II i & £ i ■g % 1 ■ r :- ■ 'č' C, i'' ;•■ ŠESTDESET PESEM Z NAPEVI ZA cerkev, šolo in kratek čas. Mm® Na svetlo M učenik. Izdalo družtvo sv. Mohora. V CELOVCU 1854. !Va prodaj v Celovcu pri J. L eonu, v Ljubljani pri Lerelierju, v Gorici pri Sobarju, v Gra- dcu pri Fersteinu, v Mariboru pri Lejrerju, v Celju pri Geigerju, v Radgoni pri Wei- cingerju, v slov. Gradcu pri Zavadckimu, v Novem mestu pri Ve pu s teku, v Terstu pri Schimpfu, v Postojni pri Blazniku, na Du¬ naju pri D i r n b o c k u , v Zagrebu pri Županu. 41289 V natis te pesmarice so milostljivi Lavan¬ tinski knezoskof g. Anton Martin 14. julija 1853 dovolili. f&gŽ AVW*\ •- i ■■k y KAZALO. A. Pesmi za cerkev. Stran. 1. Sveta maša l. 1 2. Sveta maša II.5 3. Pesem k povzdigvanju.9 4. Vesela pesem Jezusova.10 5. Živi plamen ljubezni .12 6. Nar slajše serce.13 7. Sveti večer I. . 16 8. Sveti večer II.19 9. Postna.20 10. Velikonočna.23 11. Prihod svetega Duha .24 12. Pred sv. rešnjim Telesom.26 13. K sv. rešujemu Telesu.28 14. Sv. rešnje Telo.29 15. Sveto Obhajilo I. 31 16. Sveto Obhajilo II.32 17. Sveto Obhajilo HI.34 18. Maria naša pomočnica.35 JV Stran. 19. K Marijnemu presvetemu sercu .... 37 20. Cvetlieica Marii.. . 40 21. Lepota Marie Device . ..VI 22. Mati vsmiljena . . . . 42 23. Slovez Marije.43 24. Sveti Alojzi .45 25. O godu ss. apost. Petra in Pavla ... 47 20. Angel varh.48 27. Marija pomočnica.49 28. Marii kraljici.51 29. Vesel šolarček.52 30. Otroška molitvica ..53 Pesmi za solo in kratek čas. 31. Bog ohrani nam Cesarja.55 32. Pred šolo. 56 33. Po šoli. 57 34. Zahvalnica.59 35. Srečni šolar.60 36. Deklica, ki je v šolo hodila ..... 61 37. Kdo je vse vstvaril.63 38. Hvala božja ..6^ 39. Nebeške bukvice.65 40. Jezus in dete . .67 41. Lepi vert.69 52. Koledniška ..70 43. Mladosti čas. 44. Mladenčev tovaršija. 45. Veselica nedolžnega mladenča . . . 46. Mlado jagniče. 47. Pastirska . 48. Violica. 49. Potonka .. 50. Terice . 51. Predice. 52. Perice . 53. Dobro jutro. 54. Juterno solnce. 55. Večerno solnce . 56. Lahko noč ... . 57. Luna.. 58. Zvezde. 59. Zvezdica . 60. Kje sim doma. V Stran. . 71 . 74 . 76 . 78 . 79 . 81 . 84 . 85 . 88 . 90 . 91 . 52 . 94 . 95 . 96 . 98 . 96 . 102 -e«. i' Ul« S BcriKas^ '.g;' - • •. ■ t: %if* m;‘I .M • • ■ ■ ' K lil ' / '.g)| , ■ vši ! - i.-,4 • ■ ■ • . • » »i isT .ttg . hčt • • • • • • :S • ■ . < *•'*■ ' 1 TijUi-CT .85 ' E n ti t . iiSrhss*!' :xtH PESMIZAŠOLOIN KRATEK ČAS. 31. Bog ohrani nam Cesaija. IBog! ohrani nam Cesarja Vsim očeta dobrega, Naj mu sveti sreče zarja V boj’ življenja dolgega. Naj ga roža brez vihaija Dela slave polnega j Bog ohrani nam Cesarja, Vsim očeta dobrega. Naj estrajharske bandera Strah sovražnim narode, Naj ga modrih svčt podpera, Kteri dobro nam žele. Kar pravico pa spodvera, Naj postave razpodč, Bog! ohrani i. t. d. — 56 — Vse darove čez-nj zlivaj , Njega dom in nas ohran’; Vse zvijače mu odkrivaj, Vedno ga hudobnih bran’; V njega sercu zmir prebivaj, Z svojim duhom noč in dan. Bog! ohrani i. t. d. Doživi naj brez terplenja Svojih ljudstev lepi cvet; Njih ljubezen naj ne jenja, Naj užiga vse po svet’; Naj še glas obveselenja Sliši h koncu svojih let. Bog! ohrani i. t. d. Dolinar. 32. Pred solo. „Pustite k meni otročiče Naš ljubi Jezus govori, In nas prijazno v šolo klice, Ker nas lepo učit’ želi. Preljubi Jezus ! vsi želimo Učenci tvoji pridni bit’ ; Serce in pamet teb’ zročimo: Pomaga,) nam se prav učit — 57 — Zahvalo hoc’mo ohraniti U serci vedno ti Gospod, Učenci tvoji vestni biti U tvojo čast se vest le tod. 33. Po soli. Vsi zapojmo: Hvala bod’ Bogu! Kar smo v šoli se učili; Nismo časa s tem zgubili; Vse nam enkrat k pridu bo: Hvala bod Bogu! Za vse nauke Hvala bod’ Bogu! Le spoznajmo revne srote, B’li bi mi brez te dobrote; Torej pojmo le serčnd; Hvala bod’ Bogu! Dnar, lepota — Kaj to neki zda! Lepih naukov se učiti Pridni in pošteni biti; To čez drugo vse velja, Pravo srečo dd. — 58 Slepotija Slast posvetna je, Srečo, blagor nam obeta, Pa v nesrečo nas zapleta — Kdor pregrehi vdd serce, Večno mu gorje! Le nedolžnost Blagor nam deli; — Prav serce razveseluje, Mir nebeški nam daruje; Brez nje prave sreče ni, Ni miru vesti. Vsi mladenči (dekliči) Pridni biti čm6. Daj Marija, naša mati, Nam vse navke spolno vati, Da ko vmeije nam tel6, Pridemo v nebo. (Vedež.) 59 — 34. Zahvalnica. Studenec dobrot Neskončni je Bog, Iz njega povsod Po sveti okrog Tečejo . L 'J c j° Mnogteri človeku darov’ Prav videsno k sreči njegov’. Dobrote tud’nam Čez leto skerbno Je milostno sam Delil je, zato Postojmo Zapojmo Čast, hvalo mu skupej na glas, K’ je obdaril učenčike nas. Čast, hvalo na glas Za nauke lepe, Ed urijo nas In blažjo serce, — 60 — Goriče Plameče Naj pesmica torej doni, Zahvalnica k nebu puhti. J. Varl. 35. Srečni šolar. Srečnejšega pod solncom ni, Kakor sim šolar mlad; Prelepo Bog za me sherbi, Me Jezus ima rad. Po svetu koljko je otrok, Ki v šolo ne gredo, Oh meni da pa dober Bog, Da se učim lepo. Lahko prepevam tebi čast, Preljubi Jezus moj, Le vzemi moje serce v last, Naj bom ves šolar tvoj. Oh vodi mene Jezus ti, Da pridno se učim , Oh prosim te, pomagaj mi, Da sveto tud živim. — 61 — Iz šole grem skoz zelen log, In hvalim Jezusa Ki mene vaije vsili nadlog, In daje dobrega. In kadar šolo zapustim, Se križem svet podam, Le tebi Jezus se zročim, Da nikdar ne bom sam. (Drobt.) J. Virk. 36. Deklica, ki je v solo hodila. Sim v šolo hodila, Se učila terdo, Kar znam, bi ne dala Za svitlo zlato; Kaj tekne lepota, Denaiji, blago, Če v serci in glavi Pa prazno bi blo! V praznik veselo Mi memo čas grč, Če pasem, znam brati, Kaj lep’ga za sč. — 62 Po zimi brezdelnim Čas dolgo terpi, Jez berem al pojem. Mi naglo beži. Ko bi obolela, Tolaž že imam: Serce bo veselo, Ker brati kaj znam! Enac’ga veselja En drag ne pozna ; Ki v šolo ni hodil, Ki brati ne zn&. * a mi On išče za dnarje Veselja za se, Si zdravje poškodje, Si spači serce. Sim v šolo hodila, Se učila terdo , Kar znam, bi ne dala Za svitlo zlato ! V. StaniS. — 63 — 37. Kdo je vse vstaril ? Kdo je naučil ptičice pet’ ? Kdo jih navadil hitro letet’? Kdo dal jelenu hitre nogč, Da po planini kakor blisk grč? Kdo da vetrovom močno pihat? Kdo reče bmji silo vihrat’? Nam tiho zimo kdo pripelja? Kdo toplo leto zopet nam da? Kdo reče vrelcom rahlo šumet’, Hitrim potokom po bregih dret’, Kdo goni reke, volke vode Kdo jih izliva v strašno morje ? Kdo daja solncu svetlo sijat? Kdo vkaže zvezdam milo igrat? Kdo je olepšal jasno nebo ? Zemljo pogernil kdo je tako? Kdo je nad nami nebo razpel ? Polžeku hišo kdo je zadel ? Kdo je naučil pajeka prest’, Pridne bučelce sterdi nanest? — 64 Kdo te je vstvaril dete mlado? Kdo ti dal dušo ino telo? Kdo ti da krulia, kdo ti da pit’ Kdo ti da zdravje, se veselit’? Vsegamogočni, ki zagromi, Da se nebo in zemlja zmaji; On, kater bliske v rokah ima, Pa tudi zemlji dežeka da. Vse to je vstaril naš dober Bog, On mili oče pridnih otrok; On našo dušo k sebi bo vzel, Ko bode v grobu truplo pepel. (Drobt,) Sl. 38. Hvala Božja. Rožce dišijo, Lepo cveto. Glavce molijo K Bogu v nebo. Tičce po vejah, II valj o Boga, Čverčki ob mejah, Kličejo ga. — 65 — Angelski kori _ Sveto “ poj6, Gloria gori Večino ženo. Gloria Očetu! Gloria Sinu! V nebu, na svžtu Svetinu Duhu! (Zg. Dan.) J . 39. Nebeške bukvice. Poglej na jasnem nebu Prelepe bukvice: Zapisane pismenke So svetle zvezdice. Sam Bog jih je napisal Na neba širok zid, Jim dal svetlobo toljko, Da vsak jih brati vid’. V nebeških bukvah bere Mogočnost božja se, Modrost ino dobrota Zapisana v njih je. 60 pesem. 5 66 — V tih božjih bukvah vidim Preljub očetov dom; Tud steze lahko berem, Po kterih srečen bom. Veselo pregledujem Goreče pisanje, Ki me tak lepo vabi Povzdigniti serce. Povzdignit’ svoje želje Iz zemlje do nebes; Nad zvezdami jiskati, Kar srečno stri za res. Oh zvezde le svetite Revnim popotnikam Bogu lepo služite, Vzdigujte serce nam. Se bodemo ločili Sedajnega sveta, Se bomo povzdignili Nad zvezde do Boga. Tam bomo večno brali Veliko božjo čast, Hvalili in častili Boga čudno oblast. 67 — Visoko mi nad vami, 0 lepe zvezdice, Globoko ve pod nami Se bote svetile. (Drobt.) D —e. 40. Jezus in dete. Dete po poti gr6, Kam da pelja, ne ve; Jezus ga najde sam: Dete, al veš li kam? Hodi, liodi le za menoj. Hodi le za menoj , Dobri vodnik sim tvoj ; Glej to je vozka pot; Lahko zgubiš se kod; Hodi, hodi le za menoj. Hodi le za menoj, Hodim jez pred teboj, Da te v nesrečin kraj Kdo ne zapelje kdaj; Hodi, hodi le za menoj. 5 * — 68 — Hodi le za menoj; Eoko ti dam seboj, Da ne spotakneš se, Ternje ne zbode te; Hodi, hodi le za menoj. Hodi le za menoj, Pustil sim tron jez svoj Tebe da tudi bom Peljal v nebeški dom; Hodi, hodi le za menoj. Hodi le za menoj; Dete in bratec tvoj Hotel sim jez postat, Lozej ti pot kazat. Hodi, hodi le za menoj. Hodi le za menoj , Bes sim prijate! tvoj, Glej da skoz smert in križ Peljem te v paradiž. Hodi, hodi le za menoj. Hodi le za menoj Glej gor je Oče moj, Kar zapovedal bo, Štor’ kakor jez zvesto. Hodi, hodi le za menoj. (Drobt.) P. B. — 69 — 41. Lepi vert. Stoji mi vertic obsajen Je z zlatim plotom ograjen, Tam rastejo cvetlice tri, Na celem svetu lepših ni. Cvetlica perva je leta: Lepa pšenica rumenil. Pri vsak svet’ maš’ jo rabijo Za naj svetejši hostijo. Mašnik jo povzdigujejo , Ljudje se priklonujejo, Boga ponižno molijo, Na persi se povdaijajo. Cvetlica druga je leta,: Prežlahtna vinska tertica. Pri sveti maš se spremeni U Jezusovo rešnjo kri. Mašnik jo povzdigujejo, Ljudje se priklonujejo, Boga ponižno molijo, Na persi si povdarjajo. — 70 — Cvetlica tretja lep spomin Jezusa — žlahtni rožmarin. Marija ga je vtergala, Device z njim bo venčala. Nar žlahtnejši zmed vsih cvetlic Je rajski vene čistih devic; V Marijnem sercu zeleni, V Jezusovem lep6 cveti. Na glavi vsih devic bliši Pred tronom božje milosti; Ker svojmu Ženinu pojo Prelepo pesem angelsko. Virk. 42 . Koledniška. Pričelo leto je nov6, In staro v mnulosti prešlo; Ko leto sbežal stari čas, Ko Jezus je rojen bil za nas. Marija spleta krancel zlat, To ni nobeden krancel zlat To je Marija z Jezusom. Marija rodila Jezusa! 71 — Marija terga rožmarin, To ni nobeden rožmarin, To je Jezus Marijin Sin. Marija rodila Jezusa! Marija terga marajon, To ni nobeden marajon, To je Marijni zlati tron. Marija rodila Jezusa! Marija terga lilijo, To ni nobena lilija, To je nebeška zarij a. Marija rodila Jezusa! Marija terga nagelce, To niso noben nagelci, To so nebeški angelci. Marija rodila Jezusa! 43. Mladosti čas. Vsim vertic lep enkrat cveti Poln rožic svet’ga raja; To lepi čas je mladih dni, Če v Bogu se obhaja. Čas prelepi mladih dni! — 72 — Vsim vertic lep enkrat cveti Poln rožic svetfga raja, Ker paradiž zapert stoji, Ti vertic Bog zasaja, Čas prelepi mladih dni! Vsim vertic lep enkrat cveti Poln rožic svet’ga raja: Da vsim lepo ga oskerbi, Ga Jezus z nam prehaja, Čas prelepi mladih dni! Vsim vertic lep enkrat cveti Poln rožic svet’ga raja: Da ni zamert, se ne suši, Ga sveti Duh napaja, čas prelepi mladih dni! Vsim vertic lep enkrat cveti Poln rožic svet’ga raja: Je lilija nedolžnosti, če v njem se greh ne shaja Čas prelepi mladih dni! Vsim vertic lep enkrat cveti Poln rožic svet’ga raja: Vertnica sramožljivosti, Kjer božji strah ostaja ; čas prelepi mladih dni! 73 — Vsim vertic lep enkrat cveti Poln rožic svet’ga raja: Vijolica ponižnosti, Dokler napuh ne vstaja; Čas prelepi mladih dni! Vsim vertic lep enkrat cveti Poln rožic svet’ga raja: Je naglic zadovoljnosti, Kjer željam ni še kraja. Čas prelepi mladih dni! Vsim vertic lep enkrat cveti, Poln rožic svet’ga raja: Zlatice so vesolnosti, Kjer žalost ne dohaja; čas prelepi mladih dni! Vsim vertic lep enkrat cveti, Poln rožic svet’ga raja. Naj venčik z teh se naredi, Z njim čast Bogu se daja; Čas prelepi mladih dni! Vsim vertic lep enkrat cveti Poln rožic svet’ga raja. To lepi čas je mladih dni; Moj Bog! se v teh’ obhaja. Čas prelepi mladih dni! (Drobt.) P. H. — 74 — 44. Mladenčev tovarsija. Mladene, se boš na pot poddl, Koga si boš tovarša zbral? „Bom Jezusa kušnil, objel, Njega si bom tovarša vzel!“ Je Jesus vsmiljenga serca, Karkolj ga prosim, vse mi da, Dal meni bo tud’ srečen pot In spremljal mene on povsod. Posvetni dobrovoljci vi, Na vašo družbo mi merzi, Vsa vaša sreča je le prah, Veselja konec večen strah. Le majhen veterc pohlidi, Pomete prah, in spremeni Tud’ vašo dobrovoljo v jok, Bahanje vaše v večen stok. Je bil med vami lep junak, Visoke glave fantič jak , Poglejte pa, kje zdaj leži? Še mesta skoraj vidit’ ni. — 75 — Poznal sim tudi druzega Mladenča razvujzdanega; Je živel kakor divja zvir, Prišla je smert, storila mir. Od enega vam še povem, Od nar bolj modrega med vsem Tovarše je gerdd učil, Na zadnje pa ob pamet bil. Boga in pekla se ni bal, Keršanskim navkom se smej dl; Poslednie je nesrečno vmerl, In pekel njega je požerl. Kdor take za tovarše ’ma, Jim dušo in teld prodd, Po šroki cesti v pekel grč; Mladenču takemu gorje! Eadujte le in ukajte, Le se po plesih sukajte; Gorje vam! to je grešen pot, Življenje vaše polno zmot. V nebesa le en pot pelja, Le vozek pot zveličanja, Kdor kolj želi v nebesa prit’, Mu je za Kristusom hodit’. — 76 — Moj ljubi Jezus, prosim te, Po pravem poti vodi me: Da, kjer si ti, Zveličar moj, Bom tudi jez služabnik tvoj! (Živi. sreč. pot.) 45. Veselica nedolžnega mladenča. Poslušajte mene vsi ljudje, Poslušajte žene in možje, Bom prelepo pesem vam zapel; Ker sim fantič mlad ino vesel. Oh kako bi jez vesel ne bil, Kaj Boga ne hvalil, ne častil, Dokler sim nedolžen ino mlad; Bodi Bog zahvaljen taužentkrat! Lepo jasno jutro se mladi, Lepo zlata zarja se smeji, Lepši vender sim še fantič mlad, Sam nebeški Oče me 'ma rad. Lepo sije solnce juterno, Nam polepša zemljo in nebo, Lepši mlado lice se svitli, V zarji ljube svete čistosti. — 77 — Oh prelepi žlahtni rožnievet, Nam polepša zemljo s cvetjem spet; Lepši je mladenča serčice, Ki v ljubezni božji sveti se. Oh prelepa roža rožmarin, Zlahtnej je mladenč, Marijin sin; Kdor ’ma čisto dušo in telo, Mu Marija ljuba mati bo. Lepo žvergolijo ptičice, Plavajo po vodi ribice; Njih nebeški Oče vse živi, Za mladenča pa še bolj skerbi. Naj bo beli dan al temna noč, Naj se loti me sovražna moč, Jezus moj tovarš, moj ljubi brat, Hoče me pred hudim varovat. Bež’te zapeljani fantje vi, Modrijani in posvetneži; Ne pečam se za vaš prazen smeh, Ne za vaše djanje, ki je greh. Naj me zaničuje grešni svet, Vse to hočem voljno poterpet; Ženin cerkve Jezusove bom, Sveti raj po smerti bo moj dom. 78 — Oh, preljubi Jezus, prosim te, Greha kdaj storiti, vari me, Enkrat pa po smerti meni daj , Hlapcu svojmu priti v sveti raj! Srečen sim nedolžen fantič mlad, K svatovšni nebeški vabljen svat, Tam per Jagnjetu bom hvalo pel, Tam v nebesih vekomej vesel. (Življ. sreč. pot.) 46. Mlado jagnice. Mlado jagne, lepo belo Gre za mateijo veselo, Skače, da kar ni obstat, Hoče travo poteptat. Mati pravi: Nkar ne skakaj, Tam po bregu se ne takaj ; Lahko se je spoteknit, Šibko nogico zlomit. Jagne mater ne posluša, Rajši samo si poskuša, Se čez kamnje zaleti; Ino nogico zdrobi. — 79 — Jagne nogico vlomilo, Glasno klicalo in vpilo O otroci vbogajte Svoje skerbne matere! 47. Pastirska. Na trati zeleni — Preč šum je ljudi — Je živinca pri meni, Me pet’ veseli. Prijazno odpira Se gor mi nebd; Se milo ozira V me božje oko. Pastirstvo izvoli Si Abel narpred; Boga on rad moli, Daruje od Čred. Oko nevošljivo Je Kajnovo res, Alj Bog dopadljivo Nanj gleda z nebes. — 80 Za čedami z brati Tud Jožef rad grč; Ve skoz obderžati Nedolžno serce. Scer bratov zavidnost V Egipt ga proda, Alj božja previdnost, Ga v čast pripelja. Pred kraljem na ptuje Se Mojzes otme, Pri Jetru stanuje, Tam pase ovce. V puŠavi zvoliti Ga hoče Gospod, Z Egipta rešiti Spet Jakobov rod. In David je tudi Pastirček še mlad ; Se hvalo ne vtrudi Gospodu spevit, Pri očjem kardčlu Od Boga poznan, Poglej! Izraelu Je kralj on bil dan. 81 — So pri Betlehemu Pastirci srotni; In znani le njemu, K’ je stvarnik reči. Njim Angel Gospodov Oznani narpred: Zveličar narodov Je rojen na svet. Se tud imenuje Sam Jezus pastir, Nad svojimi on čuje, In pelje jih v mir. O srečne dušice, K' se njega derže, Ko dobre ovčice Za njim le grede! ✓ Pri Jezusu biti V ljubezni povsod, Za njim le hoditi, Kjer kaže on pot: To želje so moje, To Bog ti mi daj ; Od milosti svoje Ne loči me kdaj. $0 pesem. 6 82 — Potem prepevati Veselo jez smem; Zakaj žalovati —• Kaj bat’, se ne vem. Ce tudi zapira, Oblak mi nebd, Se milo ozira V me božje ok6. (Drobt.) P. II- 48. Violica. Violca je v dolini stala, Po polji žlahtni duh dajala, Pa stan prenizek se ji zdi, Na više priti poželi. Violca se je preselila, Na solnčen homec posadila; Po svetu se ozerala, Okrog široko duhala. Na homcu jo je zamerzelo; „Na hribu reče — bo veselo —• Tam vidi se okolj povsod! “ Tak misli ino gre od tod. — 83 — Veselo tukej solnce sije In zdrava sapa j’ v lice brije, Pa Se zadost visoko ni: Na goro tje jo veseli. „Tam vid’la bom po celem sveti, Z nebes cula kokota *) peti —“ Tak pravi zdaj violica, Ter se na dolgo pot podit. Verli sterme gore prisopiha, Nevsmiljeno vihar jo viha; Na skali nima postljice, Ne najde žejna kapelce. Violca se še ni sogrela, Jo huda zima že prijela; Od mraza srota se solzi , In v led se solza premeni. Nazaj v dolino je želela, Pa reva ni moči imela; Vsa bleda vsehne, obleti, Na gori vmira, omedli. 6 * *) Kokot ali petelin. — 84 — če najdeš dom v nizkem stani, Voljno to srečo si ohrani; V dolini si pred vetrom skrit’, Visoko je nevarno bit’. (Drobtince.) 49. Potonka. Vsa rudeča in košata Je potonka prevzetvala: „Kak sim lepa in bogata;* Je violci, srota djala: „ Hočeš sestra kaj veljat, Moraš se bolj poštimat. “ „ Jez ne maram za bahanje,“ Je potouki violca djala; Žlahtni duh si bom varvala, Moja skerb je za poštvanje; Ako roža ne diši, Je lepota ne časti. Ko potonka sestro vjeda, Pride ženin mlad iz hiše; On štimanke ne pogleda, In violco si poiše, Jo nevesti podeli, V roki ji lepo diši. — 85 O dekleta, ne lepota — Vaša cena je poštenje; Le ponižnost je dragota, Ino pametno življenje. Smrad dekliški je napuh, In poštenje žlahten duh. (Drobtince.) 50. Terice. Oj dekliči! le vstanite, Ura je že polnoči. Veselite se teritve, Lan v sušivniei čverči. Čof, čof, čof, čof, Lan v sušivniei čverči. Saj sušivnica je taka , Da gorkejše treba ni. Zasmodi si perje sraka, Naj le memo prileti. Čof, čof, čof, čof, Naj le memo prileti. — 86 — Naj dekleta, snopje cvili, Klada suha prav suši; Krepko tedaj rogovili, Da se lan ne zasmodi. Čof, čof, Čof, čof, Da se lan ne zasmodi. Vašim terlicam se zdeha; Vsaka vzemi svojo pest, Da ne bote strile greha, Derž’te jezik, var’te vest! Čof, čof, čof, čof, Derž’te jezik, var’te vest! Glej na svoje rogovile, Sušic! kaj nas boš svaril! Smo poprej, ko ti molile , Dab’ le ti tak priden bil! Čof, čof, čof, čof, Dab’ le ti tak priden bil! Mojo pest sim osaglala, Gride na predivi ni; Ne bo za hodnik veljala; Glej, ko zida se liši. Čof, čof, čof, čof, Glej, ko Žida se liši, 87 — Naj terica, kakor koče , Še tak dobro treti zna; Mojster je le večni Oče, Ki nam lepo snopje da. Čof, Čof, čof, čof, Ki nam lepo snopje da. Hvala Bogu! dokončale Srečno svoje delo smo, Nam predice hvalo dale Za tak lepo kodeljo. Čof, čof, Čof, čof, Za tak lepo kodeljo. Mati! lepo je predivo, čedno ga omikajte! Oj, dab tako ljubeznivo Bilo naše serčice! Čof, čof, čof, čof, Bilo naše serčice! Vse razvade v sercu treti, Kakor lan očistiti, Vse težave poterpeti: To teritva nas uči. čof, čof, čof, cof, To teritva nas uči. — 88 — (Drobi) Koljko mora lan prestati, Preden se teneica stri! Skoz terpljenje pripeljati Nas v nebesa Bog želi. Čof, čof, čof cof. Nas v nebesa Bog želi. J. Lipold. 51. Predica. Le predi, dekle predi, Prav lepo nit naredi, Da se ne bo krotičila, In ne tikavcu tergala. Poštena je predica, In stara ta pravica, Da tisto dekle kaj velja, Ki gvant z domače preje’ma. Marijo glej devico, Nevtrudeno predico, Je predla ino štrikala Za božje dete Jezusa. — 89 — Le predi prav vesela; Bos lepe pesmi pela, Kolovrat pojde raj okrog, Bo tekla lepši nit od rok. Kolovrat tilio teče; Naj tovaršica reče, Kar je v nedelo slišala Pri pridigi navka svetega. Boš tenko nit storila, Glej, da se boš spomnila, Kako življenje rablo je, Ki kakor nit preterga se. Tikavc bo preje hvalil, Če se ne bo z njo žalil; Pri Bogu boš pohvalena, Ce ga ne boš razžalila. Le pridno dekle predi, Prav lepo nit naredi; Smert bo nit skoraj vtergala, Bo konc življenja tvojega. Kar si boš tu naprela, Boš v večnost sabo vzela: Alj čednost lepih suknico, Alj pa pregrehe butaro. (Drobtince.) — 90 — 52. Perice. Mati zakliče brihtno dekliče: „ Hitro vstanite! že se dani. Srajce, rokavce, rute in avbce Perte poberte, prat’ se mudi.“ Žehto končale, lug ste izprale, Le na periše nesite prat! Tičce vesele vam bojo pele, Ribice hoč’jo vas pozdravljat. Pridne perilje, dab’ se učile Tudi oprati svoje serce. Grenke solzice vase dušice Bojo omile, očedile. Dobro ožmite ino splahnite, Vmazan pustiti bi blo gerdo; Solnce sušilo nam bo perilo, Belo ko sneg se blišalo bo. Prav spokoriti, dobro omiti Grešniki mor’mo svoje serce; Milost bo sjala, serce nam vžgala, Da bo v ljubezni svetilo se. (Drobtince.) J■ Lipold. — 91 8’SOV 53. Dobro jutro. Lahno gino Groza tmine, Petelina glas Drami tiho vas. Dobro jutro! Mrak se verne V jame Černe, Tamno zemlje dno. Zvezde gasnejo. Dobro jutro! Skozi vrata Neba zlata Zora pribliši, Nebes rudeči. Dobro jutro! Svet se maja, Ino vstaja; Ptiči zapoj 6, Duri se odpro, Dobro juho! — 92 V bliska slavi Zdaj pozdravi Plan, goro in zrak, Solnca beli trak. Dobro jutro! Vname delo Se veselo Neštevilnih rok, Vert miglja in log; Dobro jutro! Solnce hoče Biti vroče, Odneha hlad; Torej zadnikrat: Dobro jutro! Podgorski. 54. Juteruo solnce. Budijo v svitli zarji Se venčane gore, Kjer solnčice rumeno Tak lepo gori gre. — 93 — Le pridi solnce zlato, Odkri nam svet neznan, In černa noč naj zgine, Kraljuje beli dan! Pozdravim solnce tebe Z hvaležnega sercd, Stvar čudna in neznana Mogočnega Boga. Zelena travca vstaja, In Červič oživi, Vse lepo solnce božje Po svetu obudi. Po srebro — svitli rosi Ledince plavajo; Na vertu rožcc moje Veselo vstajajo. Skaklajo, žvergolijo Po gaju ptičice, Se tebe veselijo Ob ljubo solnčice! Že kmetič gre na polje In hvali Stvarnika, Pastirček dobre volje Živinco past pelja. — 94 — Bolnik tud ložej diha Na terdi postelci, Ker lepo solnce božje Na okno prisvetli. Kak lep in ljubeznivi Pač mora stvarnik bit’, Kater o solnce! tebe Je znal iz nič stvarit’! Sestrica lepo živi, Bod priden bratec moj, Tako enkrat v nebesih Bo solnce — Jezus — tvoj. (Drobt.) Jož. Virk. 55. Večerno solnce. Kak lepo se solnce ozira, Zahaja in jemlje slovo, Po hribih še žarke opira, Nas skoraj zapustilo bo. Za gore visoke se skriva, Še malo pogleda nazaj, Kak v senci dolina počiva, Že s hladom odeva se gaj! 95 — Vse spravlja se mirno počivat, Potihnejo trudne stvari, Počitka potrebnega vživat, Tud otrok pohlevno zaspi. Oh solnce ti naše veselje, Persij nam tud jutri lep6, V nebo boš dvigalo želje, Veselo pri sercu nam b6. (Drobtince.) 56. Lahko noč. Svetlo solnce se je skrilo, Vse na svetu potihnilo, Vse odeva tiha noč, Da počivat nam je moč. Svetle zvezde pa gorijo, Tam na nebi se svetlijo, Kakor bi nas angeli Dol iz raja gledali. Ptičice in druga zvina, Gospodarji in družina, Vse počitka željno je, Tiha noč zaziblje vse. — 96 Bog je vkazal tiho djati, Da bi mogli slaje spati; Kdor sovraži nočni mir, On ni človek, on je zvir. Moja glavca je zaspana, Moja posteljca postlana; Ljubi angel varih moj , Mene vari ti nocoj! Oče! meni križ storite; Mati! mene pokropite, Da prav lahko, sladko spim, Naj vaš žegen zadobim. Jutre hočem zgodaj vstati, Nočem zarje zaležati. Bog mi daj svojo pomoč! Oče, mati, lahko noč! (Drobtince.) 57. Luna. Prijazno luna sveti, Nam lahko noč želi, Med zvezdami se maja, Skoz megle se smeji. — 97 Pohlevno se zakriva, Odkrije spet obraz, Popotnika tolaži, Da mu je krajši čas. Težaka luna ziblje, Mu sladko spanje da:. Še tudi za bolnika Mazilo hladno ’ma. Vsa mila in prijazna Nain k sercu govori, Od rajnih časov pravi, Odvzame nam skerbi. Pa tud široko gleda, Tn krega grešnike; Tožuje razvujzdane Ponočne letavce. Le sveti, sveti luna, Odganjaj temno noč, Da solnce spet prisije Prinese novo moč. (Drobtince.) SO pesem. 7 — 98 — 58. Zvezde. Tema zemljo je pokrila, Razsvetilo so nebo, Zvezd sc vnema brez števila, Ki nam svetit zdaj začno. Oh le prid'te, in poglejte, Vse miljone zvezd preštejte, Ki se gori sučejo Nam pa doli svetijo! Rimska cesta je razpeta, V ptuje kraje nas polja, Pot nam kaže do Očeta, Kjer smo ptujci mi doma. Tam bo žalost vsa minila, Vsaka solza se vsušila; Tam nad zvezdami lepo Tam se sveti nam nebo. Čudne zvezde in velike V' svojih rokah liog ima, Nam postavil je menike Minejočega sveta. (Drobt. — 99 — Bomo zemljo zapustili, Se nad zvezde povzdignili — Oh tam bomo gledali Čuda božje milosti. Svetle zvezde le gorite In kažite nam pot, K nebesam nas vodite, Da bo srečen naš odhod. Iz pozemljske doline Nas povzdignite v višine, Kjer pozemljsko oko Se solzilo več ne bo. Se. 59. Zvezdica. Mrak tihotni vas že krije, Sladki mir na zemljo lije Mili žar večernice. Ptica v logu mirno spava Le oblakov eeda plava Pod obnebjem semtertje. 7 * 100 V majii ni izbi dete bolno Bledib licio tuge polno Spi na revni posteljci. Zraven euje mati bleda In zvezdica svetla gleda V izbo tibe žalosti. Zdaj zaradi dete v lica Vterne svitla zvezdica la zleti pred oknice; Cuj glasove sladkomicne, Od zvezdice žarnolicne Govor ti zasliši se : „ Sladki sinek, dčte bolno, Vbogo dete, tuge polno , Ouješ li, poznaš moj glas? Glej, jaz tvoj oče mili, Prišel v zvezdosvitlem krili Sim na zemljo, k tebi vas.* „Pojdi z mano, sinek blagi, V moji domovini dragi Ni bolezni, ni solza; Tamkej zdravje večno klije, Žar veselja vedno sije, Dražba angelčkov igra.“ — 101 — „Pojdi z mano, sinek mili, Angelčki ti bodo vili Svitlo zlate venčike; Bele tergal boš cvetlice, Božal svitle boš zvezdice Kakor krotke ovčice “ „Pojdi z mano v stanje krasno, Kjer nebo je vedno jasno, Kjer je mili oče tvoj! Cuj, kak pesmice donijo, Angeljčki naprot hitijo, Pojdi pojdi, sinek moj!“ In glej! hrepeneč ročice Dečik dvigne, žarno lice V sladkem smehu obledi; Milo mamico pogleda — Vgasne zvezda svitlobleda, Vbogo dete v smert zaspi. JeriSa. 102 — 60. Kje sira doma. V nebesih sim doma; To meni pravita Zemlja in nebo, In vsaka stvar lepo. V nebesih sim doma, Nisim tega svetd, Nebes se veselim, V nebesa prit’ želim. V nebesih sim doma; To vedno pričata Mi solnce, mesene bled, In vsake zvezde sled. V nebesih sim doma, Kjer žlahta zvolena Se skupaj veseli, In mene k seb želi. V nebesih sim doma; Svet sreče mi ne da, Vsa zemlja le za me Dežela ptuja je. 10 ?» — V nebesih sim doma; Tam Jezus krono da; Tam je moj pravi dom, Kjer večno srečen bom. (Drobtince.) 41289 Natisnil Janez Leon.