjka. Ob nagli rasti in številnih vlaganjih v proizvodne zmogljivosti niso pozabili na delovnega človeka. Niso pozabili na izobraževanje delavcev, zgradili so sodobno kuhinjo, izboljševali delovne razmere...
Stari prostori ob tako hitri rasti proizvodnje niso več zadostovali. Odločili so se gradnjo novih. Že leta 1970 je bila zgrajena nova, sodobna proizvodna hala z 2600 kvadratnimi metri uporabne površine.
Dislociranemu obratu v Brežicah je 1972. leta sledil obrat v Dolu pri Hrasniku, leto dni kasneje so zgradili nova skladišča, ki merijo 3891 kvadratnih metrov,
Leto 1973! Ustavna dopolnila, zakon o konstituiranju OZD, osnutek nove ustave, priprave na 7. kongres ZKS in 10. kongres ZKJ. Delavci Jutranjke so se lotili odgovornih nalog z vso resnostjo in odgovornostjo. V času od 7. do 10. decembra so sprejeli prve sklepe o konstituiranju temeljnih organizacij. Organizirali so pet TOZD — TOZD Radna, TOZD Baby, TOZD Motiv in delovno skupnost skupnih služb v Sevnici, TOZD Orlica v Brežicah in TOZD Dol v Dolu pri Hrastniku.
Možnosti za razvoj so se povečale ob trinajstletnici ustanovitve, ko je TOZD Orlica dobila nove proizvodne prostore
v izmeri 1446 kvadratnih metrov. Danes so temeljne organizacije združenega dela v sevniški Jutranjki takšne, kot jih predvideva ustava.
Prav je, da zapišemo tudi nekaj besed o programu ukrepov in nadaljnjem razvoju temeljnih organizacij združenega dela in delovne organizacije. Program so sprejeli po javni razpravi na predlog konference ZK Jutranjka in na zborih delovnih ljudi oktobra 1976. Z njim se DO Jutranjka vključuje v znano
»akcijo 120«. Naštejmo nekaj poglavitnih nalog:
—	prizadevanja za usposobitev TOZD v DO za samostojno ustvarjalnost na vseh področjih, ki pogojujejo nadaljnjo integrirano rast osebnega in družbenega standarda delavcev v TOZD ter vključevanje v širšo družbeno skupnost,
—	izobraževanje,
—	vključevanje visokokvalificiranih kadrov v TOZD (to je seveda že uresničeno),
—	oblikovanje dopolnilne proizvodnje v proizvodnji baby konfekcije, .
—	povečanje izvoza,
—	vertikalno in horizontalno povezovanje Jutranjke v procesu združevanja,
—	sodelovanje z deželami v razvoju.
Do leta 1976 je delovna organizacija adaptirala ali zgradila 12.000 kvadratnih metrov proi-zvodno-poslovnih prostorov. Obdobje 1976 do 1978 pomeni obdobje pospešenega vlaganj a v družbeni standard. Za to predvidevajo deset milijonov dinarjev. Ko takole razmišljamo o izredno hitrem in dinamičnem razvoju Jutranjke, potem so zares vidni le uspehi. Toda brez težav ni šlo. Gradili so pretežno z lastnimi sredstvi. Postopoma.
Še nekaj velja zapisati. Jutranjka iz Sevnice je tudi soustanoviteljica podejtja Juken v Keniji.
Veliko skrb namenjajo v delovni organizaciji izobraževanju delavcev. Osemdeset odstotkov vseh delavcev se je priučilo v sami DO, na različnih šolah pa trenutno štipendirajo 174 učencev, dijakov in študentov.
Ob koncu zapišimo še to, da lahko izdelke z znakom Jutranjke sedaj kupimo v približno 800 prodajalnah po vsej Jugoslaviji, vedno več izdelkov pa je tudi na zahodnoevropskih tržiščih. V letošnjih devetih mesecih so tja izvozili kar 19 odstotkov več izdelkov kot v enakem obdobju lani.