Štev. 123. V Ljubljeni, g sredo, dne 30. moja 1906. Leto XXXIV. Velja po poŠti: za celo leto naprej K26-— „ 13— „ 6 50 „ 2 20 ra pol leta P za četrt leta „ za en mesec „ V upravniStvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10-— „ S— „ 170 za ?etrt leta za en mesec Za pošitj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 m m): za enkrat za dvakrat za trikrat a . . 13 h 11 za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta k 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo J« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez --dvoriSfe nad tiskarno). — Rokopisi se ne vratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrcdnlSkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■■ Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Velikanski poraz JMovcev' no Spodnjem Štajerskem. za peto skupino zavezniki nem- Dr. ANTON KOROŠEC pri državnozborski volitvi sijajno zmagal! Protiljudska »Narodova« klika in njeni politični škutarji poraženi! Slovenski kandidat dr. Anton Korošec dobil 19.153 glasov, »Narodove« klike dr. Korošcev liberalni protikandidat ključavničar Rebek 2807, kandidat Nemcev Wratschko 7065 glasov. Dr. Anton Korošec jc izvoljen proti nemškutarskemu kandidatu Wratschkotu z veliko večino 12.088 glasov, proti »Narodovemu" kandidatu Rebku pa z ogromno večino 16.346 glasov, proti obema skupaj z večino 9281 glasov. Slava novemu poslanca, možu odločno slovenskega in odločno katoliškega prepričanja. Hvala in slava vsem, ki so pripomogli, da je dr. Anton Korošec na jezo vsem intrigantom izvoljen s tako ogromno večino! Slava volilcem! Naprej do novih zmag! Do 2. ure popoldne so nam o posameznih izidih došla naslednja poročila iz najbolj kritičnih krajev: Ključavničar Rebek Volilni kraj Dr. Korošec Ključavničar RebeR . MratschKo Volilni kroj Dr. Korošec Rečica (Gornja) 256 5 0 Vrhe 92 Braslovče 152 7 14 Mozirje 213 Ljubno 141 » 1 0 Veliki Obrež 6 Dobrna pri Celju 203 0 30 Loče-Mostec 12 Št. Peter pod Sv. Gorami 84 » 18 38 Mihalovec-Rigonce 30 Dol pri Hrastniku 46 v » 16 3 Sela 7 Št. Jurij ob Taboru 217 » 27 9 Gabrje (Brežice) 19 Ptuj 53 12 468 Vitane (trg) 3 Slovenji Gradec 24 » 1 102 Rogatec Slatina 2 Kozje 90 0 9 Sv. Jeronim 70 Šmartno na Paki 84 9 0 V Gorjah 15 Ponikva 50 » 12 S Podsreda 33 Grušovje 63 » 0 3 Križe 6 Oplotnica 53 1 96 Bučečovci 43 Kalobje 82 ' 3 0 Polzela 122 Kunigunda 68 0 0 Sv. Miklavž pri Ormožu 73 Luče 149 » 0 0 Trbovlie 33 Solčava 151 0 0 Vode 28 Sv. Lovrenc na Dravskem polju 164 » 2 _ Hrastnik 17 Petrovče 71 » 9 58 Brežice 9 Žalec 53 » 62 14 Zakot 20 Št. Vid nad Valdekom 22 » 16 32 Cirkovce 10 Kot 82 » 1 t Občina celjska okolica 168 Hajdina 51 » 1 22 Brebrovnik 168 Št. Jurij ob juž. želez, (trg) 30 » 33 "Š Hermanci 50 St. Jurij ob juž. želez, (okolica) 128 » 30 2 Vitanj 41 Stoprce 74 » 1 24 Kog 40 Frankolovo 166 » 14 2 Veličane 67 Celje 34 » 64 405 Logarovci 87 Središče 176 >» ' 5 2 Naršinci 59 Sevnica 80 •> » 42 23 Št. Vid pri Ptuju 6 Blanca 82 » . 24 5 Minoritska župnija Ptuj 329 Brezje 32 » 14 e Gornji Grad 74 Ormož 34 » 2 109 Bočna 100 Ljutomer 870 » 60 153 Loka pri Zid. mostu SO Križevci 87 » ■?. 0 3 Šmarie pri Jelšah (trg) 30 Mala Nedelja 29 8 28 Šmarje (okolica) 90 Sv. Benedikt 83 i; . » I 6 Lemberg 6 Kralji 107 » 0 13 Sladka Gora 41 Drvanja 66 » . 0 12 Št. Vid pri Grobelnem 11 Žusem 19 » 5 63 Sv. Štefan 11 Zetale U » 18 12 Rogiuska Gorca 25 Cermožiše 46 » 10 5 Sv. Ema U Dobrina pri Rogatcu 1 » - 2 60 Sv. Peter na Med. selu 13 Koščice ^ 22 3 9 Razborje pri Slov. Gradcu S6 Nadole 81 » — f r< '-v - * * • Artiče 79 » j — _ Nekaj glasov jc bilo razcepljenih in so Gotovle 75 » V' 26 f — dobili v Cinkovcih Vod usek 4, v Mozirju Šmartin 92 » 0 r> 0 Vodušek 1, v Št. .Juriju ob južni želez. Zdol- Pameče 88 » - 0 • . 1 šek I, v Hrastniku Ros 4, pri Sv. Miklavžu Podgorje 128 » 0 1 v slovenjegraškem okraju je dobil Giinther 20 Sv. Miklavž 48 0 -i 12 glasov, v Loki pri Zidanem mostu je dobil 2 Legen 126 - 0 i M , glasova Aškerc, v trgu Šmarje pri Jelšah je Golavabuka 81 ,0 ■J 0 dobil Vodušek 1 glas. Uratsciiko o 27 8 20 5 26 15 0 0 18 6 6 14 0 15 8 131 208 126 38 90 96 40 27 20 12 28 28 7 3 2 3 7 1 10 11 1 0 0 2 38 91 4 6 46 35 32 59 118 109 79 3 11 184 3 20 8 10 12 3 12 115 91 7 24 U 13 23 14 38 F> (Dalic sledi.) " • * * Nemški iisti prinašajo za Slovence sramotno vest, da so nekateri liberalni Slovenci kar naravnost glasovali z a W r a t s c h k a. Tako se pojasnjuje, zakaj »Narod« ni pisal proti Vračku. Socialni demokratje so glasovali za protiljudskega Wra-tsclika! Razveljavljeni kolomon. Kadar so bile kake težave glede na Ogre v avstrijski državni zbornici, so se vedno polegle. Vlada je imela v rokah kolomon in je iz njega vedno zagovorila velike stranke, da se prisad ni razširil. Ministrski predsednik je v javni zbornici ex cathedra proglasil, da je to in to državna potreba; potem je pa še stopil k voditeljem strank in jim zašepnil na uho: Vladar zahteva; nujno! in šla je ta beseda od ust do ust. Rajni Javvorski je ž njo zagovarjal svoje demokrate, med liberalnim in konservativnim veleposestvom se je jelo gibanje in oživeli so okorni aristokratje; iz vseh njihovih udov je dihala državna potreba in vladarjeva zahteva. S čudovito zgovornostjo je dr. Kathrein dokazoval in razlagal, da mora tako biti. Samo tupatam je kimal kdo z glavo, češ s tem ne bo nič; to se bo podrlo samo ob sebi. Dosledno in odločno je pa v javnosti pobijal te spletke dr. Lueger s svojo stranko. Ko bi imel avstrijski parlament res kaj moči, bi moral združiti svoje sile za parlamentarno ministrstvo, ki bi mu načeloval Lueger ali Liechtenstein. Kakšna zamera ie bila nedavno, ko so razboritejši politiki zahtevali popolno ločitev od Ogrske. S ponosom se zavedamo, da je med njimi igral dr. Susteršič kot govornik Slovanske zveze s svojim znamenitim govorom o avstro- ogrskem vprašanju odlično vlogo. Takrat je bilo to stališče proti državnim potreba m, imenovalo se je p r o t i a v s t r i j s k o, p r o t i d i n a s t i š k o. Posrečilo se je takrat vladi uveljaviti temu nasprotno načelo o gospodarski celokupnosti avstrijske monarhije. Danes je vse blamirano! Linkerhand, rechterhand — alles vertauscht; — Strasse, mir scheint es, du bist berauscht. Kaj so državne potrebe? Kaj je avstrijska misel? Hegel, ti si zadel! Preko protislovij se razvija naša država. Kar je bilo včeraj prav, ie danes narobe; revolucionarji od včeraj so danes rešitelji države. Samo zmešalo se nam bo. Komaj, komaj smo rešili toliko politiškega razuma, da se zavedamo teh-le neizpodbojnih dejstev: 1. Puhlica o državnih potrebah je že med staro kramo; ko jo bo kdo prinesel na politiški trg, ga bodo pozdravili z nespoštljivim krohotom. 2. Konservativna misel in konservativna politika je dobila za svoje ponižno hlapčevanje medalijo protiavstrijstva. 3. Sedaj vladajoče stranke in dosedanje avstrijske vlade, ki so imele še kak drug smoter pred očmi, nego blagor ljudstva, so tako strašno blamirane, da se jim sineja celi svet. Volilna preosnova se bo rodila v smehu. Dozdaj tako-zvani resni in zmerni politiki imajo jakobinsko kapo na glavi in morajo bežati pred lastno senco. Mažarski Paviiha jim pa kaže zadnjo plat za zahvalo, ker so mu iz avstrijskih žepov pomagali na konja. Kriza. D u naj, 29. maja. Princ Hohenlohe se je pokazal moža, kateri ve", kaj je dolžan državi in sebi. Ko je nastopil službo avstrijskega ministerskega predsednika, sem ga imenoval optimista, in ta njegov optimizem ga je prevaral, ker je govoril, kakor je čutil in mislil o svoji nalogi. Govoril ie odkrito tudi na najvišjem mestu in to mu je pridobilo simpatije vseh strank, ki so mu zaradi volilne reforme še do zadnjega trenotka delale ovire. Princ Hohenlohe je v prvem svojem govoru v zbornici izjavil brez običajnih fraz in zvijač, da hoče z vso odločnostjo braniti avstrijske koristi proti Ogrom. Gotovo mu niti za trenotek ni prišlo na um, da imajo Mažari že v žepu nove koncesije. Bil je torej v nedeljo pred alternativo, da ostane mož beseda, ali pa se izvije kot neodkrit diplomat iz zagate. Storil je prvo in storil najboljše, da pokaže vsem faktorjem, kam vodi vedna popustljivost. Prva njegova naloga je bila, da izvrši volilno reformo. Te svoje naloge ni vrgel v kot. kakor otrok, ki se naveliča igrače. Vrnil je nalogo, ker ni hotel in kot mož ni smel stopiti pred avstrijski parlament kot žrtev mažarskih zvijač in čudne usode, ki spremlja Avstrijo od časa grofa Beusta nesrečnega spomina. To je značaj, kakršnih ne najdemo mnogo med avstrijskimi državniki, ki so prei^ehki v kolenih. Daleč smo prišli! Mažari samo zaprete, da ne dovolijo vojaških novincev, v istem trenutku se zvrnejo stoli avstrijskih ministrov. Morda doživimo, da namesto avstrijskega ministerskega predsednika dobimo bana, ki bode plesal po taktih KošutoVe himne. Morda pridejo časi, ko bodemo živeli v ogrsko-av-strijski državi ter pošiljali svoje zastopnike v Peš to. Nepopisna razburjenost. Včeraj popoldne je predsednik grof Vetter pismeno naznanil poslancem, da danes ni seje. Ze to naznanilo je kar razkačilo mnoge poslance ter še bolj podžgalo duhove. Raznesla se je bila govorica, da pride na krmilo uradniško ministerstvo, ki bode s S 14. uveljavilo vse mažarske zahteve. Avstrijski parlament bi torej ne dobil prilike, da bi označil svoje stališče glede nagodbe z Ogrsko. Danes so se zbrali razni klubi, ki so odločno obsojali samovoljno postopanje zborničnega predsed -nika. Značilno je, da je celo »eentruin«, ki ga vodi skrajno mehki Kathrein, danes obsodil vedno p o p u s 11 j i v o s t n a s p r o t i M a-ž a r o m, katera škoduje ugledu države, krone in d i n a s t i š k e ni i s 1 i.ter med prebivalstvom širi in pospešuje protidr-žavne in protidinastiške agitacije. Dalje so se zbrali načelniki raznih klubov, ki so večinoma odobrili predlog, naj predsednik grof Vetter takoj skliče sejo. V tej seji naj se predlaga nujno, da zbornica označi svoje stališče glede spora z Ogri iu vladne krize. Izvolili so osem članov, ki naj sestavijo nujni predlog. Sprožili so tudi misel, naj vsi avstrijski delegatje iz poslanske zbornice od-lože svoje mandate, da onemogočijo zborovanje delegacij. Poljaki in veleposestniki so nasvetovali, naj delegatje odlože mandate v slučaju, ako predsednik ne skliče zbornične seje in vlada odgodi državni zbor. Za ta predlog so glasovali vsi navzoči načelniki klubov, tudi grof Sylva-Taroucca. Predsednik grof Vetter se je moral udati. Sklical je za jutri sejo in to naznanil princu Hohenlohe. Stvar torej ni smešna, kakor si pomeži-kujejo ter smejejo v pest birokraški lisjaki, katerim je deveta briga, ali drevje zeleni ali toča bije. Kriza je resna, vlada in krona morata računati tudi s krizo avstrijske delegacij e, ki šteje 60 članov. Ako delegatje iz poslanske zbornice, katerih je 40, odlože svoje mandate ali se ne udeleže sej, avstrijska delegacija ni sklepčna in avstrijska vlada ne more in ne sme nakazati izrednih kreditov za armado. Časi so minuli, ko so mašili usta avstrijskemu parlamentu ter odločevali o bistvenih avstrijskih koristih brez Avstrije ali celo proti Avstriji. Tudi sedanji izprijeni in onemogli parlament ima še toliko žilavosti, da brani svoje ustavne pravice. Položaj je toraj skrajno zapleten in zamotan. Avstrija je brez vlade in celo vedno pokorni uradniki odklanjajo nalogo, da bi spravili na tir državni voz. ki ga je prevrnil mažarski šovinizem na avstrijsko popustljivost. Konvent. Ze ob 10. uri je bilo v zbornici živahno življenje. Mnogi poslanci so izvedeli šele danes, da je seja odpovedana. Seja mora biti. parlament mora govoriti! Rečeno, storjeno. V zbornici so se zbrali socialni demokratje in radikalci raznih strank. Soc. demokrat Per-nerstorfer predlaga, naj poslanec Prade pre-uzame predsedstvo. Alej živahnim ploskanjem stopi Prade na govorniški oder, posl. I^reiter mu prinese predsednikov zvonec. — Prade prične: Tovariši! Položaj zahteva, da se resno pomenimo o dogodkih. Vsi obžalujemo, da je tako hitro moral odstopiti princ Hohenlohe, ki se je odločno uprl ogrskim zahtevam. (Burna pohvala.) Nato se oglasi Pernerstorferr Predsednik nima pravice odpovedati že določene seje. Trije naj gredo k predsedniku in zahtevajo, da skliče sejo. Ta predlog podpirajo Schonerer, Malik in Stein. Seja se prekine. Deputacija gre iskat predsednika, ki pa jo je bil popihal iz zbornice. Ob polu 12. uri naznani Prade konventu, da je predsednik odpovedal sejo. ker je odstopila vlada in se ne more udeležiti seje. Dr. G o t z: Včeraj je zborovala gosposka zbornica brez vlade. Schonerer kriči. Malik: To je škandal! Prade: Predsednik bode pismeno naznanil bodočo sejo. Klici: Pfuj! predsednik ruske dume je boljši od našega. Dr. H e i I i n g e r : Ker nimamo vlade, izvolimo io mi. (Smeh in krik.) Ali smo politične ničle? S c h o n e r e r: Nas je nad 100, zbornica je sklepčna, zato predlagam, da predsedniku izrazimo nezaupnico. Prade: Glasujmo! Schonererjev predlog ni obveljal. Prade: Sklenem sejo. (Pohvala.) Na galeriji je bilo precej občinstva, ki se je zabavalo v seji avstrijskega »konventa.« Jutri je torej posebna seja. Da bode mnogo grmelo, za to bodo skrbeli znani gro-movniki. Ljudski shod v Goričah pri Tržiču. 200 mož se je zbralo na shod, ki ga je sklicalo kat. polit, društvo za kranjski okraj. Predsedoval je g. Zaplotnik, vulgo Klemene. Prvi govornik je bil dr. Krek. Njegovega govora glavne misli: Kmet hrani državo in deželo. Preskrbuje vse prebivalstvo z živežem. Pač so železnice, ki pripeljejo tistim, ki imajo denar, živež tudi če bi ne bilo kmeta. Ob času vojske se pa državne meje zapro in vojska trgovino poslabša in onemogoči redni promet. Vsaka država mora sama pridelati, kar potrebuje. Gorje torej državi, ki se ne briga za kmeta tako, da prehrani celo državo. Naša država ima^ toliko kmetov, da se lahko sama prehrani. Ce bi bili navezani na tuje države, se vse lahko podre ob času nemirov. Le trden kmečki stan je podlaga rednega živeža. Kmet brani državo. On daje največ krepkih vojakov. Ce bi kmetje propadli in postali le delavci veleposestnikov, potem bi tudi telesno in duševno obnemogli. Vojaštvo bi bilo zato v vsakem oziru slabotno. Kmet pa tudi državo prenavlja. Po mestih ni nobenih stanovitnih družin, ljudje tam hitro umirajo, v mestu ni stalnosti. Nasprotno na kmetih: en in isti rod se vzdrži skozi stoletja na isti kmetiji. Rod se s tem vzdržuje. Ce bi rod na kmetih začel hirati, potem bi propadla tudi mesta, ki se obnavljajo s svežo, zdravo krvjo iz kmetov. Država bi propadla. Kmet t u d i za vse moli. Versko prepričanje je doma na kmetih. S tem v zvezi je ljubezen do starišev, do dela, do varčevanja, ljubezen do kreposti, do zemlje, do domovine. Ta ljubezen kmeta do poštenja, do pridnosti in do grude vzdržuje državo. Ona je podlaga miru. Bogatini ljubezni do domovine ne morejo imeti. Njim je le za denar; če je vojska, gledajo, da napravijo dobiček, če jc mir gredo le za svojim dobičkom. Posojajo denar sovražniku in prijatelju, da imajo le dobiček. Enako je z velikimi fabrikami in podjetji, ki so v rokah akcijskih družb. Kdor ima akcijo, je gospodar; akcijo pa danes eden, jutri drug. Ni ga torej gospodarja akcijskih podjetij, kot denar; ta pa nima ne poštenja, ne srca, ne ljubezni; denar je kakor goba, ki ni nikdar sita. Le če je denar zvezan z delom, ima vrednost za domovino. Akcijonarji nimajo srca do dela, nimajo srca za delavca, le do denarja. Le kmetova duša je zvezana z delom na grudi, saj se na njegovem gruntu poznajo sledovi prednikovih potnih kapelj in vsak kmet ve, da je le kolešček v verigi svojega rodu. lega čuta nimajo drugi. Domovinska ljubezen je le v trdnem kmečkem stanu. On ljubi domovino, hoče mir, red, napredek, ker le takrat prospeva delo. Položaj kmeta. Kmetu s c pa slabo godi. Intabu-lacije je v naši državi na posestva šest milijard kron. Grunti so torej toliko manj vredni. Ce bi le za en odstotek to svoto znižali, bi ostalo kmetu 60 milijonov kron. Zato pa grunte raz-kosavajo in kmet se izseljuje. Država pa ne stori ničesar za kmeta. Kmetijsko gospodarstvo hočejo zboijšati. Res bo kmet napredoval, še bo polje umnejše obdeloval in boljše redil živino. Kmet bo imel več dohodkov, toda če bo imel večje dohodke, bodo tudi stroški večji (davki i. dr.), ker nima politične moči. Državne meje hočejo zapreti. Ce se to zgodi, so gruntje več vredni, ker več nesejo. Sedanji gospodarji bi bili na boljšem, njegovi nasledniki bi pa ravno tako bili na slabem, ker bi jih drugi stanovi pritiskali. Davki naj se znižajo. Cena gruntov bi se s tem na videz povzdignila, toda življenje bi bilo dražje. Kmet bi bil na istem, kot sedaj. Vse to ne izda ničesar, ker bi se s povečano vrednostjo množilo tudi zadolževanje in kapitalizem bi le imel kmeta vedno v rokah. Kako kmetu pomagati? 1. S postavo naj se določi, da nai ne bo (z malimi izjemami) noben dolg intabuliran, ne da bi se odplačeval. Zato je treba denarnih zavodov, kjer bi kmet dobival posojilo, da ga amortizuje. Najbolje to zvršuje dobro osnovana hipotečna banka. Taka banka bi vži-vala vse prednosti svetovnega denarnega trga. 2. Postavno naj sc določi, da se kmet ne sme čez polovico vrednosti svojega posestva hipotekarno zadolžiti. Sicer ne more tisti, ki grunt prevzame izhajati. Hipotekarno naj bi se pa smel kmet zadolžiti le pri deželni banki, oziroma pri zavodih, ki bi jih deželni zbor pooblastil. Konverzacija dolgov naj bi bila brez pristojbin. 3. Zakonodajni zastopi naj skrbe boljše za kmeta, tako n. pr. naj se napravi pameten lovski zakon, naj sc osnujejo deželne zavarovalnice i. dr. Kmet pa dosedaj ni bil v državnem in deželnem zboru dovolj zastopan. Zato se ni ničesar napravilo v prid kmeta. Kmečki poslanci v važnih stvareh ne morejo prodreti, ker jih je premalo. Postave so zato take, da koristijo velikim bogatašem, ne pa kmetu. Zato zahtevamo splošno volilno pravico za državni zbor, ki bo v prvi vrsti koristila kmečkemu stanu. Isto zahtevamo tudi za deželni zbor. Uprli so se pa temu tudi liberalci in boj traja že peto leto. Boj bodemo nadaljevali, dokler ne bo kmet v teli zastopih številnejše zastopan, da bo moral sebi v korist sklepati postave. Mesta in kmetic naj imajo enake pravice. Zato premembo volilne pravice! Neodvisni kmet. »Gorenjec« in »Notranjec« se izjavljata za glasili neodvisnih kmetov. Misel, da naj bo kmet neodvisen, je pravilna in dobra, saj nihče ne more in ne sme kmeta siliti, kako naj gospodari in kako naj voli. Pa poglejmo, kaj da razumejo z besedo: neodvisnost! Najprej je sumljivo, da ima ta neodvisna kmečka stranka svoje korenine, svoje vodje in poglavarje v mestih. In ti pravijo: duhovščina naj gre v cerkev! Ako bi bilo dovolj izobraženih kmetov, ki bi se lahko uprli izsesavanju kmečkega stanu, potem bi duhovnik ostal v cerkvi in doma. Dokler pa takih posvetnih mož primanjkuje, je dobro za kmeta, če ima koga, ki hoče zanj delati. To pa ni nobena komanda. Liberalci hočejo z neodvisnostjo stanovskega boja, ne samo v političnih rečeh, hočejo ga proti duhovščini, proti cerkvi in veri. Saj smo slišali, da so sedaj zahtevali liberalci ločitev zakona, to je pa zahteva, ki ne zadeva stanovske koristi, to je boj proti cerkvi. Kmet naj bo samostojen, pa posluša lahko dober svet, naj pride od koderkoli. Samostojni hočemo ostati, pravijo pametni kmetje, pa damo se podučiti. Ce bi si duhovniki izbrali drug stan. ne bilo bi jim prenašati toliko zaničevanja. Pa naš krnet da mnogo fantov za duhovne, zato ne bo propadel. Saj duhoven, ki je izšel iz kmečkih starišev, pozna težave ljudstva in gre ž njim. Slovenci bi že davnej ne imeli ne domovine, ne svojega jezika, če bi ne bilo duhovnov. Liberalcem, ki oznanjujejo evangelij: farje proč! pokažite vrata in jih zapodite. »Slovenska Ljudska Stranka.« V naši deželi so tri stranke. Prva je socialno demokratična. Ta stranka zahteva, da se vsa posestva podržavijo, da bo država edini fabrikant in da naj kmet tako postane navaden delavec. Kadar bo kmet propadel, pravijo socialni demokratje, mu bo boljše. Jasno je, da se kmet ne more taki stranki priklopiti. Druga je liberalna. Liberalci sami pravijo, da je njihova stranka meščanska. Zatone more biti noben kmet liberalec. Dr. Tavčar sam pravi, da ne bo noben liberalec izvoljen na kmetih. Zato liberalcem ni za kmeta, njim se gre le za to, da preskrbe posameznike: uradnike, učitelje, cestne odbore. Mi zahtevamo razširjenje volilne pravice, da dobi ljud- i stvo večjo samostojnost. Nam se ne gre za osebo, ne za komando, za ljudstvo se nam gre. Liberalci pa so preprečili volilno reformo v deželnem zboru. Oni so torej tisti, ki hočejo imeti komando nad odvisnim kmetom, ker mu ne dajo političnih pravic. Tretja je »Slovenska Ljudska Stranka«. V nji ima vsak prostora, kdor dela. Glasili stranke sta »Slovenec« in »Domoljub«. Sedaj pa ovira delovanje te stranke še boj z liberalci. Potem bo šele stranka razvila vse svoje moči, ko bo ta boj končan. In prej ne bo miru, kakor da zmagamo nasprotnika. Sama kaže, da jc preneumna, da bi še živela. Zasebno naj liberalci dobro in dolgo še žive, v politiki pa nobenega mesta več! Politično jih moramo uničiti, jim izkopati grobove in potem jih pokopljemo. Liberalci pa sami niso edini. Mnogo uskokov imajo, ki samo čakajo, da bi se »S. L. S.« priklopih, ki ima že sedaj "Is vsega prebivalstva v deželi na svoji strani. Vsi liberalci zabavljajo čez svojo stranko, da jc dr. Tavčar za nič, da je »Sl. Narod« za nič. Združijo se le, kadar se gre proti farjem. Taka hrana je pa le za včasih, če se prevečkrat ponavlja, če je dan za dnem vedno ista, je postanejo siti. Zato uhajajo. Kmetje naj si volijo sami svoje poslance. Mi smo [e namestniki, ki čakamo, da se umaknemo. Ce nastopamo duhovniki, nimamo nobene koristi, nasprotno še škodo. Pa soldatje morajo biti, tudi v ljudski stranki smo soldatje, ki varujemo dom in ljudstvo. Kar je pošteno, kar jc v korist ljudstva, zagovarjamo. V delu samem imamo plačilo. Govoril je nato prof. J a r c iz Kranja. % Slovenci smo v prvi vrsti kmetski narod. Številke zadnje ljudske štetve dokazujejo, da žive skoraj tri četrtine Slovencev neposredno od zemlje. S tem so pa v zvezi bistvene lastnosti našega ljudstva: njegova trdna vernost, poštenost in delavnost. Cerkve po naših gorah in gričih niso izraz našega s u ženstva, ampak izraz svobode naše vesti in krivično je, očitati našemu narodu nepoštenost in lenobo. Nasprotno dokazuje zgodovina naša; naš narod pač ne bi bil prestal — brez opore v izobraženstvu, ako izvzamemo duhovščino — tolikih agrarnih in političnih kriz v svoji preteklosti. (Turki, graščinsko gospodstvo itd.) Ljubezen do vere očetov in njih zemlje ter neupogljiva vstrai-nost ste ohranile naš narod kot tak med drugimi večjimi narodi. Uspeh našega dela v bodočnosti pa je mogoč edino le, če se opiramo na te bistvene lastnosti našega ljudstva, jih čuvamo in razvijamo. Narodu je potrebna zlasti zmernost. Krvavo potreben je zato boj proti alkoholizmu, zlasti proti žganju. Kranjska izda vsaj trikrat toliko za alkohol, kakor znašajo vsi dohodki, ki jih dobivata država in dežela, /ganjepitje pa celo še vedno napreduje; v radovljiškem okraju pride povprek na glavo 7 I. dva litra čistega špirita več kakor pred 10 leti. Koliko pa šc ostane tega strupa nezadacanega, tako da se njegova množina niti ne da določiti. Posledice so naravnost grozne: z gospodarskim in n ravnini propadom je združena izguba telesne moči. O tem pričajo številke naborov. Koliko gorja, koliko solza in obupa povzroča danes po družinah nesrečno žganje. Storilo se ni doslej proti temu zlu takorekoč nič. Naloga »S. L. S.« bo, da zaceli z vso ostrostjo in brezobzirno to najbolj krvavo rano na našem telesu. Kmetov prospeh v prihodnjosti je zavisen dalje od njegove izobrazbe. Današnji šolski zakon popolnoma nedostaten; narejen je za vso deželo po enem kopitu in se ne ozira na krajevne in gospodarske potrebe. Po vaseh se mučijo brez potrebe in brez uspeha učenci z nemščino, ki je nikdar ne bodo rabili. Ce pa pride kedaj slovenski delavec v Nemce, jc znano, da se po svoji brihtnosti v kratkem priuči tujemu jeziku. Sola mora z a d o -b i t i s o c i a I e n z n a č a j, iz naše šole bi morali izhajati fantje, ki bi se zanimali za narodni napredek, za domačo zemljo, pa ne bi komaj čakali, da so jo le prosti. Kriv je bil tukaj v polpreteklem času mnogo politični zistem, ki je protežiral kričače in iih spravljal h koritu, preganjal pa može, ki so delali za ljudstvo. Kako vkoreninjeno je že to zlo, kaže krik liberalnih listov zaradi naineščenja ravnatelja postojnske meščanske šole. Ko bo šola preurejena v socialnem zmislu, bo šele mogoča tudi nadaljna vspešna izobrazba kmeta, obrtnika in delavca. Nasproti duhu liberalizma mora naše delo sloneti na čutu. Zadružna misel ima med njimi še krasno bodočnost. Ze danes združuje »Zadružna zveza« — delo dr. Krekovo — nad 300 jugoslovanskih zadrug, dasi ji nasprotniki mečejo polena pod noge, kjer morejo. Na ideji zadružništva bo treba osnovati zavarovalnice, da se ne bo stekal denar v žepe političnih in narodnih nasprotnikov. Za po-vzdigo kmetske produkcije je treba proizvajalnih zadrug (za les, žito, zelje, mlekarne itd ) nakup dobrih potrebščin (semenja, strojev) pa se mora splošno olajšati tudi zadružno. Hranilnice in posojilnice, osnovane ravno tako na ideji vzajemne podpore, bodo podlaga vsemu gospodarskemu delu. Za kmeta je od dne do dne večjega pomena poselsko in delavsko vprašanje. Hlapec, dekla, poljski delavec — vse mu uhaja v mesto, v tovarno, kjer dobiva več plače in ima več nebrzdane prostosti. Edino sredstvo, ki more tukaj pomagati, je starostno zavarovanje. Mnogo dela ima začrtanega v svojem programu »S. L. S.«, izvršiti ga pa bo mogla edino le, če izvršuje po dosedanjih bojih popolno zmago. Naši pradedje so se borili za svojo staro pravico, ki so jim jo kratili graj-ščaki s cepci in kosami, vilami in grabljami, — danes je kmetu najzanesljivejše, najmočnejše orožje: v o 1 i 1 n i 1 i s t e k. Za to, ke-dar je čas, v boj za pravice slov. ljudstva, za staro pravdo! Obema govornikoma se je zahvalil gospod trsteniški župnik M i k š in je končno predlagal z velikim odobravanjem vsprejeto sledečo resolucijo: Kmetje zbrani na ljudskem shodu v Ooričah dne 2 7. maja popolnoma odobravamo delovanje deželnih in državnih poslancev »S. L. S.« Poživljamo jih, da zasta-vijo vse moči za tako razširjenje volilne pravice, ki bo dalo kmetu kot glavnemu stebru države njegove pravice in politično moč. Zadružni shod. Dunaj, 29. maja. Danes je zboroval prvi dan zadružni shod, pri katerem so zbrani zastopniki vse avstrijske države. Velik kontrast je ta shod proti parlamentu. Tam je vse zbegano, polno razočaranja in ogorčenja, tu pa se kaže trezno in mirno razpravljanje stanovskih vprašanj. Seveda zastopajo tu zbrani zadružniki najrazličnejše dežele in razmere. Zastopniki bogatih, zavestnih poljedelcev iz Češke, Morave, Zgornje Avstrije imajo seveda v marsičem daleko-sezujoče smotre in večja sredstva, nego zastopniki poljedelstva iz Bukovine, Istre, Dalmacije. A vendar se kaže v vsem zborovanju krepka tendenca po velikih reformah vsega narodnega gospodarstva v korist avstrijskemu poljedelstvu. Ni mogoče, da bi se spuščali v vse mnogotere podrobnosti. Omenimo le glavne vtise iz zborovanja prvega dne. Pred vsem je važno, da se je prvič sešel shod avstrijskih zadružnikov. S tem je stopilo zadružništvo v javnost kot mogočen faktor, ki hoče dejansko vplivati na ves razvoj narodnega gospodarstva in tudi državnega postavo-davstva. To je pokazala tudi vlada, ker je poljedelski minister Buquoi prevzel častno predsedstvo. Minister je padel vsled drugih vzrokov, a vlada je po sekcijskem načelniku dr. Ertlu izjavila, da bo krepko podpirala zadružništvo, ker vidi v njem nujno potrebo. Iz sklepov omenjamo, da se vlada in deželni odbori pozivljejo, da v učni red kmetijskih šol sprejmejo pouk o zadružništvu in da se vse stori, da se poučuje o zadružništvu po vseh šolah v Avstriji, od univerze do ljudske šole. Glede praktičnih nasvetov je prišlo do razlik v nazorih. Nekateri hočejo,, da naj zadružniške centrale ne služijo hkrati blagovnemu prometu in denarni izmenjavi. A večina .ie odločila, da se ta odločitev popusti razmeram. Ravno tako so mnenja bila različna glede konsumnih društev. Bogatejše dežele z razvito trgovino ne čutijo potrebe konsumnih društev za poljedelstvo. Zastopnik Bukovine jih je seveda toplo zagovarjal. Priporočajo se višji deleži za okrepitev zadrug in močni rezervni zakladi. Zadružni zbor smatra za postavno in potrebno, da zadruge z omejenim jamstvom po pravilih pokrivajo izgube. Zbor želi, da bi se sodišča v svoji praksi ozirala na narodno gospodarsko važnost kmetijskih zadrug, kakor tudi, da se sedanji pomanjkljivi zakon zadrugam koristno izpopolni. Debata se je razvila dalje o centralni državni blagajni. NOTRANJE-POLITlCNI POLOŽAJ. V včerajšnji seji klubovih načelnikov so ugovarjale vse stranke proti znani odločitvi v ogrskem proračunu. Avstrijsko stališče je zagovarjal ravno tako odločno dr. Adler, kakor grof Sylva-Tarouca. Zlasti odločno je govoril tudj princ Liechtenstein, ki je kazal na razburjenost avstrijskega prebivalstva. Načelniki strank so zelo razburjeni in trde, da se je dozdaj odkril Ie del tajnosti jz zgodovine pre-vzetja vlade po koaliciji. Današnji nujni predlog v zbornici sestavijo: dr. Derschatta, dr. Gross, dr. Fuchs, grof Sylva-Tarouca, dr. Lu-eger, grof Dzieduszycki. dr. Kramar, dr. jš u -s t e rš i č , dr. Adler. Ob 7. uri zvečer so zopet zborovali načelniki klubov. Sklenili so, da vlože danes v zbornici sledeči nujni predlog: Zbornica skleni: Zbornica odločno ugovarja, da se izpremeni skupni carinski tarif brez dovoljenja avstrijske zbornice. Pričakuje se, da ne onemogočijo zbornici z odgodenjem v tem kritičnem času varovati pravice zbornice in v državnem zboru zastopanih dežela. Nujni predlog utemeljuje Kathrein, nakar govore načelniki vseh strank. Najbrže odstopi zbornični predsednik grof Vetter. Nemška ljudska stranka je ugovarjala, ker ie odgodil Vetter včerajšnjo sejo. Sklenili so, da ker ni več skupnega carinskega tarifa, tudi ni več skupnih carinskih dohodkov in da se mora izpremeniti zakon o skupnih državnih prispevkih. Zahtevali so tudi, da zboruje kvot-na deputacija. 2e naprej so ugovarjali, če bi kaka vlada izločila zbornico pri upravi in bi s § 14 dovolila državne potrebščine. Ce se od-godi zbornica, odlože strankini delegati svoje mandate. Ugovarjala je tudi svobodna obrtna zveza. Ustavovemo veleposestvo ni zato, da odstopijo delegati. So pa za odločen nastop kvotne deputacije in da se prispevki za skupne potrebščine porazdele enako med obe državni polovici. Vsenemška zveza zahteva ločitev od Ogrske. Izjava Vsenemcev konča: Pravice in koristi avstrijskih narodov ne zastopa ne krona, ne vlada in ne ljudsko zastopstvo. Češki klub je naročil parlamentarni komisiji, da naj ostane v permanenci. Sklenili so, da stopijo v dotiko z zveznimi, pred vsem slovanskimi strankami glede skupnega nastopa. Sklenili so, da odlože delegati svoja mesta, ako bi zbornico nenadoma odgodili. Odločen nastop načelnikov klubov bo imel nedvojbeno vspeh, da bo položaj prej ipojašnjen, kakor bi bil sicer. Pravijo, da je zdaj mogoče le parlamentarno ministrstvo. Najbolj izkušeni politiki trde, da v Avstriji še ni bilo tako zamotanega položaja, kakor je zdaj. SENZACIONELNE DRZAVNOZBORSKE KRIZE PRIČAKUJEJO. Cesar je zaslišal včeraj dvakrat Hohen-loha, nadalje Coudenhova, Gautscha, grofa Bylandt-Rheidta in barona Chlumeckega. Coudenhova je zaslišal vladar o položaju in kako rešiti krizo. Zelo dolgo časa sta se posvetovala Hohenlohe in Cotidenhove. Tudi finančni minister Kosel se je udeležil posvetovanja. Grof Cotidenhove se je povrnil popoldne nazaj v Prago. »Prager Tagblatt« pa priobčuje z Dunaja, da Cotidenhove ni hotel sprejeti sestave ministrstva. List pravi, da se pripravlja senzaclonelna državnozborska kriza. Čakajo le še, da se povrne na Dunaj prestolonaslednik Franc Ferdinand. PRIHODNJI ČEŠKI MINISTER postane, kakor poroča »Hlas Naroda«, deželni poslanec in profesor na praškem vseučilišču Jaroslav Celakovsky, ki je Mladočeh. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora je obrazložil \Vekerle svoi program. Rekel je, da hoče vlada zakonito .urediti državno upravo, vojaške novince in finančno na-godbo s Hrvaško. Po modernih demokratičnih načelih hoče izvesti splošno volilno pravico za vse poklicane in sposobne faktorje naroda. S to reformo je v zvezi tudi reforma načina o volitvah po občinah. Nadalje je napovedal razne reforme. Z ozirom na Hrvaško hoče izpolniti staro hrvaško željo, da morajo uslužbenci ogrske državne železnice govoriti tudi hrvaško. Sledila je razprava, v kateri je izjavil Rumun Manin, da narodna stranka ne zaupa vladi, tudi slovaški poslanec Hodzsa je grajal Wekerlova izvajanja. Trgovski minister Kossuth je predložil zbornici zakonski načrt o avtonomnem carinskem tarifu za kraljestvo Ogrsko. Hrvaški poslanec uniatski škof Dro-hobecki v Križevcih je izjavil v imenu hrvaških poslancev, da vzamejo na znanje izjavo ministrskega predsednika, izjavljajo vladi zaupnico in obetajo vladi podporo hrvaških poslancev. NOVA CARINSKA VOJSKA S SRBIJO. O razmerah med našo državo in Srbijo dohajajo zopet poročila, ki trde, da izbruhne nova carinska vojska med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Dogovori o trgovinsko-političnem dogovoru potečejo 31. t. m. in 1. junija stopi v veljavo avtonomni carinski tarif. POSLANEC VOLKL. Iz Solnograda poročajo: »Salzburger Volksblatt« poroča iz Išla, da se je nameraval poslanec Volkl prejšnji teden tudi tam vstre-liti. Kupil si je samokres, a so njegovi znanci dejanje preprečili. Pozvali so brzojavnim potom njegovo mater in tej je priznal Volkl svojo namero. Isti list poroča, da so vzrok poleg živčnih bolezni tudi financijelne težkoče. Gre se za menjice v skupni vrednosti 30.000 K, katere je Volkl v družbi z nekim županom pod pisal. SIN KRALJA MILANA. O sinu kralja Milana, Obrenoviču, ki se je dvobojeval v Kološu z juristom Fodorjem, še poročajo, da se je po dogodku peljal njegov oskrbnik grof Zichy v Kološ in sporočil tam v Carigradu živeči materi o sinovem početju. Nasvetoval ji je, naj vzame sina k sebi in njegovo vzgojo osebno vodi, kar jemati storila. Mladi Obrenovič je star šele 15 let, a je že zadolžen in zapleten v razne Ijubavne razmere RAZOROZENJE Za razoroženje namerava nastopiti pri prihodnji haški mirovni konferenci vašington-ska vlada Zedinjenih držav. Rusija kakor tudi Nemčija pa nista voljni, da znižata število vojakov. RUSIJA. Duma je razpravljala v včerajšnji seji o brzojavkah na carja, ki jih je priobčil »Vladni vestnik«. Razpravljali so tudi o interpelaciji glede lakote; v kateri so ostro napadali vlado. — V Mitavi so umorili teroristi generala Bo radovnega. Grajščina Harlokunen gori. General Steselj ni obsojen na smrt, pač pa pride pred vojno sodišče. V vojaško službo pozo-vejo letos 469.718 mož. V Peterburgu in Moskvi so konsignirani gardni in grenadirski polki, ker se boje delavskih nemirov, ker hočejo s silo oprostiti jetnike. Vrše se vsak dan tajni sestanki dvorjanov, ki jih vodi Trepovov sorodnik general Mozolov. Pri bombnem napadu v Sevastopolu so nameravali ubiti generala Replinjeva, ki pa ni ranjen. Pač pa je bilo ubitih 6, težko ranjenih 14 in lahko ranjenih 40 oseb, KITAJSKI CESAR UMRL? Iz Šangaja poročajo, da je po Pekingu razširjena vest o smrti kitajskega cesarja. Zakrivajo pa jo iz strahu pred nemiri, ki bi v ta-fcem slučaju nastali. Pripovedujejo, da se sumi zastrupljenje. FRANCOSKI ŠKOFI IN ZAKON O CERKVI IN DRŽAVI. Med francoskimi škofi so tri stranke. Prva stranka zastopa stališče, naj papež prizna zakon o ločitvi, druga stranka najodločnejše nasprotuje zakonu, tretja pa namerava posredovati. SVOBODNA ŠOLA NA ANGLEŠKEM ODKLONJENA. Angleška zbornica je odobrila s 365 proti 162 glasovom prvi člen naučnega zakonskega načrta. Odklonili so predlog Chamberlainov, da smejo v šole pristaši vseh veroizpove-danj, kakor tudi predlog, .naj bi se odpravil iz šol verouk. SRBIJA IN ANGLEŠKA Belgrajski vladni krogi trde, da bodo do 1. junija odstranjene ovir-e diplomatičnih zvez z Angleško. To pomenja, da odstranijo zarotnike iz srbske armade. Štajerske noulce. š Predrznost liberalcev. Iz Ljubečne pri Celju se nam piše: V nedeljo pred volitvami je prišel v neko gostilno na Ljubečni Janez Mahen v spremstvu svojega tovariša. Ko zagleda dolgi Mahen vojniškega kaplana pri mizi v družbi župana in načelnika krajnega šolsk. sveta, ga začne takoj obkladati s farjem. Kaplan mu pravi, naj pusti mirne ljudi pri miru in ker le ne odneha zabavljati, mu kaplan slednjič odločno in mirno reče, naj kar naprej govori in zabavlja. To je Mahnu vzelo sapo. Začne preklinjati, razbijati, nato se vzdigne nad kaplana in ga udari s pestjo po glavi. Pošten fant, kakor bi rekel »Sl. Narod« ali ptujski »Štajerc«. Pri tej priliki vprašamo: Ali bi ne bilo prav, da bi izdal »Slov. Narod« v zvezi s »Štajercem« leksikon psovk, ki jih je že izlil nad »farji«. Gotovo je, da sta ta dva lista v psovkah in svinjarskih izrazih v zadnjih letih mnogo pripomogla in obogatila slovensko literaturo. Lep slovarček bi bil to. Tako bi pomagali liberalnim somišljenikom, da bi imeli vedno pri roki nekaj čednih svinjarij. Pomagajte svojim ljudem! Naš fant je bil očividno v zadregi, ker ni mogel od besedice »far« nikamor naprej. To ga je razkačilo, da si je posledniič pomagal s pestjo. š Trbovlje. Roš, divji petelin, protikandidat. Taka je vsebina kratke notice iz Hrastnika v zadnem listu »Siidoster. Stm.«. Tudi nam je stvar znana, o kateri bomo še izpre-govorili nekaj besed. Danes pa že svetujemo g. županu: Boljše bo, ako se bolj brigate za svoje otroke doma, da bodo imeli boljšo vzgojo, kakor da postavljate protikandidate. Le pustite politiko zmožnejšim močem. Vi niste za to vstvarjeni. — (Dotična notica v »Siidosterr. Stimmen« pripoveduje, da so Ro-ševi sinovi ustrelili divjega petelina v tujem lovskem revirju in da bo ta divji petelin povzročil Roševemu naraščaju mnogo nepotrebnih potov k sodišču. Dotični tuji revir je last g. nadučitelja od Sv. Katarine. — Pojasnilo uredništva.) š Slavnost v Brežicah v nedeljo, dne 3. junija 1906. Popoldne ob 3. uri na kolo dvoru: Sprejem. Sprevod z razvitimi zastavami in godbo v mesto. Popoldne ob 5. uri: Občni zbor slovenske sokolske zveze v veliki dvorani »Narodnega doma«. Zvečer ob 8. uri Slavnostni koncert v »Narodnem domu« na čast sokolskim gostom. Sodelujeta: pevski zbor čitalnice v Brežicah pod vodstvom pre-častitega g. župnika Mesičeka in polnošte-številna ljubljanska društvena godba pod vodstvom kapelnika gosp. J. Poula. V ponedeljek, dne 4. junija 1906: Predpoldne ob pol 10. uri na kolodvoru: Sprejem hrvatskih in srbskih sokolskih društev. Predpoldne ob četrt 11, uri na kolodvoru: Sprejem slovenskih sokolskih društev. Slavnostni sprevod na telovadišče, kjer se vrši izkušnja za proste vaje, in v mesto. Predpoldne ob pol 12. uri na vrtu »Narodnega doma«: Slavnostno razvitje zastave brežiškega Sokola. Popoldne ob 1. uri: Banket sokolskih društev. Popoldne ob 3. uri: Sprevod vseh sokolskih društev iz »Narodnega doma« na telovadišče (ob starem pokopališču in okrajni cesti). Popoldne ob 4. uri: Javna telovadba. Popoldne od 6. ure naprej: Ljudska veselica. Dnevne noulce. + »Narodovci« in štajerska sloga. »Narod«, ki v torek o volitvah ni dobil nobenega telegrama, si je tri telegrame sam napravil. V teh brzojavkah pravi, da proč »z gnilo slogo na Štajerskem!« Uboge pare, kaj boste govorili o slogi! Komu je pa mar do sloge s takimi narodnimi izdajalci! Ali še niste dobili zadosti krepkih brc od štajerskih Slovencev samih? Take koruptne bande sploh nihče ne mara. Mi iščemo sloge s poštenimi Slovenci, čeprav niso našega prepričanja, z ljudmi »Narodovega« kalibra pa pošten in zaveden Slovenec ne more in ne sme iskati stika, če se noče okužiti. Lahko ste pa prepričani, da vam je na Štajerskem odklenkalo, ker se z vami nc strinja ne ljudstvo, ne njega poslanci in voditelji. Dokazov za to so vam prinesli zadnji unovi dovolj. + Premalo tepeni so bili liberalci na Jesenicah. To izpričuje popis nedeljskega shoda v včerajšnjem »Sl. Narodu«. Metoda je stara. Počaka se »Slovenca« in njegovega poročila; potem se pa en dan kasneje napravi razlika po starem civilno-pravdnem redu — dolga in bedasta. Žugajo dr. Šusteršiču, da ga bodo nabili, če še pride. Mi smo samo namignili "brezovo zdravilo liberalnim pobičem; oni pa naše misli na široko razpeljejo. Iz naše drobčkine zafrkacije, ki ima vedno nekaj duha, stolčejo sploh pri »Narodu« vedno topo, idiotsko upitje. Tak dvoboj je samo neumen in vse prej nego nevaren. — Kadarkoli beremo te »Narodove« budalosti, nam pride v spomin sledeča zgodba: Neki siten, netečen fant je drugim vedno nagajal. Ko je ponoči nekoč upil nad njimi, so mu skozi rokava vtaknili velik drog in ga poslali domov. Prihodnjo nedeljo se je maščeval po svoje; zaklenil se je v klet in je upil, da bo vse poklal, jim kri popil in glave porezal. — Vse se mu je smejalo. Po tem častitem zgledu deluje »Narod«. + Liberalni autodafe. Prosenc je na dopustu; tako pravijo namreč liberalci politi-škeniu obglavljenju. A ni sam. Pravijo, da se ob času lakote podgane med seboj žro; taka je tudi z našimi liberalci. Poročila o tem pa dajejo v javne liste. Beri, kdor ne verjame to-le odprto pismo, ki ga je sobotni »Narod« priobčil podpisanega od blejskih Jakoba Pe-ternela, I. Pretnarja, D. Repe, A. Ropreta in A. Vovka in naslovljenega na g. nadučitelja Fr. Rusa na Bledu: »Odpovedali ste se koncem minulega leta predsedništvu Bralnega in pevskega društva na Bledu. Takoj smo Vas prosili pismeno, da nam blagovolite naznaniti vzroke odstopa. Na to vljudno prošnjo še danes nismo dobili odgovora, zato Vas vprašamo še enkrat po vzroku Vašega odstopa. Prosimo, blagovolite odgovoriti še sledečim vprašanjem: 1. Zakaj ste odstopili kot občinski svetovalec pri občinskem odboru, ki stoji na stališču programa narodno-napredne stranke? 2. Zakaj niste sprejeli odborniš. mesta obče-koristnega društva za povzdigo prometa s tujci? 3. Zakaj kakor dozdevni zaupnik na-rodno-napredne stranke niste naročeni na ni eden njen list?« Odborniki bralnega društva. Ce kdo ne sprejme kakega odborništva in se ne naroči na kak list, ga je treba trgati po časnikih. Liberalčki, skrijte no vsaj nekoliko svojo sramoto! Zakaj se slačite do nazega pred celim svetom? Stranka božjepotnih beračev, naše sočutje! + Kava Družbe sv. Cirila in Metoda. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« nam piše: Po obojestranskem sporazumetju se razruši zveza med družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in med tovarnarjem g. Jebačinom s s 30. junijem t. I. in s 1. julijem prevzame založništvo družbine kave tvrdka Ivan P e r d a n v Ljubljani, ki je naši družbi z vžigalicami bila do danes v tako ogromno korist. Dvajset-tisočštiristo (20.400) kron imamo v vsem to trenotje od nje. — Slovenci! Po pravici so se Vam priljubile naše vžigice in prepričani smo, da Vam prav tako ugodno dojde kava, ki Vam jo preskrbi Vaš stari zaupnik — ta naš novi podjetnik. Zato pričakujemo, narodne gospodinje, da vsaka Vas, ki zaneti z našimi vžigicami, postavi ob enem na ognjišče od imenovanega dneva naprej tudi to našo novo kavo. Vaša omizja naj bodo naša omizja; narodna iskra iz Vaše hiše bodi našemu rodo-Ijubju v plamen. + Deželni predsednik v Novem Mestu. Iz Novega Mesta nam poročajo: Sprejem g. deželnega predsednika veličasten. Vse Novo Mesto v zastavah. Tako v zastavah mesto še ni bilo! Ravno tako v Kandiji. Peljali, so se g. deželnemu predsedniku nasproti občinski svetniki novomeški z županom g. Sladovičem, občinski možje Šmihel, Stopiče z županom od-likovancem g. Josipom Zurcem. + Laški liberalci v teku časa ničesar niso pozabili in ničesar niso naučili. To dokazuje skrajno nesramen članek »Piccola« dne 26. t. mes. To je značilno, kako si predstavljajo splošno in enako volilno pravico judovski možgani. Naenkrat so se zagnali v Hohenloha, ker jc Italijanom obljubil dva mandata, in sicer enega v Trstu, drugege v Tridentu. Oni bi jih radi imeli v Istri, Dalmaciji in na Goriškem. Pišejo, da so sicer prijatelji širše volilne pravice, toda le v slučaju, če se zagotovi Italijanom vse mandate, kar so jih doslej imeli. Slovanska manjšina mora ostati manjšina, tako oblastno piše tržaška judovska cunja. Sklicuje se na doslej obstoječo krivično posestno stanje Italijanov in na to, da štejejo »italijanska« mesta v Istri 68.500 prebivalcev, slovanska dežela pa le 54.000. Konečno pa preti s »konsekvencami«. To zadnje je pri celi stvari še najbolj zabavno. + Grof Gvido Auersperg iz ižanskega gradu je pisal v znano luteransko cunjo »Wartburg« skrajno zagrizeno in izivajoče pismo dr. Hegemanu, protestantskemu pastorju zahvaljuje na njegovem članku o Ana-staziju Grilnu. Aristokrat, katerega redi kranjska dežela, se v tem budalastem pismu huduje na Slovanstvo in Ultramontanstvo in povdarja, da v tem boju treba nemškemu narodu hrabrih voditeljev. Pravi, da »Rim oznanjuje sovraštvo«, Nemci pa svojo germansko vero v »veliko svobodno bodočnost lastnega naroda«. Gospod grof je očito pozabil, da bi še ene oprane srajce ne nosil, če ne bi bili Slovenci v svoji dobrodušnosti do sitega napitali skozi stoletja turjaško pleme, ki še nemško ni, ampak pristne kranjske krvi. Nadalje toži grofče, da je država vsa korumpirana vsled pritiska klerikalne birokracije in slovanskega navala. Modrijan iz grofovskega gnezda naj bi raje študiral, kako so pokvarili državo tisti liberalni in frivolni aristokrati. Predrzni plemič psuje Avstrijo, ki je baje poslovanjena in jo imenuje »Priesterstaat«. To ima država v zahvalo, ker je skozi veke obsipala nemško aristokracijo s privilegiji in pogrofila Auersperge. Grof iz barja konečno pozdravlja pročodrimsko gibanje, slavi protestantstvo, ki je bolj dostojno za človeka, kot katoličanstvo in v proroškem duhu vidi pred seboj bodočo vsenemško državo. Mi pa v duhu vidimo pred seboj čas, ko bo avstrijsko ljudstvo nagnalo vsenemško golazen. Ne vemo, ali je Auerspergovi gospodi povšeč počenjanje tega domišljavega Gvidona, ki zatajuje svoje kranjsko potomstvo in katoliške tradicije svojega rodu. Pastor Hegeman naj pa bo potolažen, tudi zanj se bo našla metla, da ga pomede črez gostoljubni prag dežele, ki je doslej prizanašala njegovemu strupenemu vsenemškemu jeziku. Zares — par nobile fratrum — grof Gvido Auersperg in pastor ateist! + Nesramnost laške iredente. V nedeljo se je z velikimi slovesnostmi blagoslovila zastava »Cesarskih veteranov« v Trstu. Ku-movala je zastavi osebno nadvojvodinja Marija Jožefa. Laška lista »Piccolo« in »Indepen-dente«, ki prinašata obširno poročilo, če se kak laški polentar malo ob nogo udari, o vseh velikanskih pripravah, sprejemih ter slavnosti sami ne poročata niti besedice, ker je slovesnost avstrijska. — Značilno je, da tudi znani dr. Schaffgotsch, ki bi bil imel sprejeti kot načelnik primorske politične uprave nadvojvodinjo Marijo Jožefo, k sprejemu ni prišel baje zaradi slabega vremena. G. grof, ali ste se hoteli Lahonom nekoliko prikupiti ? — Ij Obrambno društvo v Ljubljani je sklenilo, da naroči tudi nemške liberalne in nacionalne liste ter bo obveščalo vse svoje člane o napadih na njihove osebe. — Od c. kr. zasebne južne železnice. Od nekega popotnika se nam poroča: Na postaji Zidan most si hočem kupiti vožnji listek za brzovlak druzega razreda v Celje in nazaj, toda blagajničar me ni hotel razumeti, ko sem ga nagovoril slovensko in je odgovoril po nemško in bil poleg tega zelo neprijazen. Grem se pritožit k postajnemu načelniku, ki se je ravno sprehajal po peronu. Toda on me niti poslušati noče, zamrmra samo nekaj v brado — če je bilo slovensko ali nemško ne vem — ter mi pokaže hrbet in se obrne proč. Tako neuljudnega uradnika pač še nisem našel, akoravno sem že veliko popotoval. Ko se hočem vrniti iz Celja in pridem na kolodvor, vprašam tam vratarja, če je vlak že prišel. Na slovensko vprašanje odgovori on provo-katorično po nemško, in ko vprašam če ne zna slovensko, prične odgovarjati zabavljivo, da on lahko govori kakor hoče in se vesti jako impertinentno. Pri tej priči se vsuje na peronu stoječa nemška drhal čez me s psovkami in vratar namesto da bi bil nastopil zoper njo in napravil red, se ji pridruži in izziva dalje. Naj se kak poslanec potrudi odpraviti tako neznosno kričeče razmere. Naj vže enkrat nastopi, škandaloznih podatkov mu bo na razpolago dovolj. — Za abstinente. V nedeljo in ponedeljek dne 3. in 4. rožnika se bo vršil v Krakovem shod vseh poljskih abstinentov. Med Poljaki se namreč abstinentno gibanje imenitno širi. Samo v Galiciji je organizovanih abstinentov nad 5000 na Poznanjskem šteje nedavno ustanovljeno abstinenčno društvo V y z \v o 1 e n i e (Osvolojenje) vže nad 1000 udov, na Rusko-Poljskem jih je tudi vže na tisoče. Shod bo jako zanimiv. Na urednika »Piščalke« je prišlo vabilo k shodu s pozivom, naj na njem kaj poroča o abstinenci med Slovenci. Ker se njemu ni mogoče shoda udeležiti, obrača se tem potom do slovenskih abstinentov z vprašanjem. če nima morda kdo veselja udeležiti so shoda v Krakovu. Pri priliki bo spoznal starodavno poljsko stolico in preživel nekaj milih dni med brati Poljaki. — Poučni izlet po dolenjskih vinorodnih krajih. Da se vinogradniki pouče o delovanju posameznih vinogradnikov ter da se prepričajo o napredku glede vinogradarstva v raznih občinah, priredi deželni vinarski komisar Fr. Gombač iz Ljubljane o Binkoštili dveurni po- učni izlet po vinskih goricah krškega okraja. Potovalo se bo iz Krškega naravnost čez Trško goro, Ozenovec, Tršlavec, Volovnik itd. proti Raki in dalje po raznih vinogradih ob glavni cesti, ki pelje skozi Bučko, Sv. Duh, Studenec, Malkovec, Tržišče, Št. Rupert v Trebnje. Med potjo bo ogled tudi raznih kleti, strelnih postaj in v Tržiču pa še posebej obširne, subvencionirane podružnične tehtnico. — Ta izlet je sicer namenjen v prvi vrsti vinogradnikom, vdeleži se ga pa lahko vsakdo, kogar ti kraji zanimajo; posebno priporočljivo je to za vinske kupce, da zvedo, kje leže posamezne dobre vinske gorice in da se seznanijo z raznimi vinogradniki. — Od nekaterih krajev se nudi tudi lep razgled posebno od cerkve pri Sv. Duhu. Odhod iz Krškega v nedeljo najkasneje ob 10. uri dopoldne. Zbirališče na vrtu g. Gregoriča v Krškem. — Za slučaj, da se tega izleta udeleže tudi drugi zunanji interesentje, pripomnimo, da vozi sedaj novi vlak iz Zidanega mosta ob 8. uri 35 min. dopoldne, ki ima zvezo z zjutrajšnjim sekunde rjem in če pravočasno dospe, tudi z ntešan-cem. V Krško dospe ta novi vlak ob 3M0. uro dopoldne. Potovanje bo trajalo cel dan, zato naj nekaj provijanta vsakdo vzame seboj. Me-rodajni faktorji naj blagovole vinogradnike opozoriti na to potovanje. Ta izlet se priredi le pri lepem vremenu. — Novo uradno poslopje za okrajno sodišče in davkarijo dobi, kakor smo že lani poročali, Logatec. V knez Windischgraetzevem gradičku ostane le še okrajno glavarstvo. — Za višjega državnega pravdnika v Trstu je imenovan g. dr. C h e r s i c h. Gosp. Chersich je znan po svoji nepristranosti. — Energična žena je Franja S c h a r f f. Doma je iz Neudorfa in je prišla nalašč v Pulj, da se maščuje nad neko kuharico Julijano H u b e r, ki je ljubimkovala z njenim možem strojevodjem. Kuharica je srečala v ulici Ve-rudelli in izprožila nanjo iz samokresa dva strela. Zadela jo ni, pač pa so kroglje neznatno oplazile nekega Šerkota. — Samoumor. V Trstu se je zastrupila 701etna Fortunata P i a z z a, ker je trpela na neozdravljivi bolezni. — Varnostne razmere v Trstu so uprav škandalozne. Ob 8. uri zvečer je neki delavec napadel v zelo obljudeni ulici Chiozza gospodično Adelo B a u m g a r t n e r in ji hotel iztrgati iz vratu zlato verižico. Ni mogel, ker je veriga bila močna. Ko je videl, da nič ne opravi, je zbežal. — Strela v uredništvu. V soboto zvečer so imeli v Gorici še precej močno nevihto z dežjem. Grmelo in bliskalo je jako močno. Strela je udarila v telefonični aparat, ki se nahaja v uredništvu lista»IIGazzetino Popolare«. — Prememba posesti. Hišo g. Ivana Ma-lija v Škofji Loki na glavnem trgu je kupil g. M. Zigon za 34.000 K. — Smrtna kosa. V Kranju je umrl trgovec z vinom g. Jernej D o v ž a n. Istotam je umrla gospa Rozalija Zupan, rojena Kerč, soproga usnjarja. — Iz Krope. Kakar vsako leto namerava tudi letos tukajšnje učiteljstvo napraviti s šolsko mladino majnikov izlet. Da se bo ta omogočil, zato so istemu prispevali sledeči gg. prijatelji šole, kojim v imenu šolarjev srčna hvala. Gg. Fran Šolar, župan 5 K; Fran Hoe-nigman, župnik 2 K; Karol Pibroutz, krajni šolski nadzornik 2 K; Josip Pleničar, šolski vodja 2 K; Milica pl. Kappus, učiteljica 2 K; Ignac Ažman mlajši, trgovec in posestnik 2 K; Jurij Magušar, veletržec 2 K; Luka Hafner, trgovec 2 K; Marija Jalen 2 K; Andrej Zupan, mehaniker in posestnik 1 K 50 v; Ljudmila pl. Kappus, poštarica 1 K; Ivan Pušljar, c. kr. orožn. [rostajevodja 1 K; Marija Rozman IX; Jerica Šmitek 1 K; Valentin Šolar, načelnik zadruge 1 K; Zdravko Zmitek, uradnik zadruge 1 K; Jakob Smrekar, pek 1 K; Tomaž Pesjak, trgovec in posestnik 1 K; Jos. Pibroutz 1 K; Ciril Bajželj 50 h. Skupaj 34 K. — Kropar. — Požar v parnem mlinu v Zagrebu traja še vedno. Pravijo, da bo trajal cel teden. — Ognjegasci delajo noč in dan. Delničarji so sklenili, da zgrade nov parni mlin z docela modernimi napravami. Tudi so se posvetovali o delavcih, ki so zdaj brez posla. — Mlin je bil zavarovan za 1,700.000 K. Ljubljanske novice. lj Koncert ruskih sester umetnic Cernec- kih bo v »Unionu« v petek. Navdušeno pišejo o izvanrednem talentu lepih Rusinj vsi listi iz Peterburga, Moskve, Kijeva, Berolina, Odese, Varšave, Tiflisa in Belgrada. Berolin-ce, ki so sicer nasproti ruskim umetnikom zelo rezervirani, so sestre Cernecki očarale docela. Skoro da nadkriljujejo slavnega Ru-binsteina. Gdč. Vera razpolaga z grandi-jozno tehniko na klavirju, gdč. N a d e ž d a pa je na glasu najboljše altistkinje v Evropi. Program je sledeči: 1. Bach-Tausig: Toccata i fuga. 2. Glinka: Arija Vanje iz opere »Zizn za carja«. 3. a) Chopin: Nocturno cis-inol; b) Meiidelsohn: Etude B-mol op. 104; c) Shubert-Liszt: »Erlkonig«. 4. a) Olenin: »Ti si pozabila na mojo ljubezen«; b) Kin C. A.: »Sijač«, pjesma od Nekrasova; c) Taskin: »Kolokola« (Zvonovi zvonijo). Drugi del: 1. Cajkovski-Pabst: »F.vgenij Onjegin«, koncertna para-fraza. 2. Saint-Saes:: Pesem Dalile iz opere »Samson in Dalila«. 3. a) Grieg: »Povorka Pa-tuliaka«-; b) Rubinstein: »Barcarola«; c) Liszt: »Slavec«. 4. Karganov: »Gasnut Dalnji Alpu-hari«, besede Tolstojeve; b) Bajič: »Bila jedilom niža jedna«, balada Milorada M. Mitro-viča (hrvaško); c) Bizet: »Carmen«. 5. Schu-bert-Tausig: Vojaška koračnica. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Slovensko občinstvo naj bi z obilnim obiskom pohitelo k temu odličnemu ruskemu koncertu. lj V petek k ruskemu koncertu. In vendar bo imela Ljubljana ruski koncert! Naznanjeni umetniki so sicer zadržani v Sofiji, a v naše mesto je pot privedla ruski umetnici, ki sta, kakor posnamemo iz raznih kritik, prvakinji na polju umetnosti. Vsi hrvaški listi brez izjeme so se izrekli laskavo o ruskih umetnicah. Tu samo nekateri odlomki: »Pokret« piše: »Velika dvorana »glazbenog zavoda« bila je dobkom palna, a koncert je z umetniškega stališča popolnoma uspel. Obe sestri Cernjecki sta rojeni in od Boga nadahnjeni umetnici. Gospa Vjera zaslužuje povsem, da jo uvrstimo v vrsto najboljših pijanistinj. Učenka slavnega Griinfelda je pri njeni tako temeljito proučila svoj inštrument, da ga vlada popolnoma. Komade, ki zahtevajo osobito tehniško spretnost, svira z največjo lahkoto. Klasična in moderna glasba sta jej enakoblizu, največje tehniške po-težkoče ume obvladati, ne da bi škodovala izražanju čuvstva in glasbeni deklamaciji. Zlasti krasno jej je vspelo dati izraza tej svoji spretnosti v Schubert-Lisztovi muzikalni baladi »Der Erlkonig«. Z enako močjo je karakteri-zirala tu občo situvacijo, kakor tudi poedine glasbene recitative, ki tvorijo glavno vsebino te kompozicije. Izredno je uspelo njeno svira-nje Pabstove parafraze na Cajkovskega »Ev-genija Dnjegina«. — Del komadov, ki zahtevajo v prvi vrsti duhovit način prednašanja, je najbolj ugajala Lisztova prekrasna skladba »Slavulj« in Rubinsteinova »Barcarola«. — Gospa Vjera je osvojila mnogobrojno občinstvo ne samo s svojo umetniško dovršeno igro ki j ov glavnem karakterizujejo resnost, moč in izvanredna tehniška spretnost, nego tudi- z vrlo simpatično, ljubeznivo zunanjostjo.« — O gospici Nadeždi piše »Pokret«: »Neka ne-dotaknjenost in detinsko veselje jej sevata z mladega bitja. Ko zapoje, tedaj čudo! Globok, dramatičen, resen in težak kontraalt se izvije iz te šegave devojke. In ko ideš polagoma preko izbranega repertoira, s katerim jc kanila osvojiti zagrebško občinstvo, tedaj ti se izgubi izpred oči oni prvi dojem, ki si ga dobil na prvi mah, in zdi se ti, da vidiš pred seboj umetnico, ki jo čaka še velika bodočnost in ki je na početku svoje umetniške karijere. Njen glas je v vsem obsegu umerjen ter v vsakem položaju čist in zvočen. — Kadar jej je treba izraziti dramatična čuvstva, se mi zdi, da se jej najbolj posreči izraziti svojo krepko umetniško prirodo. Kolosalna pesem dečka Vanje iz Glinkine opere »Zizn za carja« je bila najboljši dokaz za to trditev. — Originalno, a vendar pravilno razumevanje in neobičajno moč je pokazala vrla umetnica s »Habanerom« iz Bizetove »Carmen«. Kar sem slišal pevk v gledališču in v koncertni dvorani, ne vem, ali je znala katera izmed njih dati brezkrajni strasti in pohlepu, ki leži v tej pesmi, tako krepkega izraza kot gospica Nadežda.« — »Hr-vatstvo« piše: Slišal sem žc čudovitega Pa-derevskega ter znamenitega Dohnany-a. o katerem pravijo kritiki, da ugrabi — ako je že ni — palmo zmage slavnemu Eugenu D' Albertu; a v soboto sem poslušal gospo Vjero Cernje-cko, i^ priznati moram takoj: četudi je morda med prednašanjem Padere\vskega, Dohna-ny-a in Vjere C. individualna razlika, vendar, ko bi mi stisnil kdo v roke Albertovo palmo, ne vedel bi momentanno, komu naj jo vročim. Pod Vjerinimi rokami ni to več oni inštrument, ki ga slišim vsaki dan. Ona izmamlja iz njega — rekel bi — orkestralne barve. Sedaj slišiš cello, potem rog, flauto, a nato zopet zvoke pozavne itd. Poedine »Passage«, »Skale«, »Arpeggie« izvaja z uprav največjo virtuoznostjo. Njeni tremoli šušte kakor najdragocenejša svila. Njena dinamika, ritmika in vobče ono bravurno udarjanje na klavir nam priča, da imamo pred seboj veliko umetnico . . . Umetnica mi je pokazala naslednjega dne preko 35 svojih že tiskanih skladb in nad 100 kompozicij v rokopisu. Njena »Tarantela« je postala ljubljenka Petrograda, tako, da je prvo izdanje že povsem zaseženo. Gospica Nadežda ima vrlo ugoden alt — nizka lega (tenor) ima do poslednje »note« metalno barvo . . . Namah smo bili na čistem, da stoji pred nami bolj dramatiška nego koncertna pevka. Njene kretnje, njeno predavanje priča, da je njeno področje gledališče. Register obsežen, prednašanje vrlo obzirno ekonomično, šola jako dobra, pazi, da v »ff« ne zaide preko meje, a zopet njen »p« »con dolcezza« nam silno prija; neka čuvstvena bol nam objame dušo, in udarno se njeni moči . . . Vse v vsem, Zagreb je imel zopet priliko, da se navžije čiste umetnosti. Ruski narod — in ž njim tudi mi Hrvati — mora biti ponosen, da ima tako dragocena bisera, kakor sta gospa in gospica, Vjera in Nadežda Cernjecki.« — istotako laskavo in nad vse priznalno se izražajo o sestrah Cernjeckih »Obzor«, »Agramer Zeitung« in »Narodne Novine«. Tudi drugi jugoslovanski listi se najlaskavejše izražajo. Pričakovati je, da tudi občinstvo z dežele, posebno iz bližnjih krajev, pohiti k temu sijajnemu koncertu, polnemu pravili umetniških užitkov. Ij Panorama Kosmorama. Tekoči teden potujemo v panorami pod »Narodno kavarno« namreč po najlepših krajih sosedne Koroške. Ko smo si ogledali belopeška jezera, koračimo pri Tibižu, kjer vidimo mimogrede znamenito Žlico s prepadom, nad katerim visi smelo v skale vdelani železniški most, čez katerega baš žvižga hlapon na koroško mejo. Lepa so koroška jezera, znana širom sveta; med vsemi stoji na prvem mestu znano Vrbsko jezero, čegar obrežje je kakor posejano z raznimi letovišči s prekrasno lego. Dalje vidimo mirno Osojsko in Millstadtsko jezero, med temi tudi planoto nad božjo potjo Višarje; Velikega Zvonarja itd. Omenimo še na strmih pečinah zidani grad Visoka Ostravica, kjer je med vojaškimi vajami pred nekaj leti stanoval naš cesar, itd. Serija je vredna, da se jo ogleda. Prihodnji teden: Z a n i m i v o s t i i z r u s k o-japonske vojske. Iz slovanskega sveta. sl V Rusijo! Med češkim prebivalstvom začenja se agitacija za izseljevanje v Rusijo; v Rusijo se izseljujejo iz večine obrtniki, ki upajo, da bodo dosti zaslužka našli v Rusiji po vojski, ki je zahtevala toliko žrtev. Tudi spretni tovarniški delavci obračajo svojo pozornost k Rusiji navzlic temu, da se ve, da v mnogih ruskih mestih je mnogo delavcev brez dela. Češki »izseljenci« v Rusijo so se učili zasebno in v društvih rusko in sedaj gredo v Rusko na priporočanje znancev in prijateljev naprej si ogledat razmere, dočint žene in otroci so še v domovini. slStolica bolgarskega jezika v Llp-skem. Kakor »Courrier de Sophia« poroča, bila je te dni ustanovljena na univerzi v Lip-skem stolica bolgarskega jezika. Lektor tega jezika je profesor \Veihand, dober poznavalec bolgarskega jezika in zgodovine. Za vzdr-žavanje te stolice Je določena letna podpora v znesku 5000 frankov. Darovi Poslani našemu upravništvu: Za Ciril Metodovo družbo je poslal g. Franc Cerar, Domžale namesto vstopnice amerikanskega cirkusa 2 K. — Namesto venca na krsto dobremu in plemenitemu prerano umrlemu prijatelju g. Josipu Jegliču je daroval g. Ivan N. Babnik 10 K. - Vesela družba pri Sv. Ilju v Slov. Goricah 3 K. Telefonska in brzojavna poročila. DANAŠNJA SEJA DRŽ. ZBORA. Dunaj, 30. maja. Predsednik Vetter je otvoril sejo ob 11. uri dopoldne. Ministrski sedeži so bili vsi nezasedeni. Najprej je dobil besedo K a t h r e i n, ki je izjavil, da je sklical včeraj sejo načelnikov klubov, ki se je izjavila, da je sicer predsednik Vetter bona fide preklical sejo, da pa ta preklic ni bil upravičen in da ta enostranski preklic nI utemeljen v poslovniku. Vetter je nato izjavil, da je sejo preklical vsled tega, ker je smatral za parla-mentarično navado, da ni sej držav, zbora, dokler traja ministrska kriza, sicer je pa takoj rad ustregel želji večine zbornice in sklical današnjo sejo. Predsednika so opetovano prekinili medklici Vsenemcev ln čeških radikalcev. Kathrein je nato utemeljeval nujni predlog zbornične večine. (Besedilo glej v političnem pregledu. Ured.) Govornik je poudarjal, da avstrijski narodi ne morejo mirno gledati, kako se hoče Ogrska znebiti vezi z Avstrijo, avstrijski narodi ne morejo dopustiti, da bi se preko njih kaj določevalo. Govornik je poudarjal, da nujni predlog podpira velika večina parlamenta ln da je to prvikrat, da so stranke združene v obrambi svojih pravic. Prvi korak pa bo brezuspešen, ako tudi v bodoče ne bi v tem oziru skupaj držale. Apeliral je na zbornico, naj sprejme predlog. Klo-fač je govoril proti, češ, da se s predlogom na-pravlja le usluga Nemcem in da naj Slovani ne gredo za Nemce po kostanj v žerjavico. Derschatta je v svojem govoru ostro govoril proti Ogrski. Nato sta govorila Vsenemec Brei-ter in Morey. Češki radikal. Sobotka je predlagal konec debate. Predlog je bil odklonjen s 167 glasovi proti 8. Nato je govoril grof Stern-berg in ostro napadal Mladočehe, posebno dr. KrainaFa. Za Sternbergom je govoril dr. Gross. Debata traja še. Zbornica bo danes sklenila, da do četrtka ne bo seje. D u n a j, 30. maja. V nadaljevanju debate je govoril češki agrarec Prašek. Dr. Lueger je imel znamenit govor. Splošno pozornost je vzbudil zaključek njegovega govora: Ali sprejme cesar odgovornost, da bi z zmagami ovenčana Avstrija se ponižala. Grof Sylva-Tarou-ca je izjavljal, da njegova stranka ne bo trpela, da bi proti njej in preko nje delalo se za Ogrsko. Govorila sta tudi Stein in WoIf. V imenu Slovencev bo podal izjavo dr. Susteršič. Dunaj, 30. maja. Načelniki klubov so sklenili, da do četrtka ne bo seje. Dr. Lueger je predlagal, naj vmes zboruje tudi odsek za volilno reformo, ker se stranke tudi brez vlade lahko sporazumejo. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR._ Budimpešta, 30. maja. Ogrski državni zbor je danes izvršil volitve v delegacijo. Nato so bile prebrane peticije, ki zahtevajo, naj se Fejervary obtoži. CESAR SPREJEMA POLITIKE. Dunaj, 30. maja. Cesar je danes zaslišal bivšega ministra Baquehema. HOHENLOHE SE POVRNE V TRST. Dunaj, 30. maja. »N. Fr. Presse« poroča, da je cesar priobčil princu Hohenlohe, da ga je Imenoval namestnikom v Trstu. ZAROTNIŠKO VPRAŠANJE V SRBIJI REŠENO. Belgrad, 30. maja. Zarotniško vprašanje v Srbiji je rešeno z umirovljenjem polkovnika Mašina, Popoviča in Misiča, Lazare-viča in majorja Kostiča. S tem so odpravljeni vsi vzroki, ki so bili proti odnošajem z Angleško. Narod je to rešitev z zadovoljstvom sprejel. KONGRES SRBSKIH AGRARNIH ZADRUG. O s e k, 30. maja. Tu se vrši kongres srbskih agrarnih zadrug. Navzočih je 800 oseb iz Srbije, Hrvaške, Slavonije In z Ogrskega. Na-vzočen je tudi bivši srbski poljedelski minister Nlkollč. PARNIK SE JE POTOPIL. Riga, 30. maja. Neki osebni parnik se je tik pred odhodom vsled prevelikega oblo-1 ženja potopil. ■fleteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji tračni tlak 736*0 mm s a Cm apa-■•*ao|a Stanj, bar.-metra t mm Ttmpa-ratura C.£lju Vetrovi ■•b* lh P' 29 9. »več. 737 1 20*0 sr. jiah. del. obl. 30 7. *jutr. 73«-0 17-7 sl. svzh. obl. 00 2. pop. 732 4 27-2 sl. jzah. sk. obl. Srednja včera, fin)a temp. 2C6°, norm. 16-7°. Borzna poročila. ,Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurci dunajske borce 29 maja 1906. Blago 99 80 99'75 9996 118 60 95-75 Zaloibeni papirji. 4*/. majeva renta...... 4•/, srebrna renta..... 4•/, avstrijska kronska renta 4*/. , clata renta. . . 4*/, ogrska kronska , . . . 4 •/. , »lata „ • • • 4*/. posojilo dežele Kranjske 4V/. posojila mesta Spljet . . 41/.'/. . . Zader . . 4*/»•/. bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4*/, češka dež. banka k. o. . . 4•/. , , , ž.o. . . 4*/,•/, čast. pisma gal. d. hip. b. . 41/,*/. pešt. kom. k. o. i 10•/, pr. 41/,*/, čast. pisma Innerst. hr. 4*/i*/t . ■ ogr. cen. dež. hr. 41/.*/. * , hip. banke. 4*/,•/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4 V/. obl- 2eške ind. banke . . 4*/, prior. Trst-Poreč lok. . . 4*/, prior. dol. žel...... 3•/. . juž. žel. kup. '/i'/, • 41/«*/. avstr. pos. ca žel. p. o. BreSk*. Srečke od 1. 1860'/,..... . , .«64...... , ticske....... „ cem. kreditne I. emisije . ■ » i II. , . , ogr. hip. banke .... , srbske i frs. 100-— , . „ turške ....... Basilika srečke . . . Kreditne , ... Inomoške , ... Krakovske » ... Ljubljanske , ... Avstr. rud. križa , ... Ogr. , , , ... Rudolfove , ... Salcburške , ... Dunajske kom..... Delnic*. Južne želecnice....... Državne želecnice...... Avstr. ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke .... Ogrske , , .... Zivnostenske , .... Fremogokop v Mostu (Brtix) . Alpinsko montan...... Praške žel. indr. družbe . . . Rima-Muržnyi ....... Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Valute. C. kr. cekin........ 20 franki......... 20 marke......... Sovereigns........ Marke....... Laški bankovci...... Rublji.......... Dolarji........ 9960 99 56 99 76 11840 95 55 113-95 9920 100-50 9970 100 35 99 75 99 80 100 45 105 40 10020 100 — 100-— 100 — 100-50 99-90 9950 319-10045 200-— 282 75 156 50 29o-— 291 — 262-— 100 — 153 75 22 55 468 -78--90-58-49- -30 10 67- 68--520 — 139 — 674 — 1663- -6:0-81650 242-— 652 — 573 25 2736 - 574 60 274— 597---150- 11-34 19135 23-46 23-96 117-25 95 50 252-50 4-84 11415 100-20 ioi-eo 100 70 101- 5 100 20 100-30 10155 106 40 101-20 10020 100-60 101 — 101-60 100-~ 321--10145 202— 284-75 158 50 298 60 300 30 270-108 50 164 75 24-65 478— 84— 94— 64 — 61— 3210 62'-73-- 529 80 140— 676— 1672 60 671--817 60 243— 658— 574-25 2740— 675-60 275— 599 50 162 - 11-35 19"16 23-53 24-04 117-45 ,, 95-70 253605 5— Zahvala. Potrti globoke žalosti vsled izgube naše nepozabne matere, oziroma tašče, BMy stare matere in prababice, gospe 1131 Amalije TOnnies izrekamo najtoplejšo zahvalo za vse obilne dokaze sočutja, za štev. spremstvo na njenem zadnjem potu in mnoge darovane vence vsem ljubim prijateljem in znancem, potem cenjenim uradnikom in delavcem naše tvrdke. Ljubljana, 29. mztfa 1906. Globoko žalujoči ostali KH ■seč Velika gostilna na izredno dobrem prostoru v LJUBLJANI se odd& z mesecem avgustom t. 1. v najem. Več se poizve v pivovarni AUER. 1190 3-3 1223 4—1 = Priporočamo svoja priznano izborna kolesa po raznih cenah; vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa. — Cdino za5top5tuo najbolj slovitih tovarn: DDrkopp S Co., Oesterr. Menfabrlk, Styrla tovarna za kolesa (Pucti i Co.) Ivan Jax 4 sin Ljubljana, Dunajska cesta 17. DELAVCI! co (tudi mladi fantje) ali pa delavke se sprejmejo takoj v delo v DOLU pri Ljubljani, tovarna za barve. Oglase naj se ravnotam. Pred 1 kozarec Rogaškega temp- IJevega vrelca pospeši odvajanje vode, napravlja tek in pospešuje prebavljanje. „Styria"-vrelec učinkuje . 2015 c 2-2 enako, a je močnejši. Elegantno stanovanje obstoječe iz 4 sob, kopalne in poselske sobe ter z vsemi drugimi pritiklinami, d£ se takoj ali za avgustov termin v najem. 1200 t Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". zajutrkom 2487 16 te dobi pri L. Šebeniku v Sp. Šiški. Razglas prostovoljne prodaje. Potom prostovoljne dražbe razprodajah se bodo na drobno zemljišča rajnega gosp. Antona Lončarič, stavbenega podjetnika iz Selc, in sicer: „ hi« I'*C?.l? niie19°»o*.Planini i" okolici leieče posestvo, obstoječe z ms st. 115 m 117 v Dolenji Planini, v prvi je stara gostilna, zaradi svoje ugodne lege na cestnem razkrižju pa je tudi pripravna za kakšen drugi obrt; potem iz gospodarskih poslopij, velikih travnikov, njiv in gozdov. Ta dražba vršila se bode 1225 2-1 SCJST dne 6. junija 1906 dopoludne ob 9. uri v hiši št. 115 v Dolenji Planini. 2. V katastralni občini Borovnica in Sabočevo ležeči gozdi. Dražba teh gozdov vršila pa se bode v Borovnici JEJ£~ dne 9. junija 1906 ^g dopoludne ob 9. uri. Natančnejša pojasnila daje c. kr. notar Anton Galle v Logatci tvaAucv\e\j m °VeVos\a^a ^v^tiar roj. ^Se^ar Senfcuv pu pranju, Aue 30. maja \0)06. 122S £'}u\a\jatia. Fani Suhadolec absolvenflnja c. kr. dunajskih strokovnih šol Ljubljana, Gosposke ulice 4, I. nadstr. Se priporoča veleč, cerkvenim predstojništvom za umetno vezenje in izdelovanje cerkvenih paramentov kakor tudi drufttvenih zastav, trakov itd. v vseh slogih po primerni ceni. 1212 10-1 9gE Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago. ^ j SEidanje rafiev .........................................i......milu.......................... 957 3-io (groSnic) na novem centralnem pokopališču izvrši najceneje stavitelj novega pokopališča po oblastveno odobrenih določilih sa zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve v tehnični pisarni g. Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred Škofijo št. 3 v Ljubljani. Naravni dobri brinjevec CSr* Prva zaloga r>9 vedno svežega dovškega in trboveljskega HmmillllUlIinilllllHHIIUIIHHIIIIIIIIIIIIIHIIIUIIIIIIlITlIl portland in roman cementa je v trgovini FRAN STUPICA v Ljubljani, Marije Terezije cesta poleg „Figabirta", ftf 886 15—6 ff 949 11 se dobč le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. MT Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov. Takoj se sprejme za 1224 l-l Prednost ima tak, ki je že nekoliko priučen. Tak bi imel takoj nekaj plače. Franc Aubei, mesarski mojster, Žužemberk. Zahtevajte zastonj Ia franko moj veliki, bogato iluatrovan glavni cenik z nad 100 slikami vatli vrst nikelnastih, srebrnih In zlatih ar z znamko Boskopf, Hahn, Ornega, Nchaffhausen, Glashiitte kakor ludl vseb vrst solidnih zlatnln In arebrnln po Izvirnih toT.rnlSklh cenah. Nikel. remont, ara'......K alst. Roskopf patent ura .... . » . črna |ekl.'rem. ara . avle. Izvir. Roskopf pat. ura . . , Ooldln rem. ara .Luna" kolesje , arebr. , . .Olorla« , , , „„ , . . dvojni plašč . . I -50 oklep, verllica z rlnčlco J'50 9-50 ara a kakovlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhln|aka ura K 3 — ivarcvaldaka ura K 2'—. Za Tsako uro 81etno pismeno Jamstvo I SI kak rlslko I Zamena dovoljena, ali denar nazaj I Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (BrUx) Žt. 843, Češko. 100—93 3 — 4-— 4— 5 — 7-50 7*60 na pero in karab., 15 gr. teika , ruska Tula nikel. rem. ura a aidro z .Luna* koleajem , « ; _ G a tv. g o * c JZ a w «> ■§ > V * o >o 55 ° w iS .2. s »N o> -S « m .a p-M J! s • ►o 2 rt Z n S t/5 Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so Izključeni. Naslove kon-sorcljev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dunaju, Wippllnger-strasse 25. 720 39-23 Otvoritveno naznanilo. 1227'2—1: Podpisani javlja s tem slavnemu občinstvu, da je otvoril na Jurčičevem trsu 3 prodajalno vseh vrst prekajenin, vsakovrstnega surovega svinjskega mesa, razpečevanje salom in gnjati Vse po praftkem načinu. ■i, 4 Slavnemu občinstvu se priporo-čuj£, beležim z odi. spoštovanjem Jan Chalupnik. 6$. orsanistom, cerkvenim in društvenim zborom priporoča m o : 1-10 2-10 0-35 2-98 1-06 2-04 1-30 1-54 2-50 2-10 0'25 0-90 1-10 3-20 2-60 1-10 2-20 3-20 1-16 1-10 6-20 2-60 1-90 0-82 1-30 Maše za mešane glasove. I Cena s poštnino Fajgel, Op. 69. Missa »Jesu, Rex Gloriae", za 4 glasove, partitura......... Foerster, Op. 15. Miasa St. Caeciliae, part. 4 glasovi.............. Foerster, Op. 56. Misaa St. Franciaci Sera-) phici, part.............. 4 glasovi po............. Foerster, Op. 82. Slovenaka maša v 6ast sv. Cecilije, za mešan zbor in samospeve z orglami, part............. Foerster, Op. 85. Missa B. M. V. Immacu-latae. Trium (vel quatuor) vocum, part. . . glasovi po ............. Goller, Op. 25. Miasa B. M. V. de Loretto, part................. 4 glasovi.............. Goller, Op. 34. Missa brevia St. Aloisii Gonzagae, part............ 4 glasovi.............. Gruber, Op. 69 b. Missa S. Ignatii de Lo- yola, za 4 glasove, part......... Gruber, Op. 96. Missa Domiaicalis, za sopran in alt (tenor in bas poljubno) ter orgle, part. Hladnik, Op. 19. Missa Sacratissimi Ro- sarii B. M. V., part.......... 4 glasovi po............. Hladnik, Op. 23. Missa pro defunetia, part. Hladnik, Op. 34. Missa pro defunetia pro quatuor, tribus vel una voce, part...... Hladnik, Op. 46. Latinska maša. Po motivih Gregorija Riharja, part. in 4 glasovi .... Hladnik, Op. 50. Missa salve Regina, part. in 4 glasovi............. Hribar P. Angelik O. S. F. Missa pro de- funetis, part............. Hribar P. Angelik O. S. F. Missa St. Antonii Paduani, part. in 4 glasovi...... Kaim, Op. 1. Missa Sancta Caecilia, part. 4 glasovi.............. Kimovec, Requiem. Voce media una cum organo concinendam............. Mitterer, Op. 98. Missa selemnis in laudem S. S. Salvatoris, part......... 4 glasovi.............. Schvveitser, Op. 27. Missa in honorem Ss. Angelorum Custodum, part..... 4 glasovi.......'....... Schweitser, Op. 26. Missa in honorem S. S. Infantis Jesu, part.......... 4 glasovi............... 0*58 Schweitser, Op. 18. Messe zu Ehren des hI. Johannes d. TSufers, part.....2-50 Vumik, Missa pro defunetis, part.....1*10 Razno za mešan zbor. Bervar, Op. 6—5. Tantum ergo, (ad IV. voces), part.................. 0-80 Foerster, Op. 5. Lamentacije in očitanja ali žalostne pesmi Jeremija preroka, part. . . . , 0*80 Foerster, Op. 54. Gradualia traetus et sequentiae pro dominicis et festls anni ecclesiastici cum vesperis in sabbato saneto (ad IV. voces), part. „ 3-30 Foerster, Op. 58. To deum (ad IV. voces inae- qual. aut 1 voce cum organo), part......0-60 Foerster, Op. 60—60. Gradualia etc. De com-muni sanetorum, in testis B. M. V. et ex proprio sanetorum (ad IV. voces), part.......„ 4-30 Foerster, Op. 69. Ecce sacertos magnus (ad IV. voces), part............ 0-70 Foerster, Op. 73. Litanije v čast presve-temu Srcu Jezusovemu in 2 Tantumergo, part.................„ 0-50 Foerster, Op. 73. Cecilija, prvi del. Cerkvena pesmarica, broš.............. 1*60 Foerster, Op. 73. Cecilija, drugi del. Cerkvena pesmarica, broš.............. 1-60 Goller, Op. 5—12. Pange lingua (Tantum ergo), part.................„ 2-14 4 glasovi..............„ 1-16 Hladnik, Op. 15—16. Marijinih pesmi, part. „ 1-10 Cena za sopran in alt (tenor in bas razprodano) „ 0-25 Hladnik, Op. 18. Čvetero božičnih pesmi za mešan zbor, part...........„ 0-90 Hladnik, Op. 24. Pange lingua et IV. himni ad processionem in festo Ss. Corporis Christi, part.................. 0-60 Hladnik, Op. 24. ,,Ave<>. 17 Marijinih pesmi, part. , 2'10 Hladnik, Op. 27. Asperges me, Vidi aquam et 3 Ecce sacerdos magnus (ad IV. voces), part. „ 0-90 Hladnik, Op. 29. Gloria in excelsis Deo. Trije božični napevi ter Ofertorii za Sv. Dan, praznik sv. Štefana, Novo leto in za svete tri Kralje, part................ 1'10 Hladuik, Op. 39. O. Sacrum Convivium, 36 obhajilnih, presv. Retnjega Telesa in Srca Jezusovega, pesmi, part........» . „ 2-70 Tenor in bas (sopran in alt razprodan) . . . , 0-50 Hladnik, Op. 44. Petero božičnih pesmi, part.................»1-30 Hladnik, Op. 43.—10. Velikonočnih pesmi in Regina coeli laetare, part.......... 1*10 Hladnik, Op. 45. Češčena Kraljica, 15 Marijinih pesmi. Cena part. in 4 glasovom . . . „ 3-20 glasovi posebej po............ 0-35 Hladnik, Op. 47. Te deum laudemus, part. „ 1*10 Hladnik, Op. 48. Ofertorji za največje in večje praznike cerkvenega leta (Vnebohod, Binkoštna nedelja in pondeljek, Sv. Rešnje Telo, Sv. Peter in Pavel, Vel. Šmaren), I. zvezek, part. . . . „1*10 Cena i 9 poštnino. . K 1-10 Hladnik, Op. 49. Regina coeli, part. . . . Hladnik, Op. 49. 5 Tantum ergo in pet mašnih pesmi, part............... 1-10 Hribar P. Angelik in P. Hugolin Sattner, Slava Bogu, Cerkvene pesmi. 1. zvezek: Dvaj- set mašnih, part............ 1-70 Tenor in bas (sopran in alt razprodan) . . . „ 0-35 Hribar P. Anqelik in P. Hugolin Sattner, Isto, II. zvezek 23 Marijinih, part.......2-10 4 glasovi............... 1-40 Hribar P Angelik, Slava Brezmadežni ob petdesetletnici. Napevi za Marijino družbo . . „ 1*40 Kimovec, Tantum ergo, part........C-35 Kimovec, Šmarnice. Marijine pesmi, part. . . „ 1-10 Mitterer, Op. 80. Laudes Ss"< Sacramenti, 12 Tantum ergo, part..........„ 1-90 4 glasovi..............„ 3-80 Ocvirk, Petero mašnih pesmi, part. in 4 glasovi ................. 1-70 Ocvirk, Deset napevov k blagoslovu, 6 za mešani In štirje za moški zbor, part. in 4 glasovi , 2-10 Ocvirk, Šestero velikonočnih pesmi, part. in glasovi............... 1-60 posamezni glasovi po.......... 0-15 Pogačnik, Op. 8—12. Marijinih pesmi, part. „ 1-10 4 glasovi...............0-90 Sattner P. Hugolin O. S. F. Šmarnice. 12 pesmi za mešan zbor deloma z orglami, part.. „ 2*10 Sattner P. Hugolin O. S. F., Postne pesmi, part.................„1-60 glasovi...............»170 Sattner P. Hugolin O. S. F, Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Zveličarju, part. . . . „ 3-30 4 glasovi..............„ 1-30 Fresch, Op. X. Enchiridion fUr Pfarr-kirchenchore. 31 Offertorien und 19 andere oft treffende lateiuische Kirchengesange fiir 4—6 gemisehte Stimmen. Part.........„ 1-88 4 glasovi............... 2*12 Maše za jednake glasove. Auer, Op. 2"- Missa B. M. V. Immaculatae de Lourdes fiir 4stimmigen Frauenchor, part. „ 1'54 4 glasovi............... 1-16 Edenhofer, Messe in D. Fiir eineSingstimme, part. „ 1*30 glas................. 0-30 Foerster, Op. 21. Missa Ss. Jacobi Apost. ad IV. voces aequales, part.........1*30 4 glasovi...............1*40 Foerster, Op. 67. Missa St. Aloysii Gonzagae una cum Intruitu, Graduali, Offertorio, Communione et Responsoriis, part. in glasovi . „ 3-60 Kimovec, L. Belarja Slovenska maša. Za tri ženske glasove, part. . ........ 0-70 Ruta, Op. 4. Missa S" Thomae de Villa-nova. Kurze und lelchte Messe fiir vierstim- migen Mannerchor, part.......... 2-14 4 glasovi............... 1'30 Schvueitser, Op. 11. Messe in C dur fiir vier Mannerstimmen, part..........„ 1'66 4 glasovi po.............. 0-27 JVeber, Leichte Messe fUr zwei gleiche Stimmen.............. 1'30 2 glasa................ 0-40 Raznoterosti za jednake glasove. Amfelser, Op. 80. FUnfzehn,,Tantum ergo" fiir eine, zwei und drels Oberstimmen (za orgle ali harmonij), part. .......... 1'90 sopran .... ........... 0-41 alt , 0-23 Foerster, Op. 63. Te Deum ad IV. voces aequales, part..................0-60 Foerster, Op. 86. 3 Ave Maria ad 1, 2 et 3 voces, part............... 0-80 Foerster, Cantica saera. Cerkvena pesmarica za moški zbor, broš............ 2'20 Hladnik, Op. 21. 23 cerkvenih napevov za moški zbor. (4 mašne pesmi, 10 Marijinih, 7 obhajilnih in 2 Tantum ergo) part....... 1-70 Jurkovič, Veselje angelsko. Napevi za dvo- glasno petje, part. ............ 0-60 Mihelčič, Op. 3. Ecce sacerdos magnus. Ad IV. voces aequales, part......... 0'50 Spindler, Spremljevanje k ,,Ljudski pesmarici" za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, vez............... 4-30 Spindler, Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma, vez. v platno . . „ 1*20 vez. eleg. zlata obreza.......... 1'60 Preludije (za orgle) za cerkv. porabo. Bach, Orgel-Album........... 3-90 Blied, 160 OrgelstUcke........„3 80 Brosig, Ausgew3hlte Orgel-Compositio- nen, 5 zvezkov po........... 3-80 Dachs, Op. 13. 50 Kadenzen und PrSludien „ 2'98 Fischer-Album (Palme).......... 2'60 Geissler, 16 TonstUcke fUr die Orgel . . „ 1-30 Hesse, Ausgew8hlte OrgelstUcke . . . , 1*30 Hesse-Album (Zanger).......... 3-90 Hladnik, Op. 40. Božične predigre . . . „ 1-10 KSmer, Der praktisehe Organist . . . „ 3'90 Kothe, PrSludienbuch fUr Orgel.....3-90 Kothe, Handbuch fUr Organisten: I. Teil: Fiir Mindergeiibte. .......„5-70 II. Teil: FUr Oeubtere..........6.70 III. Teil: Bah's Fugen und PrSludien (Zahn) . , 5-70 Liebig, Sechs Festspiele zvezek I. in II. po Mendelssohn, Compositionen (Volckmar). . Rinck-Album (Hanlein)......... Rinck, Vor- und Nachapiele (Zanger) . . Schumann-Compositionen (Fugen) . - . Tiipfer, 71 Kadenzen und kleine Vor- apiele............... Volckmar, Orgelmagazin (10 Abteilungen Tonstlicke fiir die Orgel mit und ohne Pedal, sowie fiir Harmonium)......... Volckmar, 4 Festspiele........ Volckmar, 10 Festspiele........ Op. 320. 6 Festprfiludien . . . „ Orgel-Album, zvezek 1. lahko, II. težje, III. umetno po.......... Volckmar, Orgel-Archiv s I, zvezek: Vor-und und Nachspiele............ II. zvezek: Trios und Fugen....... III. zvezek: ChorSle.......... IV. zvezek: Grosse Tonstlicke...... Wolfram, Pr2ludien-Album...... TVachs, La Chapelle Chatolique za harmonij in orgle, part............ . JVestbrook, PrSludien-Album fiir Harmonium oder Orgel, part............ Wolfram, PrSludien-Album...... Haydn, Harmonium-Album (L8w) .... Cena s s poštnino. K 1-30 2-60 2-70 1-54 1-30 10-38 „ 1-90 . 3-80 „ 1-30 , 1-95 , 1-96 „ 1-95 , 1-95 „ 1-95 . 1-30 1-30 1-54 Raznoterosti za teoretično in praktično porabo. Birkle, Der Choral. Das Ideal der katholisehen Kirchenmusik, broš........... Birkle, Katechismus des Choralgesan- ges, broš.............. Foerster, Teoretično-praktična pevska šola, broš.............. Foerster, Harmonija in kontrapunkt, broš. Kothe, Praktisehe Orgelschule, broš. . . Mettenleiter, Das Harmonium - Spiel in stufenweiser, grilndlicher Anordnungznm Selbst- unterricht, I. in II. del, broš. po...... Mettenleiter, dtto III. del......... Schildknecht, Harmoniumschule mit den allerersten Anfangen beginnend und progressiv fortschreitend, unter Beriicksichtignng des Spieles beim katholisehen Gottesdienste, broš. . . . Singenberger, Theoretisch - praktisehe Harmonium -Schule fiir den kirchlichen Gebrauch mit iiber 300 leichten Vorspielen in allen Tonarten und den Begleitungen zu den Mess- und Vesper-Responsorien, PrSfationen, Pater noster, Psalmtonen, Asperges, Vidi aquam, O salutaris, Tantum ergo und Veni Creator, broš. Razne koralne knjige. Officium majoris Hebdomadae a dominica in Palmis usque ad sabbatum in albis. Cum cantu, vez.............. Graduale de tempore et de Sanctis. Cum cantu, vez............... Vesperale Romanum, vez......... Psalmi officiorum, hebdomadae san- etae (Haberl), vez........... Psalmi officii in die Nativitatis D. N. I. C. (Haberl), vez.............* Officium et missa defunetorum (ljudska izdaja)........... ... Ordinarium missae (ljudska izdaja) . . . Psalterium vespertinum (Haberl), vez. . . Processionale Romanum, rudeč in črn tisek, vez.......'. .......... Ordinarium missae, vez........ Officium defuntorum, vez...... Magister Choralis (Haberl), vez..... Conapedium Gradualis et Missalis Romani, vez.............. Epitome Gradualis Romani, vez..... Manuale Chorale (ljudska izdaja), vez. . . . Witt, Op. XIII. Organum comitans ad Ordinarium missae .......... 3-20 2-20 1-70 3-40 5-— 3-80 4-62 9-30 7-50 Za glasovir. .Floerf/erjTeoretično-praktičnaklavirska šola. Zvezek I. in II. po........ Isto, zvezek III. po.......... „ IV. po.......... Gerbič, Album slovenskih napevov. 50 slovenskih narodnih napevov za klavir. 3 zvezki, broš. po.............. Kohler, Praktisehe Klavierachule, vezano Za društvene zbore. Aljai, Slove nska pesmarica, z notami za moški in mešan zbor I. in II. del po . . . . Bajuk, Slovenske narodne pesmi za čvetero- glasno petje............. Ferjančič, Venček narodnih pesmi, 1. in V. zvezek po ..... ...... i . Kimovec, Venček narodnih pesmi . . . Ocvirk, Nageljni. Pesmi za mešane in moške glasove............... Žirovnik, Narodne pesmi z napevi, I. del, vez. » . II. del, vez. 5-32 7-68 5-28 1-20 0-72 0-41 0-41 1-08 1-80 0-84 1-08 1-68 5-28 3-36 2-40 3-56 1-90 2-40 2-80 3-10 6-30 1-60 1-05 0-65 0-45 2-10 1-30 1-10 Gospodje organisti, ki nimajo pri nas odprtih računov, naj blagovolijo denar poslati naprej po nakaznici, ali pa naj zahtevajo v svrho predplačila poštno-hranilnične položnice. Poštnina je v navedenih zneskih že vračunjena. ,,Katoliška Bukvama" v Ljubljani. mi i • — _ . Podružnica v CELOVCU. Kopaj« in prodaja vse vrste rent, ustavnih pisem, prijontet. komunalnih obligacij, srečk, delnic valut, novcev ln devit. Promcs« Izdaja k vsakemu Žrebanju. Akcijski kapital 1 2.000.000— Rezervni zaklad K 200.000*- /.am«n)»va In ek*komptu)r Daje predujme na vrednostne papirje. utrob.no vrednostne papirje in vnovču)« Zavaruj* araftka proti kurzal tapale kupone izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje volaake ženltnlnake kavctle. «* Knfeompt In tn»»i«i m«»U mi iKT Borim uroilla, Podružnioa v S P L J E T U. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vloine knjižic« proti ugodnim obrestim Vloženi denar obrestule od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. „Andropogon"^ (Izoajditelj P. Herrmann, Zg.Poljskava.) Je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za-branl Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imčyo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VASO PETRICIC-u. j Stanje vlog SO.apr. 1906 j | Ž8z 11 milijonov kron. ! StllllllMIllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIlS Preje: Gradišče St. I, sedaj: Kongresni trg St. 2, I. nadstr. ! Denarni promet 80. aprila j 1906 čez 5F milj. K. • ••••(•••••(•••••••MMMMMMIlMMMIMMMtM«...... Lastna glavnica K 252.865*93. Najboljša in najsigutmejša prilika za štedenjel Ljudska posojilnica brez kakega odbitka, tako, da ^I cnroimo irlnfnib r\A arons.il« ulrv^nniU sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje »log 30. aprila 1906: K 12,333,339-52. Denarni promet t a sprejme vložnik od vsacib vloženih w 100 K čistih 4 K 50 h na leto. V petek, I. Junija t. I., v veliki dvorani hotela ,Union*: KONCERT slavnih ruskih artistinj sester Vere in Nadežde ČERIi JECKIH iz Petrograda. Vera Černjecka je prva ruska umetnica na glasovirju, a Nadižda Černjecka pevka za kontra-alt na petrograjski operi carskega ruskega glasbenega društva. 1222 4-2 Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnice se prodajajo v trgovini V a s o Petričiča. letu 1909: 94,418.440 28 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnitne položnice na razpolago. V Ljubljani, dni 1. januarja 1906. Dr. Ivan SuatcrilC, Jo.lp Slika, kneioikofl|skl kuicct.r, predsednik podpredsednik. 2045 30-24 O d b o P n 1 k 11 Jo.lp Jeglič, Anton Belec, hiini posestnik v Ljubljani. poseslnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu n.d Ljublj.no. Anton Kobi, Karol Kau.chegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, pos. in 'rgovec Breg pri U. veleposestnik v Ljubljani, inpnik pri D. M. v Poljn. »vet. trg. in obrt. ib. v L|ubl|inl. Frančliek Lc.kovic, Ivan Pollak ml., Karol Pollak, Oreg. Sllbar, hlini pos. in blag. Lj. pos. tovarnar. tovarn. In pos v Ljubljani. iupnik na Rudniku. ".......................... H Priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo Kssapsragiae^e)!!^^ = umetnih cvetlic, = šopkov za cerkveno in domačo porabo, nagrobnih vencev s trakovi. — Vezanje cvetlic in šopkov točno. Velika izbira belega perila, rokavic, nogavic, kravat, različnih srajc. Potrebščine za krojače in šivilje. Slamnike za dame, gospode in otroke. — Po ceni toda solidno blago, tako lahko vsakdo kupi pri meni. Za kupčevalce na debelo najnižje cene. Za obila naročila se priporoča 875 4—4 Katinka Widmayen T Ljubljani, „pri Solnca" za vodo, v palači meščanske imovine. Trgovina z železnino, kuhinjskim orodjem in posodo, kovanim, stavbenoključarskim in kovinskim blagom ŠTEFAN NAGY v LJUBLJANI, Vodnikov trg št. 5 priporoča svojo bogato zalogo tehtnic vsake vrste, kotlov za kuhanje žganja, štedilnikov za vzidavanje in prosto stoječih ognjiftč, pristno pozlačenih nagrobnih križev, vrtnarskega orodja ter miz in stolov za vrtove, omaric za led, strojev za sladoled in led, kegljev in krogelj iz Lignurn sanetum, kakor tudi sploh vseh v njegovo stroko spadajočih predmetov po najnižjih cenah. 1175 4-1 f DfiBOO U o Umetni led narejen iz najčistejše stu-denčnice iz tovarne za led 1. kranjske eksportne pivovarne in tovarne za slad Teodor FrShlich na Vrhniki. oaja Prodaja od 2. junija 1906. Kosi: posamezno 40 hf na debelo 30 h. Priiave in naročila sprejema zaloga pive FrShlich v Slomškovi ulici 27 Telefon št. 13. BEDO Mizarske pomočnike sprejme takoj ali tudi pozneje v stalno stavbno in pohištvene delo pod jako dobrimi pogoji 1150 6-4 Jakob Homovc mehanično mizarstvo v Cerknici. P*. Lepa birmanska darila™»SS„ftRSS urar in trgovec švicarskih tovarn ,,UaIon". Priporočam p. n. občinstvu svojo že obče znano, čez 20 let obstoječo trgovino in največjo in najbogatejšo zalogo. - Velika izbira finih briljantov, zlatih, srebrnih in niklastih ur in verižic. Srebrna in kina namizna oprava in najnovejši okraski itd. — Posebno lepa in velika izbera za gg. ženine in neveste po jako nizkih cenah. a> C j* u ■O o T3 I! ■O rt '80. ■23 Fr. Stupica trgovec v Ljubljani Me Terezije cesto štev. 1 naznanja cenjenim svojim odjemalcem, da je prevzel 1188 2 zalogo železnine tvrdke Hladile VVutscher & Ko. Vsled tega bode lahko postregel točno in z nizkimi cenami, na kar se cenjeni alci posebno opozarjajo. r ■ i Primerna birmanska 111812 darila za deklice in dečke se dobe najboljše in najcenejše. Največja izbera konfekcije za gospode in dame po znižani ceni. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5 I I J Ugodna prilika. Radi preselitve se proda iz proste roke lepo posestvo v Radovljici, Gorenjsko po jako ugodni ceni, in sicer hiša z več sobami, prostorno delavnico, kletjo, z obokanim hlevom ter skednjem, vse še novo. Pri hiši je tudi vodna moč. Jako pripravno za kakega usnjarja ali mizarja itd. Tudi je v hišo napeljan vodovod in sicer lastni. Njive in travniki so poleg domovja. Naprodaj sta tudi dva parna stroja z 10. in 15. konjskimi silami. Oba stroja sta še v prav dobrem stanu, in ju je lahko pogledati pri delu. Vse natančneje se izve pri lastniku Ivanu Derniču v Radovljici. 1160 4 Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. —— Razstavljen o od 27. maja do 2. junija: ns4 2-2 Krasno potovanje od INOMOSTA do Kufsteina. Kdor želi kupiti domače ga sla 9so 12 rega in novega vina naj se obrne na VINKA VANIČ-a, vinogradnika v Krapini. Vzorce pošljem na zahtevo. Pozor Amerikanci! V neposredni bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna Itiša, pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron. Več o tem se poizvč na Opekarski cesti št. 36. 1019 12 ^ Posojeuanje mrtvaških voz. ^ Slavno občinstvo se opozarja, da se sprejemajo naročil vsake vrste za prevažanja mrličev vozom prevažanja r K^^ z mrtvaškim na novo pokopališče, kakor tudi izven Ljubljane ter vožnja du-^ hovnikov pri mrtvaških sprevodih po najnižjih cenah v r^ trgovini gosp. Fran Vidali>ja, izdelovalca krst v Ljubljani, Pre- š e r n o v e ulice š t. 44. ^^ Pavel Velkovrh. ^ % 1180 3-3 Stev. 5S02 Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje ustanovo za 1600 K za pripadnike slovenske narodnost', ki se nameravajo habilitovati na pravoslovni ali modro-slovni fakulteti kakega avstrijskega vseučilišča za privatne docente. Ustanovo bo deželni odbor za zdaj oddal za eno leto. Prosilci za ustanovo se morajo zavezati, da sprejmo, ako se bo na nje reflek-tovalo, profesorsko mesto na vseučilišču, če se ustanovi v Ljubljani. Opremljene prošnje za ustanovo je vložiti JKdo 30. junija 1906 ^ pri podpisanem deželnem odboru. Ljubljana, 20. maja 1906. 1211 3-2 Deželni cdber Krenjsltf. Iščem 1135 3—7 poslovodja za trgovino z vsakovrstnim blagom in gostilno, nahajajočo se v Bregani blizu Jesenic n. S. na Dolenjskem. Reflektant mora biti oženjen, a prednost imajo oni brez otrok. — Pismene in ustmene ponudbe naj se pošiljajo na gospoda Eduard Presečky, trgovec Samobor, hrvatska. Lep lokal obstoječ iz 4 sob, ki se da predelati v 2 lokala po 2 sobi, zelo primeren za trgovino ali pisarne, se odda s 1. novembrom v Sodnijskih ulicah &tev. 4. 1071 4 Več pove kamnosek Al. Vodnik. ■ v v l5ee l^njigouodja vešč dvojnemu knjigovodstvu in zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Reflektuje se samo na one prosilce, ki so praktično že izvežbani, osobito na one, ki so gospodarsko naobraženi in bi bili v stanu od časa do časa samostojno voditi večje tovarniško podjetje — Vpraša se pri administraciji „Slovenca". 1191 3—h Ugodna prilika: ■M" proda hiša v kateri je trgovina z mešanim blagom. Znven je še velik sadni vrt in nekaj gozda, za 3500 gld. | 1200 gld. se plača, drugo se lahko na obroke plačuje. — Naslov pove uprav. „Slovenca". Ugoden nakup! Ker sem zapuščino umrlega zlatarja Karola Januša v Židovskih ulicah št. 3 kupil in se trgovina popolnoma opusti, si usojam s tem naznanjati, da se bodo prodajale od danes naprej vse dragotine, zlatnina in srebrnina, potem zlate in srebrne ure HT po znatno znižanih cenah. "Vi Opozarjam slavno občinstvo zaradi bližajočih se Binkošti na to posebno ugodno priliko in se priporočam, proseč obilnega obiska z odličnim spoštovanjem Franc Meisetz, 1203 4 -3 juvelir fn zapriseženi cenilec. 400 104—?3 Leopold Tratnik Ljubljana, St. Petra cesta 27 priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-nlštvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in orodja. Vtdno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd. Velika zaloga clektr. svetil in kiparskih del. ~ rt rt -< a _ 10 o P GO _ u B >1/) ™ O O. = C U o u (N U O =V«? - S 18 iS » XA 01 U 03 2371 III 1 jalmijafove pastils olajšujejo T ^ T • kašelj, razkrajajo sliz. 3 1128 Za binkošti. 6-6 Moderne klobuke za dame in otroke, batist čepice in klobučke, cvetlice, trakove i. t. d. priporoča v veliki izberi modistinja Aloj. VivodMozetič Ljubljana, Stari trg 21. Modni salon, trgovina modnega perilnega blaga ter konfekcije. Popravila Klobukov ceno- Zunanja naročila točno in solidno. Vinfgar restavracija Jos. Žumer se priporoča častitim gostom, letovičarjem, ob šolskih izletih, in sploh izletnikom. Z naravnim vinom, svežim pivom, okusnimi toplimi in mrzlimi jedili. Za zabavo je pijanino. Na razpolago lastni vozovi in konji. Večji obedi naj se izvolijo pravočasno naznaniti. 1031 5 F. P. Vidic & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino zarezane strešne opeke, sn ss. 1036 30-8 (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani. Te vrste strešniki so potentovani v vseh kulturnih državah, cd Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Harzola. sar Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. "£« Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. IS Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Of Sprejmejo se zastopniki.