Pojte. o-incz /z/aćGLsia t, pmfczczozr. J*n*tni šPlasMšt Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani. Letnik IX. V Ljubljani, dne 11. septembra 1929. 26. številka. Učitelji, železničarji, poštarji. Žalostne organizacijske razmere pri pošti | v Sloveniji so splošno znane. Menda ni stanu, ki bi bil tako razcepljen kakor so slovenski poštarji. To je slovenska specialiteta, katere v drugih pokrajinah naše države ni, ali pa višaj ne v takem obsegu. Saj je P. t. t. osoibje v Sloveniji razdeljeno na šest d rušite v, dočim je v drugidi pokrajinah ponekod enotno organizirano, drugod v dveh ali kvečjem v treh organizacijah ozir. društvih. Večina p. t. t. uslužbenstva v področju ljubljanske dbl. p t. uprave je organizirana enotno v splošni oblastni organizaciji, ostali — znatna manjšina — pai je razcepljena na poedine frakcije in društva, ki stoje na separatistični, kategorijski podlagi. Oba dela se ločita v bistveni stvari: prvi d!el zagovarja strogo enakost in bratstvol na socialni podlagi celotnega stanu, drugi del se pa ograđuje po nebistvenih posebnostih, ki nimajo s stanom samim nič opraviti. To so sicer stare in znane stvari, katerih ne ponavljamo zato, da bi izpredbmili kakega zakrknjenega grešnika. Nekaj druzega imamo na umu. Utegne se namreč zgoditi, da kak nevtralen alk celo naš človek napačno sodi o sporu med poštnimi organizacijami in o potrebi boja z naše strani proti izrastkom! in odcepkom na skupni veji poštarskega stanu. Če kak nekritičen in neizkušen poštar motri boj med obema taboroma, bere obe glasili, posluša enega in druzega, pa se giblje v miljeju naših idejnih nasprotnikov, je mogoče, da začne razmišljati: mordai pa le nimajo Savez in njegove oblastne organizacije prav; morda pa je res razcepljenost v društvu ljudi z enakimi ožje-stanovskimi interesi koristnejša od toliko poveličevane enakosti in stanovskega edinstva; saj so med zagovorniki nasprotnega tabora vendar tudi sposobni, izkušeni in pošteni ljudje, ki vedo kaj delajo; morda pa je to naisprot-stvo med obema taboromai res le plod hujskanja in zagrizenosti dveh 'ljudi iz obl. organizacije; morda bi se pa le dalo priti kako do sloge in zdržnega sožitja, ako ne bi bila ta dvojica tako trmasta in zagrizena ter načelna nasprotnika drugega taborai. In tako dalje. Čisto gotovo je že kdo tako govoril; bodisi iz prepričanja, bodisi iiz namena, da bi koga pregovoril ali miu vsaj vsejal zrno nezaupanja do svojih voditeljev. Vzlic vsemu pa je stvar vendar taka, kakor jo propove-duje naša stran. Ne zato, ker stoji na teh načelih naša centrala v Beogradu, ne zato, ker je to načelo iizraženo v pravilih obl. organizacije', in ne zato, ker toi idejo brez prestanka propagirajo voditelji naše organizacije in naš list. Naša ideja je pravilna zato, ker so jo spoznale za edino pravilno vse velike strokovne organizacije tako v naši državi kakor v inozemstvu. iVLsaka ideja, vsak nauk mora biti izpričan po forumu, ki je zai to pristojen. O tem hi navedli lahko sto primerov. Takisto je v organizacijah: kako in po katerem sistemu mora hiti zgrajena organizacija pripadnikov enega; stanu, morejo izpričati in pokazati samo velike stanovsko-st rokovne organizaci je. Velike po številu članstva, velike po svojem | ustrojstvu in velike po svoji ideologiji. Značilno pa je, da so si vse velike organizacije edine in enake v pojmovanju bistva, ustroja in namena strokovne organizacije. Najlepši primer imamo ravno sedaj v Sloveniji, ko je imela svojo veliko pokrajinsko skupščino učiteljska organizacija in ko se pripravlja na proslavo 20-letnice svojega obstoja največjoi železničarska organizacija. V Sloveniji so samo tri prave strokovne organizacije državnih uslužbencev: učitelji, kompaktno včlanjeni, v Udruženju jugoslovanskega učiteljstva; železničarji, udruženi v Udruženju jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev ter poštarji okoli Oblastne organizacije p. t. t. uslužbencev. Te tri organizacije imajo bistvene stvari vse enake. Vse imajo svoje centrale v centru države — v Beogradu. Centralna udruženja so razdeljena po posameznih pokrajinah pri učiteljih na poverjeništva, pri železničarjih na oblastne odbore in pri poštarjih na oblastne organizacije. Zato so te organizacije vsedržavne in to je prvi pogoj resne strokovne organizacije. Dalje so te organizacije vsestrokovne, to se pravi, vsi pripadniki, dotičnega stanu so lahko člani organizacije ne glede na čin, šolsko izobrazbo in posel, ki ga opravljajo'. Pri učiteljski organiz.aciji izgleda sicer to na prvi pogled kakor da ne more biti drugače, vendar je treba vedeti, da imajo tudi med svojim člartstvotm poleg večine iz II. kategorije tudi učitelje I. kategorije in III. kategorije (učiteljice ročnih del). Pri železničarjih je znano, da so v U.1NŽB tako naj-viišji uradniki I. kategorije kakor zadnji delavci, ki niso nastavljeni po zakonu, nego po nekemi pravilniku in od dneva plačam. Pri pošti so v beograjskem Savezu in v sarajevski, novosadski in skopski oblastni orga-nizaoitii takisto včlanjeni morda ne vsi uslužbenci, ah od vseh skupin: od direktorjev do služiteljev. Kako je v Sloveniji, je pa itak znano. Tretja posebnost je, da je program vseh teh omenjenih organizacij skoro identičen, kar se tiče edinstvenosti organizacije, solidarnosti in socialnega poudarka. Zato je tudi popolnoma razumljivo, da se ob važniji dogodkih te organizacije vedno druga drugo poiščejo, sestajajo, konferirajo, kooperiraju in v popolnem soglasju zaključujejo svoje 'sklepe. Saj tudi ni drugače imogoče, ko pa imajo vse enake poglede na bistvo^ in smisel strokovne organizacije, poglede, ki so se tekom 30 let tekočega stoletja, preizkusili v organizacijah največjih naprednih evropskih držav. Vse imenovane organizacije imajo svoja lastna glasilai: učitelji »Učiteljskega tovariša«, železničarji »Jugoslovanskega železničarja«, poštarji »Poštni glasnik«. Menimo, da smatramo ne samo mi, nego tudi javnost te liste za najboljše strokovne liste iz vrst državnih nameščencev. Kakor se krijejo te tri organizacije po svoji, ideologiji, tako se zrcali izklesanost in jasnal pot vsake poedine organizacije tudi v njenih glasilih. Ni skoro pirogramatičnega članka, ki ga prinese eden od gornjih listov, da bi ga ne mogli natisniti ostali glasili kot svoj progra-matični članek. Iste ideje, skoro iste stavke zaslediš v vseh treli listih. To tudi ne more biti drugače, saj zastopajo vse tri isti vsedržavni, splošni in nepolitični sistem edinstvene strokovne organizacije. Še prav posebno je padla v oči sorodnost učiteljske, železničarske in naše organizacije, kdor je zasledoval pisanje »Učiteljskega tovariša« ob priliki zadnje skupščine, ižlasti pa, kdor je čital historiat UJNŽB, ki je bil objavljen v nekem ljubljanskem' dnevniku pred nekaj dnevi. V istem članku najdemo iste teze O' bistvu organizacije in iste izraze o pripadnikih istega stanu, ki se cepijo v društva (odcepki, separatisti, kate-gorijske organizacije, egoisti itd. — sama taka imena jirm daje). Mar ni to dovoljen dokaz o pravilnosti našega stališča? Ali naj postavljajo teze o bistvu in pomenu strokovnili organizacij majhna karikaturna društveca? Ali naj pred-'Stavljajo pošto in njen ipersonal pet poštnih kategorijskih društev, ali pa organizacija, katere ustrojstvo in pravila poznajo samo stan kot celoto in ki sprejema za člane vse pripadnike poštarskega stanu? Kdo ima bolj prav: 16.000 učiteljev iz UJU, 24.000 železničarjev h UJNŽB in >8000 poštarjev iz Saveza PTT — ali par stotin ali celo par tu-caitov separatističnih egoistov, ki ne vidijo razen, sebe im svoje majhne grupice ničesar okoli sebe? Ti nas pač ne bodo učili, sicer pa si je naše članstvo že zdavnaj izdelalo svojo sodbo o teh ljudeh. Iz golega samo-Ijuibja, iz gole užaljenosti še branijo svoje klavrne postojanke. , Samo ob sebi se razume, da stoje vse velike organizacije v kulturnem inozemstvu na Isti idejni osnovi enotne in edinstvene organizacije, kakor največje organizacije v Sloveniji. Imajo še kje take izrastke ko na pr. med slovenskimi poštarji, vendar so to le plod ambicije posameznih ekstremnih voditeljev, kateri pa ne najdejo ne med stanovskimi tovariši, še manj pa pred oblastjo in občinstvom nikakega priznanja in upoštevanja. Ne bojimo se odkrito povedati našega prepričanja, da se nikjer drugje na svetu majhne frakcije in odcepki toliko ne favorizirajo, nego ravno pri nas. Hvala Bogu, da je bodočnost precej jasna pred nami in da ni težko izračunati, kdaj bodo ti eksemplarji izmrli. V zadnjem času se bije nekak boj za personalno zastopstvo in proti njemu. Jasno je, da morajo biti separatistični odcepki proti personalnemu zastopstvu, ker vedo, da bi pri tej instituciji njih ne bilo zraven. Oziroma, težko če vedo, saj nikomur od njih ne moremo prisoditi, da hi proučeval in poznal organizacijske razmere v inozemstvu, toda nemarai instinktivno čutijo, da personalno zastopstvo in ferajni ne gre skupaj, in prav imajo. Zakaj v vseh državah, kjer je uvedeno personalno zastopstvo, je uvedeno z zakonsko uredbo, ki določa: pri soodločeva-nju vi upravi, torej personalno zastopstvo morejo tvoriti samo organizacije, ki so 1) stanovske, od oblasti priznane organizacije, in 2) ki zastopajo vse skupine uslužbencev dotičnega stanu. To pa je pri pošti v SHS samo Savez in njegove oblastne organizacije. Reduciranim dneviil-čarjem. Posamezniki in pošte se obračajo na organizacijo zaradi dnevničarjev, ki so bili pred kratkiim reducirani. Žele posredovanja, da bi prizadeti uslužbenci ostali še naprej v službi kot dnevničarji, ali pa da se jih prevede za služitel j e. V skrajnem slučaju, da organizacija izposluje zanje izplačilo odpravnine. Ker ne moremo vsakemu posebej odgovarjati, obveščamo prizadete na tem mestu. Pred vsem je treba uvaževati, da teh odpustitev dnevničarjev ni smatrati za redukcije, nego za prestanek službe po sili zakona. Odpuščeni, so bili dnevničarji, ki nimajo kvalifikacije za prevedbo v zvaničnike ali uradnike,, ampak imajo šolsko izobrazbo samo za služitelja. To pa ne morejo postati, ker niso bili vojaki. Člen 10 uradniškega zakona namreč zahteva za službo služitelja poleg najpotrebnejše pismenosti tudi odslužen rok v vojski. Zato so bili po sili zakona odpuščeni vsi oni, ki jih zaradi neodsluže-nega vojaškega roka ni bilo mogoče prevesti za služitelje. Odslužen vojaški rok je torej za službo služitelja, po zakonu absoluten pogoj. To velja tudi za tiste, ki so bili kot hranilci ali kot stalno nesposobni oproščeni vojaške službe. Take osebe ne morejo torej nikom postati služitelji po sedanjem zakonu. Istotako ne more biti po zakonu nihče postavljen ali preveden za; drž. uslužbenca v katerikoli kategoriji, kdor je dosegel 60. leto starosti. Zato je po sili zakona prestala služba tudi nekaterim dnevničarjem, ki so navršili 60. leto starosti. Takisto je še sporno izplačilo odpravnine odpuščenimi dnevničarjem. Personalni odsek obl. p. t. uprave stoji sicer na stališču, da jim gre odpravnin,av dočim stoji računski odsek na stališču, da v proračunu nd več nagrad za dnevničarje, pa se zato tudi ne morejo njim' izplačati odpravnine, ker se morajo izplačati te iz tistega kredita, iz katerega so prejemali svoje plače. Dnevničarskegai kredita, kakor že rečeno, pa ravno več ni. Drugi so tudi mnenja, dla gre odpravnina samo tistim, ki se reducirajo, ne pa tistim, katerim, prestane služba po sili samega zakona. Najbrže T. Š. Navodila za izmenjc-valne poste. (Nadaljevanje.) Originalne spremnice prejme izmenje-valna pošta ,s posebnim spisom, ki ga vpišemo v vložni zapisnik. Spremnice izenačimo, v predzadnjo rubrikoi vpišemo v knjigo »N« oziroma »J« vložno številko spisa, v zadnjo pa odpravni datum originalne spremnice. Spis priključimo kot prilogo k nadomestni spremnici, ki se shrani v sveženj »Izenačene spremnice«. Pri izenačevanju spremnic je posebno paziti, da se vpisi na nadomestnih spremni-cah glede teže, vrednosti, ekspres itd. točno ujemajo z vpisi na originalnih spremnicah. Morebitne razlike glede pristojbin in drugih nedostatkov uredimo z dopisovanjem, z inozemskimi izmenjevalnimi in sprejemnimi poštami. Odjave za manjkajoče pakete. K originalnim spremnicama, ki se ne izenačijo, poizvedujemo za pošiljkami z odjavo tiskovina štev. 412 A. Odjave za nadštevilne pakete. Spremnice, ki manjkajo k paketom, reklamiramo z odjavo tiskov, štev. 412 B. Prir javo izpolnimo po predtisku ter jo pošljemo bo moralo to vprašanje končno rešiti ministrstvo. iZa enkrat ostanejo v službi kot dnevničarji samo Rusi, kateri zaradi državljanstva ne morejo biti prevedeni, zaradi težkega položaja, v katerem se nahajajo, pa tudi ne odpuščeni. S tem sicer še vedno ni -ečeno, da se kljub finančneimiu zakonu ne bodo sprejemali v sili še vedno kaki dnevničarji, vendar stoji uprava na stališču, da bo sprejela samo take ljudi, ki jih bo v danem momentu lahko prevedla. Predavan j e. Profesor razlaga v šoli zelo obsežno o svetlih kovinah in ugotavlja, da ni vse zlato, kar se sveti. Na koncu vpraša učence: »Ali ste' me razumeli?« V razredu splošen mir in molk. Profesor tudi ne pričakuje odgovora, zato nadaljuje s svojim, predavanjem: »Sicer prvotno nisem' imel namena in tudi ne morem o tem podrobneje razpravljati, ker stvari ne poznam. Da pa je moje predavanje pravilno, ne smete dvomiti, ker tako poroča »Neues Wiener Journal«. Profesor napravi kratek odmor in opazuje učence, kak utis bo napravilo njegovo predavanje. Ker nikakršnega, nadaljuje: »Pa pustimo za danes to temo. Vzemimo kak aktualnejši predmet, mogoče prometna sredstva iz starih in najstarejših časov. Komu je znano, kdaj je začela obratovati, prva potujoča pošlta?«: — »Tega se še niismoi ničili,« se čuje tih glas v zadnji klopi. Profesor čaka, čaka, učenci se spogledujejo. Kar vstane učenec v tretji klopi in se odreže: »Prva potujoča pošta je bila Noetova barkia.« Profesor se globoko zamisli in razmišlja, je-li odgovor pravilen ali ne. Na hodniku šole zazvoni. Sama sreča profesorjeva. »Končajmo! Jutri nadaljujemo z zgodovino starih Rimljanov. Izpraševal bom o Jupitru, bogu neba in zemlje, o Saturnu, bogu poljedelstva, faunu, zaščitniku čred, in o sveti Cecijiji, ipatroini za pravo pamet. Ne (pozabite na prometna sredstva ilz starih ,:,n najstarejših časov. Zlasti je zelo aktualna pošta iz Mojzesove dobe. Šlo bo za rede. Pripravite se! Danes me niste razumeli...« Učenci vstanejo, si pomežikujejo, gospod profesor Pa ponosno odkorakajo iz razreda, puščajoč učencem veliko ničlo. v zasledovanje sprejemni pošti, Izmenjeval-ni pošti, za katero domnevamo', da je imela opravka s pošiljko oziroma s ,spremnico, in carijKijalni oziroma izdajni pošti, da ugotovi, ali je došla originalna spremnica. Če ostane poizvedovanje negativno in se ugotovi, da se je oiriginalna spremnica izgubila v prometu, odpošlje izmCjevalna pošta carinjakii pošti nadomestno spremnico z napisom: »Velja za original«. B. IZVOZNI ODDELEK ZA PAKETE odtpravlija pakete v inozemstvo v direktnih paketnih sklepih z ambulamčnimi poštami, v paketnih vrečah ali pa v neposrednih vagonih. Paketi z blagom domačega izdelka se lahko predajajo! pri vseh poštah v kraljevini. V krajih, kjer so carinarnice, oskrbujejo ocarinjenje pošiljatelji sami. Kjer pa ni carinarnic, sprejemajo izvozne pošiljke on-dotne pošte in jih odpravljajo rfai najbližjo oarinjalmo pošto v ocarinijenje. Po ocarinjenju opremijoi carinjalne pošte pakete in spremnice z listki »Izvoz...« ter jih odpravijo z ostalimi navadnimi paketi oziroma spremnicami izimenjevalni pošti. Povratni in tranzitni paketi. Returne paikete, ki so, že bili ocarinjeni, pošiljajo carinjalne pošte izmenjevalnim poštam z »izvoznimi kartami« (obrazec štev. 136). H kartam se prilože spremnice in ca- opisi. IZ AMBBULANČNE POŠTE. Po desetletnemi osvobojenju in po dveletnem; zidanju se bliža zidava beograjske kolodvorske pošte li koncu. Na zunaj je stavba precej impozantna, petnadstropna, samo če bo znotraj praktično urejena. Nas ambulancarje bolj zanima to, če je verjeti raznim govoricam^ da bo pošta Đeo^ grad 2 dobila poleg dosedanjih ambulanc še druge, med njimi baje tudi amib. pošto Maribor - Beograd 12. Ni naša stvar, braniti ali na kakršenkoli način se upirati, če se te govorice uresničijo. Saj jo mal vseh merodajnih mestih znano, da vrši ravno ta amlbiulanca kvalitativno in kvantitativno od vseh amlbulančnih pošt v naši državii najtežjo in najodgovornejšo službo. Osobje te ambulance — pet po številu — vrši tu z neverjetno požrtvovalnostjo svojo službo,. Nekdaj je bilo tudi Pri tej ambulanci drugače. Osobje se je lahkoi tja in nazaj grede vsaj pair uric ponoči malo odpočilo. Sedaj je to popolnoma izključeno. Osobje mora biti zadovoljno, ako ves posel pravilno in ob pra-vemi času izvrši. To se pravi, da je tja grede 24, nazaj grede pa 18 ur zaposleno in nepre-trgomial v delu. Koliko fizične in duševne moči je treba, da vse poverjeno mu delo, v redu izvrši, je tu odveč omenjati. Zato bi od prizadetega osobja menda nihče preveč ne žaloval po omenjeni ambulanci. Ali, današnje prilike nas silijo k drugačnim ra'zmotriva-njem. Življenjske potrebščine so se toliko podražile, da se s sedanjo majhna plačo težko izhaja. Radi tega bi nam, bilo žal celo te »križeve poti«, kakor pravimo mi lamlbulancarji dvanajstki. Je iže tako, saj se človek že zaradi svoje drulžine rad žrtvuje za najtežje. In ravno zato nas te okoliščine silijo, da se v interesu naših družin pravočasno oglasimo. Poleg govoric in različnih verzij, po katerih bi nam naj bila odvzeta amibulančna pošta Ma-Be, se sliši, da bo obenem 'tudi premeščeno v Beograd potrebno število že izvežbanega osobjai, ki naj bi vršilo poleg drugih služb predvsem službo pri tej amb. pošti, da ne bi nastale v prometu slabe posledice. Premestitev te amb,ulance v Beograd bi imela torej za posledico dve slabi, strani: v prvi vrsti bi bilo premeščeno že danes v rinske deklaracije, kaltere je odposlati, v priporočenem, pismu. Povratne pakete, ki še niso bili ocarinjeni, in vse tranzitne pakete (paketi, ki tranzitirajo našo kraljevino) je poslati iz-menjevaTnim poštam s propraitnlcami. Če Iprejme azmenjevalna Ipošta returne ali tranlzitne pakete brez izvoznih kart ali brez popraitnic, ne sme izvoziti takih pošiljk brez gori omenjenih listin. Ce listine zaostanejo 1—2 dni, jih je treba takoj reklamirati. Dohodna knjiga paketov. V,se pakete, ki jih prejme izvozni oddelek, popiše v popise obrazec P. 73a, ki se povežejo polletno ali letno kot »dohodna knjiga paketov«. Tehtanje paketov. Takoj po dohodu se vsi izvozni paketi pretehtajo. Ugotovljeno težo vpišemo pri paketih z blagom domačega izdelka v dohodno knjigo, pri retumih in tranzitnih paketih pa v izvozno karto, ki se shrani za evidenco pri* izmenjevalni pošti. Ako je paket v slabem stanju oziroma vzbujal njegova zunanjost sumnjo o morebitni opleni, se mora paket komisijsko odpreti in sestaviti ugotovilni zapisnik. Paket mora biti stehtan pred pregledom in po pregled«. Komisijsko se morajo odpreti tudi, vsi vrednostni paketi, ki so v neoporečnem sta- tej ambulanci službujoče osobje, v drugi vrstil pa bi bil za vselej prikrajšan zaslužek poštnemiu osobju v Sloveniji, zlasti onemu iz mariborske oblasti. Prvi slučaj bi bil za večino osobja katastrofalnega značaja. Pomislimo' samo slučaj: mož in oče veččlanske družine je premeščen iiz Maribora v Beograd, kjer mora takoj začeti slulžbo na samih dolgih, težkih turah. Družino je moral zapustiti ini se sami podati v novi službeni kraj. Seveda ibi rad vtzel družino s seboj, truda ne more. Pomislimo samo stanovanjske prilike v: Sloveniji in v Beogradu. Že pri nas stane stanovanje v primeri z našimi pičlimi dohodki silne cene, vendar jih še nekako zmagujemo, seveda največkralt na rovaš neprimernih ali nezdravih ali oddaljenih stanovanj. Še vse drugačne pa so razmere v Beogradu: stanovanje z eno sobo in. kuhinjo stalne v sredini, mesta več ko polovico plače, z dvema sbbama in s kuhinjo pa vso plačo. 'Kaj pa hrana? Morda poreče kdo: kaj pa oni številni, kateri so že od začetka v Beogradu. Vam, katerim so tamošnje prilike znane, lahko odgovorimo: višje uradnlištvo se je nastanilo v mestu ali bližnji okolici po skromnih stanovanjih, katera so večinama še danes pod zaščito, ter plačajo zakonito določeno najemnino,’ ki ni dosti višja od naše tu v Ljubljani ali Mariboru. V teh skromnih stanovanjih životari vsak po svoje, kakor ve in zna.. Nižje uslužbens'tvo je pa dobesedno razkropljeno: od Stare Pazove, Batajnice, Zemuna na eni,, nekaj postaj od Topčidera n,a, dnulgi, ter gori daleč na Smederev - Deran na tretjo stran so ti trpini razkropljeni. V anestu jih je le malo, pa še ti so po večini v četrti rumunskih ciganov ter tam. životarijo pod najtežjimi, pogoji človeka nevredno življenje. Mi zaupamo v našo poštno upravo, da bo imela toliko uvidevnosti in da ne bo pognala svojih ljudi v katastrofo. Bojimo, se le, da bo izvedlo premestitve ministrstvo, ki ne more poznati družinskih razmer posameznih svojih uslužbencev. Ce so že premestitve v interesu službe brezpogojno potrebne, potem bi, prosili, naj se premesti samlo ono uslužibenstvo, ki se prostovoljno javi, in pa samsko osobje obeh kategorij. V. nju, a se pojavi teina razlika. Navadne pakete, ki so v neoporečnem, stanju pa odpremo le tedaj, če znaša težna razlika 1 kg ali več. Vsak težni primanjkljaj in vsaka nepravilnost se mora odjaviti še isti dan, ko je bil paket stehtan ali komisijsko odprt, pošti, ki je paket odpravila. Pri velikih razlikalh je odpravno pošto o tem brzojavno obvestiti. Odjave težnih razlik vpišemo v posebno knjigo »T« z zaporednimi številkami. Rešene odjave je po 500 komadov skupaj shraniti. Paketi se morajo odpraviti vedno s prvo priliko; ako to ni mogoče, se paket pred na-daljno odpravo še enkrat stehta. Primerjanje paketov s spremnicami. Po ugotovljenem dohodu in po tehtanju pošiljk raizdbli služitelj pakete v toliko skupin, kolikor paketnih sklepov odpravlja dotična iamenjevalna pošta. Uradnik istočasno razdeli spremnice na miizi pred skupino paketov, katere namerava primerjati po zaporednih sprejemnih številkah. Služitelj napove z normalnim glasom sprejemno številko, sprejemno pošto in naslovni kraj. Uradnik poišče od napovedane pošiljke spremnico; če