Pdltirfan platna v pomerim. L. V., št. 4Sa o,jutro« xn., 259 c> Ljubljana, ponedeljek 9* novembra I93I Cena 1 Dir Upravni&tvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. - Telefon St 3122. 3123, 3124 6125, 3123 Inseratni oddelek: Ljubljana, fieleav burgova uL - TeL 3492 tn 2492. l^družnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13 - Telefoo St 2455. Podružnica Celje: Kocenova trtica §t i - Telefon St 190. Podntžniec Jesenice: pri kolodvor« St. JoO. l®odružnica Novo meeto: Ljubljanska cesta St 42. podružnica Trbovlje: ▼ hiši dr. Batim-gartnerja Ponedeljska Izdaja PooedHjska izdaja »Jutra« izhaja vsa* ponedeljek zjutraj. — Naroča m posebej in velja po poŠti preje-mana 4 D m, po raznasalcib dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123. 3124. 8125 in 3120. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon St 2440 (ponoči 2562). Celje: Kocenova uL 3 Telefoo St 190 Bok opisi m ne vračajo. — Oglasi pe tarihi Triumf narodne in državne misli Veličastna zmaga državne liste Petra Živkoviča Klicu države se je odzvalo nad 60 procentov vseh volilnih upravičencev — Nikdar še nobena lista v državi ni dobila toliko glasov — ¥ Ljubljani je volilo preko 80 odstotkov volilnih upravičencev — V vsej Sloveniji je bilo po dosedanjih rezultatih oddanih nad 150 tisoč glasov, torej absolutna večina vseh volilnih upravičencev Volilna bitka je dobojevana. Dobojevana z zmago, kakršne niso pričakovali največji optimistu Ne le, da se je ogromna večina vseh volilnih upravičencev v dr-žavi izrekla za državno listo Petra živkoviča in za politiko, ki jo predstavlja ta lista: tudi v Slovenji sami, kjer je bila borba najtežja in protivolilna agitacija naj-hujša, se je udeležila volitev absolutna večina vseh volilnih upravičencev, S to, vsa pričakovanja presegajočo zmago je sloven-sko ljudstvo iznova dokumentiralo svojo veliko politično zrelost in dokazalo, da čuti narodno in državno, da čuti res slovensko in Jugoslovensko. Odzvalo se je klicu domovine kljub neznosnemu terorju, katerega so nad njim izvajali propagatorji abstinence. Glasovalo je za državo, glasovalo je za njeno definttivno ureditev in njeno ukrepitev. Glasovalo je za složno delo v prid državni in narodni skupnosti, glasovalo proti nesrečnemu strank arstvu, ki nam je vsem povzročilo toliko škode. Jasno in odločno je pred vsem svetom izreklo svojo sodbo, da noče strankarskih prepirov, da odklanja vsak strankarski terorizem in da zahteva od svojih voditeljev, naj slede klicu domovine in pozivu vladarja na vztrajno delo za omiljenje gospodarske krize in za splošno izboljšanje naših življenjskih razmer. Nova doba pričenja z današnjim dnem za Jugoslavijo in posebej še za Slovenijo. Mi vsi, ki smo danes glasovali za državo, smo s tem prisegli, da ji hočemo v teh težkih časih posvetiti vse svoje moči. Vse svoje zmožnosti in vso svojo voljo hočemo združiti k skupnemu naporu, da čim prej dosežemo naš skupni ideal: Močno, srečno in zadovoljno Jugoslavijo! PosEanci dravske Približni izidi v dravski banovini Pregled izidov v državi Beograd, 8. nov. M. Volitve so po vsej državi potekle mirno in brez najmanjšega incidenta ter značijo nadvse sijajno manifestacijo jugoslovenske narodne in državne misli. Udeležba je bila naravnost ogromna. Tudi kraji, kjer se je razvijala najhujša abstinenčna kampanja, so dokumentirali svojo jugoslovensko zavest in po dosedanjih poročilih bo le malo srezov, kjer bi volilna udeležba znašala izpod 50 odstotkov. V pretežni večini srezov v vardarski, moravski, zetski, drinski, vrbaski in primorski banovini znaša udeležba preko 70, ponekod pa tudi do 90 odstotkov. Tudi v srezih savske banovine znaša volilna udeležba nad 50 odstotkov, pa tudi 60, 70 in celo 80 odstotkov Beograd, 8. novembra. M. V Beogradu je bilo zanimanje za volitve izredno živahno in presega udeležba vse dosedanje volitve. Ves dan so se valile ogromne množice volilcev na volišča, kjer je vladalo vrvenje, kakor na mravljišču. Kjerkoli so se pojavili člani vlade, izpolnjujoč svojo volilno dolžnost, so jim volilci prirejali navdušene manifestacije. Posebno navdušeno so pozdravili ministrskega predsednika Živkoviča, ministra Uzunoviča, Srskiča ter oba beograjska kandidata dr. Kumanudija in Božo Maksimovica. Beograjsko »Vreme« je izdalo popoldne ob 16.30 posebno izdajo, v kateri poroča, da je položaj v V3ej državi naravnost sijajen ter poudarja, da presega tudi v Beogradu udeležba volilcev vsako pričakovanje. Enak je bil položaj v Zagrebu. Tudi v Zagrebu je bilo zanimanje za volitve silno veliko. Glasovalo je nad 23.000 volilcev. Izvoljena bosta najbrž bivši minister Juraj Demetrovic in inž. šega. Od 60 srezov savske banovine znaša udeležba v 56 srezih nad 50 odstotkov, v Gračacu in Dolnjem Lapacu pa celo 80 odstotkov. y zetski banovini, kjer je ves dan vla- dalo neurje s snežnim metežem, znaša udeležba nad 60 odstotkov. V drinski banovini znaša udeležba 75 do 80 odstotkov. V posameznih krajih, zlasti na sedežih sreskih načelstev, pa je udeležba še večja. Muslimani so kompaktno prišli na volišče. V Tuzli znaša udeležba 80 odstotkov, v srezu Kladanj pa celo 90 odstotkov. V Travniku je glasovalo 80 odstotkov. Tudi v Šumadiji je bila udeležba odlična. V Niša je izvoljen z ogromno večino glasov minister Uzunovič. V Beogradu je znašala udeležba že ob 5. popoldne nad 60 odstotkov. Iz Zemuna in Pančeva rezultati še niso znani. V Korenici je glasovalo nad 60 odstotkov, v Brodu na Savi 70 odstotkov, v Slavonski Požegi nad 70 odstotkov, v Krapini 65 odstotkov, v Paračinu skoro 90 odstotkov, v Gnjilanih 70 odstotkov, v Peči 85 odstotkov, v Sarajevu 70 odstotkov. Srez Sušak — Kastav Snšak, 8. nov. n. V srezu Kastav — Su-šak je od 13.000 volilcev volilo 8.362. Izvoljen je bil prof. Spinčič z 1.588 glasovi vež nego njegov nasprotnik Banič. banovine Ljubljana, 8. novembra. Po dosedanjih rezultatih ~o izvoljeni v dravski banovini naslednji poslanci: Mesto Ljubljana dr. Albert Kramer, okraj Kočevje minister Ivan Pucelj, okraj Maribor, 1. b. dr. Ljudevit Pivko okraj Ljutomer Jakob Žemljic, okraj Ptuj Lovro Petovar, okraj Celje Ivan Prekoršek, okraj Šmarje Vekoslav Spindler, okraj Laško katehet Alojzij Pavlič, okraj Radovljica Ivan Mohorič, okraj Logatec dr. Stane Kape, okraj Litija Milan Mravlje, okraj Kranj župnik Janko Barle, okraj Konjice Karel Gajšek, okraj Gornji grad Rasto Pustoslemšek okraj Novo mesto Anton Kline, okraj Brežice Ivan TJrek. okraj Črnomelj in Metlika Danijel Makar okraj Kamnik Anton Cerer, okraj Ljubljana — okolica Albin Koman, okraj MariborTdesni breg Anton Krejči, okraj Murska Sobota Josip Benko, okraj Prevalje inž. Franc Pahernik, okraj Slovenjgradec dr. Bogomil Voš-njak, okraj Krško Alojzij Drmelj, okraj Dolnja Lendava Anton Hajdin: k Poslanci Jz drugih banovin Beograd, 8. nov. M. V Beogradu so bili izvoljeni vsi trije kandidati minister dr. Boža Maksimovic, dr. Kosta Kumanudi in g. Stanojevic. Leta 1927 je glasovalo 59 odstotkov vseh volilnih upravičencev, pri teh volitvah pa preko 60 odstotkov. Beograd, 8. nov. M. Po dosedanjih rezultatih so izvoljeni med drugimi r v mestu Zagrebu bivši minister Jurai Demetrovič in podjetnik Fe-rdo Šega; v Apatinu dr. Fedor Nikič. pomočnik prosvetnega ministra v pokoju; v Žabarijih prometni minister Lazar Radivojevič; v zemunskem srezu bivši minister dr. Svetislav Popovič; v Kragu.ievcu pravosodni minister Dragutin Kojič; v Kuli dr. Štefan Kraft; v Novem Sadu odvetnik dr. Milan Sekulič; v Smederevski Palanki minister brez portfelja Kosta Timotijevič; v Somboru dr. Kosta Popovič; v Nišu minister brez portfelja Nikola Uzunovič. Beograd, 8. novembra. M. Nadalje so bili izvoljeni naslednji sreski kandidatje: dr. Djuro šurmin v Varaždinu, Lovro Kneže-vič, župnik v Vinkovcih, dr. Ivan Paleček v Vukovaru, dr. Stepan Bačič v Stubici, minister in župnik Pavel Matica v Ivanjcu, Ante Kovač v Jastrebarskem, Karlo Kova-čevič v Novski, Ivan Radič v Kazmi, dr. Franjo Gospodnetič na Braču, minister dr. Avdo Hasanbegovič, Miloje Sokič v Djakovici, Nikola Markovič v Bitolju. V Ohridu bivši minister dr. nja šumen-kovič, v mestu Sarajevu minister dr. Milan Srškič, v srezu Sušak — Kastav znani narodni voditelj in mučenik prof. Vekoslav Spinčič, v Vinkovcih dekan Lovro Kneže-vič, v srezu Bačka Palanka dr. Gedeon Djundjerski, v Novi Kaniži dr. Slavko še-čerov. Beograd, 8. nov. Nadalje so izvoljeni: Franjo šnajder v Delnicah in Čabru, Viktor Pogačnik v Djurdjevcu, minister Neudorfer v Zlatarn, Stanko Lončar v Klanjcu, Stjepan Valjavec v Krapini, dr. Ljudevit Auer v Sisku, minister dr. Nikola Nikič v SBavonskem Brodu, minister Nikola Preka v Mostaru, bivši minister dr. Grga Amdjelinovic v Splitu, glavni urednik »Vre-nena« Mihajlo Živančevič v Kovačici, dr. Slavko Šečerov v Novi Kaniži, zunanji minister dir. Vojislav Marin-kovič v Golobcu in Kučevu. dr. Nikola Subotič v Kniou. Ljubljana, 8. novembra. Ker mnoga volišča v naši banovini nimajo telefonskih ali brzojavnih zvez, niso znani še vsi rezultati. Po dosedanjih podatkih je položaj približno naslednji: Ljubljana - mesto 13.464 okraj Brežice 4900 okraj Celje 7400 okraj Črnomelj - Metlika 3200 okraj Dolnja Lendava 6000 okraj Gornji grad 2600 okraj Kamnik 4100 okraj Kočevje 6500 okraj Konjice 1400 okraj Kranj 7000 okraj Krško 6200 okraj Laško 5700 okraj Litija 4200 okraj Ljubljana - okolica 10500 okraj Ljutomer 4700 okraj Logatec 3700 okraj Maribor desni breg 7700 okraj Maribor levi breg 11.900 okraj Murska Sobota 10.800 okraj Novo mesto 5600 okraj Prevalje 2700 okraj Ptuj 7100 / okraj Radovljica 6900 okraj Slovenjgradec 2200 okraj Šmarje 3100 Zaradi pomanjkljivih telefonskih in brzojavnih zvez poročila iz nekaterih okrajev še niso popolna. Vsekakor pa je jasno že sedaj, da je število oddanih glasov preseglo 150.000, kar znači mnogo nad polovico vseh volilnih upravičencev v dravski banovini in kar znači obenem rekord, ki ga doslej še pri nobenih volitvah ni dosegla prav nobena politična stranka. To ogromno število je dokaz, da slovensko ljudstvo sploh ne pri- Ljubljana mesto: 13.464 glasov, nad 82% vseh volilnih upravičencev. Maribor mesto: 6771 glasov, okrog 73% volilnih upravičencev. Celje mesto 1548 glasov. Celje okolica 1088 glasov. Slovenjgradec: 254 glasov, okrog 82% volilnih upravičencev. Sevnica ob Savi: 476 glasov, 63% upravičencev. Zagorje ob Savi: 813 glasov, nad 70% upravičencev. Litija: 457 glasov, nad 60% upravičencev. Zalog pri Ljubljani: 392 glasov ali 62% volilnih upravičencev. D. M. v Polju: 465 glasov ali 65% volilnih upravičencev. Bošianj ob Sav': 460 glasov, aK nad 80% upravičencev. Toplice na Dolenjskem: 578 glasov, ali 69% upravičencev. Rakek: 642 glasov ali 88% volilnih lip—i vičencev. Slovenska Bistrica: 562 glasov. Studenci pri Mariboru: 883 glasov. Tezno pri Mariboru: 350 glasov. Črnomelj 390 glasov Mokronog 315 glasov Izlake 45S glasov Radeče 518 glasov Zidani most 491 glasov Metlika 319 glasov Gradac 110 glasov Radatoviči „ci Metliki 402 glasova Zagorje 813 glasov Spodnja Polskava 348 glasov Sv. Lovrenc na Pohorju 254 glasov Lož na Notranjskem 120 glasov Dobrova pri Ljubljani 330 glasov, Cerknica 226 glasov St. IIj v Slov. Goricah 330 glasov Sv Lenart v Slov Goricah 317 glasov Zg. Sv. Kungota 271 glasov pusti nobene razprave več o svojem državljanskem in narodnem čustvovanju in da se je pred vsem svetom odločno postavilo na jugoslovensko državno stališče. Kako mogočna je zmaga državne misli in politične zrelosti slovenskega prebivalstva, nam kaže dejstvo, da je volilna udeležba v več kakor polovici volilnih okrajev presegla 50 odstotkov volilnih upravičencev. Na prvem mestu stoji naša ponosna bela Ljubljana, ki je dosegla skoraj 82 odstotkov. Takoj za njo pride Radovljica s 70 odstotki, nad 60 odstotkov imajo še okraji Dolnja Lendava, Kočevje, Laško in Murska Sobota, nad 50 odstotkov pa Brežice, Črnomelj, Gornji grad, Ljubljana — okolica, Logatec, Maribor — desni breg, Maribor — levi breg in Novo mesto. Ako hočemo ta rezultat pravilno oceniti, moramo upoštevati, da je bila povprečna udeležba volilcev za vse stranke leta 1927. samo 64 procentov, tako da se je letos izreklo za Živkovičevo državno listo mnogo nad 80 procentov volilcev, ki se v Sloveniji običajno udeležujejo volitev. V vseh krajih so izid volitev sprejeli z velikim navdušenjem ter v proslavo te z-mage narodne misli priredili po vzgledu LJubljane veličastne manifestacije. Povsod so se nocoj vršile povorke, baklade z godbo in manife-stacijska zborovanja, na katerih so razni govorniki v vznesenih besedah prosJavijali današnji dan zmage jugoslovenske misli, ki naj tvori temelj nove in lepše bodočnosti v duhu narodna sioge, ki se je danes na tako sijajen način manifestirala po vsej državi Sv. Marjeta ob Pesnici 271 glasov, Radvanje pri Mariboru 366 glasov, Pobrežje pri Mariboru 608 glaaor, Fram 257 glasov, Ruše 749 glasov Slovenska Bistrica 562 glasov. Studenci pri Mariboru 8S3 glasov. Izid v Mariboru Volilci: Odd. glaa. Volišče I.: 999 633 Volišče II.: 963 539 Volišče III.: 883 655 Volišče IV.: 897 667 Volišče V.: 898 670 Volišče VI.: 593 446 Volišče VII.: 659 463 Volišče VTII.: 836 651 Volišče IX.: 877 661 Volišče X.: 846 664 Volišče xi.: 922 669 9364 6771 Izid v Zagrebu Zagreb, 8. novembra. Od celokupnega števila 55.499 volilnih upravičencev v Zagrebu je danes volilo državno listo predsednika vlade Petra Živkoviča 23 tisoč 204 volilcev ali 42 %. Od tega je dobila lista dr. Demetroviča 14.401 glas, lista dr. Miškulina pa 8.803 glasove. Število oddanih glasov je za skoro 4000 večje kakor je bilo pri volitvah L 1927. V Varaždinu Varaždin, 8. nov. n. Z večino glasov je bil v Varaždinu izvoljen bivši minister dr. Djuro Šurmin. Podrobni rezultati « -> -v. <;• " ... . .. fe- Ljubljana v zmagoslavju jugoslovenstva V mestu Ljubljani je glasovalo 13.464 volilcev, to je nad 80 odstotkov vseh volilcev - V Beogradu se je udeležilo volitev nad 60 odstotkov - V vsej Sloveniji je državna lista dobila toliko glasov, kakor še nikdar nobena kandidatna lista Ljubljana, 8. novembra. Globoko se je Ljubljana zavedla pomena današnjega dne. Ona, ki je od nekdaj žarišče naše nacijonalne zavesti in bodrilka v odločilnih zgodovinskih trenutkih, se je za volilno nedeljo pripravila s tolikim navdušenjem in neza-tajevano odločnostjo, da je pred vso državo in pred vsem svetom najponosneje obeležila dan volitev z veličino pravega narodnega praznika. Ljubljana se pripravlja Vse zadnje dni volilne borbe se je Ljubljana gibala v čisto nenavadni živahnosti. Poulično kakor tudi družabno življenje je pokazalo povsem drugačno lice, kakor smo ga sicer vajeni. Številni volilni sestanki so po obisku daleč presegali pričakovanje in navdušenje volilcev je ob izvajanju govornikov našlo dovolj duška, da je razodelo, kako globoko je v srcih Ljubljančanov zasidrana državljanska zrelost in nacijonalna odločnost. Tudi zunanja volilna propaganda je bila povsem nova. Poslužila se je vseh modemih pomagal, vendar pa brez bar-numske kričavosti, na najdostojnejši, a zato tem intenzivnejši in učinkovitejši način. Po Ljubljani je križani velik avtobus, okrašen z državnimi trobojkami in s kratkimi, jedrnatimi pozivi na volitve. švignil je zdaj po tej, zdaj po oni ulici, zavil v predmestja in se pojavil zopet v najprometnejših ljubljanskih središčih, da je tako prav kmalu postal Ljubljančanom dober znanec. Z veli.:i-mi belimi napisi so bili nadalje opasani tudi ljubljanski tramvaji. Velike množice pa so se ob večerih zgrinjale pred izložbo oglasnega oddelka »Jutra«, občudujoč slike in volilne pozive, projicirane s posebnim modernim projekcijskim aparatom na belo zaveso na oknu. Pri vsem tem je seveda tudi radijska oddajna postaja v častni meri izvršila svojo dolžnost. Dasi je v soboto zvečer nastopilo deževje, je vladalo na ljubljanskih ulicah močno vrvenje. Zopet so se gruče zgrinjale v Knafljevo ulico, kjer je bila nasproti Narodni tiskarni postavljena velika platnena stena, na katero je projekcijski aparat v neprestanem obtoku kakor v pravcatem bioskopu pričaroval velikanske slike in lapidarne pozive k udeležbi pri volitvah Deževalo je v noč. Veliki dan Toda v prvih jutranjih urah se je nebo u nesl o. Točno ob 7. uri je deset mogočnih topovskih strelov z Gradu dra-milo belo Ljubljano, ki se je bila preko noči vsa okrasila z državnimi trobojkami, kakor za največjo slovesnost. Prišel je dan, ko se je pravica vseh zavednih državljanov in patriotov izprevrgla v dolžnost, da na svojih voliščih izreko svoj -da« v prilog obstanku in napredku ljubljene Jugoslavije. In ta močna zavest, da z današnjim dnem vsi mi postavljamo mejnik novi dobi, ki naj bo srečna in plodonosna, je spravila pokonci vsakogar, ki ima v srcu le iskro ljubezni do domovine. Volilne komisije so seveda bile točno na mestu. In čim so bile urejene vse potrebne formalnosti, so se že tudi začeli zglašati prvi volilci. Prišli so mnogi od ranih maš, drugi zopet zato, da lahko ostali dan porabijo v svoj prid. Vsekakor pa je danes bilo število izletnikov le maio. Promet pa ljubljanskih kolodvorih ni bil kaj velik. Običajne nedeljske izletnike je zadržalo oblačno vreme, še bolj pa gotovo sam pomen današnje volilne nedelje. Po ulicah je kaj kmalu zaplalo življenje. In medtem, ko je v Ljubljani že v prvih dopoldanskih urah začel bolj in bolj naraščati dotok volilcev na volišča, so začela že tudi prihajati z dežele prva razveseljiva poročila, ki jih je mikrofon iz pisarne »Avale« zopet od časa do časa vra- j čal v široki svet. Nekaj minut po 10. uri je nad Ljubljano zabrnelo letalo. V velikih zavojih se je ogromni sivi ptič sukal pod mot» nim jesenskim nebom in vsipal nad Ljubljano drobne letake, ki so jih pa-santi na ulicah z zanimanjem pobirali. Letalo je zakrožilo daleč nad ljubljansko okolico in je monotono brnenje motorja tudi tam zunaj dramilo prebivalce ter podvizalo može in fante, cla opravijo svojo državljansko dolžnost. V Ljubljani sami je volilna udeležba že pred 10. uro presegla število 4000. V tem. času so tudi že oddali svoj glas najvidnejši ljubljanski predstavniki, med njimi minister dr. Kramer na XI. volišču v I realni gimnaziji v Vegovi ulici, nadalje ban dr. Marušie v spremstvu svojega tajnika dr. Broliha na XII. volišču v ženski realni gimnaziji, pomočnik bana dr. Pirkmajer pa na X. volišču na Cojzovi cesti. V teku dopoldanskih ur se je nato razvijalo glasovanje v najlepšem redu. Proti poldnevu je udeležba dosegla višek. In moramo takoj poudariti, da je Ljubljana v tem času Se mogočno rešila svojo čast. Skupno število oddanih glasov se je namreč že približalo desetemu tisoču, kar znači rekord, ki doslej ni bil v Ljubljani dosežen še pri nobenih volitvah. Dve, tri sličice z volišč Na posameznih voliščih so se odigravali prav zanimivi prizori, ki so dajali današnji volilni nedelji mestoma prav značilno ilustracijo. Posebno mnogo pozornosti in navdušenja je vzbudila naslednja epizoda: Iz Kolodvorske ulice je prišel na XV. volišče znani ljubljanski siromaček France Jež, ki ga je usoda že ob rojstvu tako kruto prizadela, da se more jedva sam premikati po ulici. Ves navdušen je prišel v moško učiteljišče na Resljevi cesti, kjer so mu čakajoči volilci takoj dali prednost, eden mu je celo pridržal klobuk in mu odprl vrata, nakar je France glasno vzkliknil nasproti komisiji: »Glasujem za državno listo Petra Živkoviča in za ljubljanskega kandidata dr. Kramerja U Ko je zapustil volišče, je kakor v otroški radosti vzklikal Jugoslaviji, čemur so se pridružili tudi ostali volilci. Zbrala se je prav velika množica in je France Jež tako povzročil pravcato manifestacijo. Na Šentjakobskem trgu je v dopoldanskih urah pod dežniki vedrila večja družba volilcev in je krepak očanec s periferije kresal dovtipe na račun volilnih abstinentov in voditeljev opozicije. Primerjal jih je s tistimi štirimi,, ki so se znašli v neki vasi in je bil prvi gluh, drugi slep, tretji kruljav, četrti pa brez roke. In je gluhi dejal: »Sem slišal, da bo vojna!« — Je slepi pripomnil: »Bomo videli, kaj bo!« — Tisti brez noge je rekel: »Bomo pa šli!« — In oni brez roke: »Se bomo pa udarili!« — Bilo je mnogo smeha tam na Šentjakobskem trgu... Na obeh viških voliščih — tako pred šolo kakor v občinski pisarni — je vse dopoldne posebno krepko naraščalo število volilcev in je bilo v vrstah neneho-ma po 30 do 40 mož in fantov iz najrazličnejših slojev. Posebnih simpatij je bil na volišču v šoli deležen neki 80-letni starček, ki se je na živo odobravanje čakajočih volilcev odsekal: »Za Jugoslavijo bom pa vedno dal svoj glas!« Uprav ganljiv je bil prizor, ko se je pred volišče v drugi državni gimnaziji na Poljanah pripeljal upokojeni železniški uradnik Josip Paternoster. 2e 11 let boleha, zadet od kapi. Ne more se gibati, a vendar je storil svojo državljansko dolžnost s tem, da je naprosil reševalno postajo, da ga je z avtom prepeljala na volišče ... Preko desetega tisoča! Kdor je opazoval volilce na ljubljanskih voliščih in je poznal nekdanjo politično pripadnost marsikaterega izmed njih, se je moral pač radosten začuditi, kako močno je jugoslovenska ideja prešinila vse ljubljanske sloje. Posebno častno se je seveda odrezala mlada generacija, ki si je očitno štela v ponos, da ne more več biti plen strankarske razcepljenosti, marveč da se prvič poslužuje svoje volilne pravice in z iskrenim srcem glasuje za domovino, za Jugoslavijo. Naj pa bo tudi poudarjeno, da se je med ljubljanskim klerom našlo nekaj narodnih svečenikov, ki niso mogli zatajiti svojega iskrenega nacijonal-nega prepričanja. < Z Ljubljano vsa banovina Bolj in bolj se je jačila narodna fronta po vsej Sloveniji in neprestano so se vrstila nadaljnja ugodna poročila iz podeželskih krajev. Med prvimi se je oglasil Ig-Studenec, kjer je že do pol 11. glasovalo 208 mož in fantov. Takoj nato nam je bilo sporočeno iz Slovenske Bistrice, kako je tamošnje delavstvo v strnjenih vrstah prikorakalo na volišče in se v vzorni disciplini zvrstilo pri glasovanju. V nekaterih krajih so šli volilci od maše z godbo na volišče. Zelo ugodna poročila so nenehoma prihajala iz kočevskega sreza. Mesto Kočevje samo je bilo v zastavah, trgovci so okrasili svoje izložbe, tudi delavstvo je volilo korporativno. Rekord je že ob 10. uri dala Kočevska Reka z nič manj kakor 72 odstotki udeležbe vseh volilcev, njej ob bok pa se je postavila istočasno Stara cerkev s 65 odstotki. Maribor je v opoldanskih urah javil, da je udeležba polovice volilnih upravičencev že presežena. Trbovlje z drugimi delavskimi kraji vred so beležile častno naraščanje glasov, Celje je triumfiralo, na Dolenjskem je posebno manifestirala Ribnica, na Gorenjskem je kakor doslej še vedno izvršil svojo nacionalno dolžnost ponosni Kranj. A ne samo naša mesta in trgi, ki so že od nekdaj stebri nacionalizma, — tudi iz manjših krajev smo že v teku dopoldneva prejemali poročila, da niti deževje, niti oddaljenost, najmanj pa grda propaganda za »abstinenco« ne more odvrniti zavednih mož, da se ne bi odzvali klicu domovine. V nekaterih krajih se je primerilo, da so nasprotni agitatorji širili potvorjene proglase centralnega volilnega akcijskega odbora in da je ravno ta podla mahinacija pripravila može in fante, da so v znak protesta šli vsi izpred cerkve naravnost na volišče. Opoldne so prispela v Ljubljano tudi že prva poročila o volitvah v ostalih pokrajinah države, navajajoč, da je kljub deževnemu vremenu po vsej državi udeležba povsod izredno velika. Ljubljansko občinstvo se je zbiralo na glavnih prometnih križiščih in ulicah ter je s pozornostjo in vzradoščenjem spremljalo poročila, ki so jih oddajali veliki radijski zvočniki. Ponos je prevzemal Ljubljančane, ko je po veselem sporočilu o nacionalnem plebiscitu bele Ljubljane izpregovo-ril skozi mikrofon tudi ljubljanski kandidat minister dr. Kramer in v zanosnih besedah označil pomen tolikanj številnega glasovanja za državo ter bodril vso Slovenijo, naj sledi zgledu svoje kulturne prestolnice in vsem zavednim bratom Jugoslovenom onkraj Sotle vse tja doli do Gjevgjelije. Popoldne V popoldanskih urah je bila Ljubljana zopet poveznjena v pravo jesensko sivino. Navzlic deževju pa na ulicah ni manjkalo ljudi in tudi volišča so sprejemala še vedno nove volilce. Navala seveda ni bilo več, ker je Ljubljana pač razdeljena na zadostno število volilnih okrajev, da se je lahko v miru in redu razvrstila še tako velika množica. Deseti tisoč je bil že davno presežen. Zopet je visoko nad mestom krožilo letalo. Namesto izletov v okolico so se Ljubljančani odpravili v kavarne in druge javne lokale. Čez volilno abstinenco so že potegnili velik križ, vsem v čast pa bodi povedano, da so s prav energičnim samozatajevanjem premagali tudi drugo, pravo abstinenco. Proti večeru je naraščala nestrpnost in mrzlično pričakovanje volilnih rezultatov. Radio je tudi popoldne oddajal poročila o položaju in o volilni udeležbi v vsej državi, toda radovednost je vendarle bila prignana na konico, ko se je približala zaključna ura volitev. Red se ves dan ni niti malo kalil. Ljubljana je pokazala vzorno disciplino. Agitacija, kakorkoli je bila uspešna, ni imela niti sence nekdanje strankarske vsiljivosti. V agitacijskih lokalih, razmeščenih v bližini posameznih ljubljanskih volišč, se je samo vodila evidenca c udeležbi. In kar je bilo zapoznelcev, je pri večini pač zadostovala le pametna beseda prigovora. Ne smemo pozabiti, da je v število volilnih upravičencev vključeno tudi mnogo takih, ki jih bolezen ah kaka druga nadloga zadržuje od možnosti izvrševanja volilne pravice. Skoro še bolj kakor v središču Ljubljane same je presenečala udeležba volilcev na periferiji, kjer so šli volit mnogi, nekdaj najodločnejši poborniki bivše SLS ali drugih strank. Sploh je danes vsa neposredna okolica podala prekrasen dokaz največje harmonije z Ljubljano, tako po udeležbi pri volitvah, kakor tudi po okrasju hiš z državnimi trobojkami. Narod je govoril Ob šestih zvečer: volitve so končane, narod je izrazil svoje. Glasujoč v popolni svobodi in po svoji čisti vesti so državljani Jugoslavije posvedočili, kako jim je domovina pri srcu in izbrali so za bodočo Narodno skupščino može, ki bodo imeli samo eno imperativno dolžnost, da streme za učvrstitvijo narodnega edinstva. za napredkom, blagostanjem in ugledom velike kraljevine Kako se je Ljubljana zavedla, da je tudi ona stopila na prag nove dobe! Komaj je legel mrak, je bila že vsa zopet na nogah. Na večjih trgih in prometnih ulicah so se v svitu obločnic grmadile pisane, kakor v mravljišču razgibane množice. Tako posebno pred Kazino, na Marijinem trgu, pred Evropo, na Aleksandrpvi cesti. Tam so povsod nameščeni radijski zvočniki. A s Šelenburgove se je po Knafljevi ulici razvila velika promenada, vneto pričakujoč, kdaj se na belem platnu nasproti Narodne tiskarne pojavijo prve številke. Da potrdijo vero zavedne Ljubljane in njeno bratsko zaupanje v armado volilcev po vsej državi. Pa ravno zato, ker je bil že v teku dneva po prvih poročilih razpršen vsak dvom, je bilo pričakovanje tem večje. Ljubljana je hotela še enkrat dvigniti srce in mani-festantno pokazati svojo radost. Tudi to se ji je izpolnilo: v večerne ure je vzkipelo navdušenje, kakor ga pomnimo le še iz nepozabnih dni osvobojenja. Pred Kazino se je začela kmalu po 18. uri zbirati množica, ki je od minute do minute naraščala in okrog 18.30 je bilo zbranih na prostranem prostoru pred Zvezdo več tisoč ljudi, glava pri glavi. Razpoloženje je bilo kaj temperamentno. Kakor magnet je pritegnilo še skupine in šetalce z ostalih bližnjih trgov in ulic. Doseglo pa je višek, ko je stopil na balkon Kazine minister dr. Kramer. Ko je napovedovalec rezultatov javil, da bo govoril minister dr. Kramer, je nastalo med občinstvom nepopisno navdušenje, zadonel je freneti-čen aplavz in neprestano se je dvigalo vzklikanje: »Živel dr. Kramer! Živela enotna in močna Jugoslavija!« — Utihnilo je šele, ko je dr. Kramer povzel besedo: Minister dr. Kramer se zahvaljuje «Dragi someščani! Dr30 617 619 620 591 579 591 16.460 522 595 478 490 524 526 562 507 494 53S 504 545 543 13.464 Maribor za Jugoslavijo Maribor, 8. novemb-a. Živahno volilna borba je končaina. Y pohoto /večer 5»o se vršili številni sestanki in shodi v bližnjii mariborski okolici in kandidati so se pozno zvečer vrnili v Ma* ribor z zavestjo, da so ljudstvo dovolj temeljito pripravili in jim obrazložili veirko važnost današnjega dne in da je nr.bov trud našel povsod pravilno razumevanje. Danes je bilo žc v zgodnjih jutmr.j-h urah vse na nogah. Nič ni motilo volilcev flaho vreme ter .-o se zbirali pred prsfl-meznimi volišči, še preden so sc odprla vtafa v volilne lokale. V agitacijskih !o-Fca<'.ih za po=amezna volišča se je že ra.no ooažalo živahno vrvenje. V glavni volilni rj'si.rn.; je bilo ves dan živo feakor ra rraviv-šču. Številni lepaki in letaki so opora?;."'' cmahljivce. naj store svojo dTŽa«-*-Iiai^ko dolžnost. Mestni avtobusi so ruc'i v;l'f;e naoise, ki so opominjali na v >Iitve. Pa tui; številni tovorni avtomobili, k so prcva?tli ljudi na volišča, so bili oenšeni t !'paki in zelenjem. Raz mnoga poslopja vihrajo državne zastave, v počastitev zgodovinskega irt Po ->"cah in trgih so postajali ljudi*- * Tri ded boste pa ja dali, sem pošten.. .< Nastal je čudovit smeh. Natakarica bi ga bila kmalu po rami po-trepljala. Rekla pa je s komaj pndrzevanim krohotom in jezo, ker ji bo gost usel: >Ne smemo... Saj veste...« >Ahhhh!< In mož, ki je prišel brez pozdrava, Je nevede in nehote ob odhodu z glave snel klobuk in veselo družbo, ki je pila malmovec^ jedla hrenovke m ee imenitno zabavala, pozdravil: „ __. , »Klanjam se!« in odšel, r« - i opoteka- jočimi se koraki. . , Pa saj operna klet ni prav nič kriva, m je t tej Ponedeljkovi nesreči le ^ ker ™a slovenski kulturni hram nad vhodom streho, ki je narejena iz lepo obrezanega lecto-vega piškota, ki stoji za zda., se na treh ne-monopoliziranih, abnormalno velikih raga-Hcah, pa upamo, da bodo ta prvotni namen zavrgli — ta jo podprli - recimo se njo -z baročnimi stebnču Slovenski meščan, slovenski kmet m delavec, ki so vajeni vsega hudega, m neprenehoma pričakujejo veselega dogodka, pa se ne bodo niti najman, začudili, če ta lec-tov piškot nekega dne podro — ali pa — ie ga preneso kam drugam..* hudo za one ruske pisatelje-pribežnike, ki žive samo od peresa. Vzlic težkim razmeram pa tudi v emigraciji cvete stara ruska ljubezen do knjige, pravi kult ruske knjige. O tem pričujejo luksuzna izdanja ruskih knjig, kar ni snobizem, temveč ustreza ljubezni, ki jo imajo Rusi do lepe knjige. Požrtvovalnost razodeva tudi obstoj tako zvanih »tolstih žurnalov.« Predvsem so to »Sodobni zapiski«, stara, ugledna ruska revija, ki izhaja sedaj v Parizu in zbira okrog sebe sama priznana peresa. Doslej je izšlo v emigraciji več kot 25.000 strani besedila s sestavki najbolj znanih ruskih avtorjev. Poleg te revije izhaja v Parizu časopis »števila«, ki je razkošno opremljen; prinaša večbarvne reprodukcije slik. Središče ruske emigrantske književnosti je še vedno Pariz. Tamošnji podjetji »Sodobni zapiski« in J. Povolockij izdajata največ novih knjig; deluje pa tudi nekoliko manjših založb. V Berlinu uživa zaslužen sloves založništvo »Beseda« (Slovo), ki izdaja zbrane spise ruskih klasikov. Nov« središče ruske knjige je postal v zadnjih letih Beograd. Tu so 1. 1928. ustanovili »Rusko biblioteko«, ki je izdala doslej preko 30 solidno opremljenih knjig, med njimi spise Bunjina. šmeljova, Kuprina. Me-režkovskega, Remizova. Baljmonta, Sever-janina in dr. Nadaljnje založbe obstoje v Pragi (»Plamen« in revija »Volja Rusije«), V Rigi izhajajo z malimi izjemami samo literarno manj vredne knjige — vsakovrstna zabavna literatura. Novo vino na zagrebškem trgu V Zagreto so pričeli dovažatl letošnja dalmatinska vina, ki se točijo po 10 Din, a na debelo se trgujejo po 8 Din liter. Kakovost novega dalmatinskega vina je nekoliko slabša v primeri z lanskim pridelkom, ker ima manj alkohola in nekoliko slabši okus. Cene novemu vinu v šfbeniški okolici in Kaštelih se gibljejo od 2 do 2.50 Din za liter. To pa so cene za boljšo kakovost, dočim se slabše vino prodaja po 1.80 do 2 Din za liter. Iste cene so na Pelješcu in na Hvaru. Na Visu je vino malo dražje. Viškega vina še ni v Zagrebu. Vinski trgovci sodijo, da bodo cene dalmatinskemu vinu še popustile. Najmodernejša hfša t Pragi V Pragi je zgradil neki zasebnik tronad-stropno stanovanjsko hišo, ki je pravi vzor moderne zgradbe. Stranke so se že rselile v svoja dvo- in trosobna stanovanja ter imajo za najemnino na razpolago: lift, ce-lonočno razsvetljavo na stopnicah ter prosto razsvetljavo v stanovanju, centralno kurjavo, toplo vodo v kopalnici, štedilnik najmodernejšega tipa, električno hladilnico, lastno anteno, hišni telefon ▼ zvezi z državnim telefonom, lastne kontakte za električne sesalce prahu in podobno, pralnico z vsemi stroji in likalnico. Tudi najemnina ni pretirana: 4200 Kč na leto. | Zvočni kino Ideal | Ob 4., y2 6., y2 8. in 9. uri zvečer Danes nepreklicno zadnjikrat! Siegfried Arno Uršula Grabley — Hans Junkermann Smeh! Krohot! Zabava! ,Slobode' v Beograda ni več Beograd, 6. novembra. Beograjski Slovenci smo res ena sama velika družina in če imamo vse druge slabe lastnosti, imamo vendar eno dobro: da_ se ne izogibamo drug drugega, temveč se iščemo, samo da se najdemo. In če si kedaj hotel najti slovensko družbo v Beogradu, ti je bilo samo treba stopiti v Masarykovo. v »Slobodo«, pa si bil med svojimi. Ali te naše »Slobodec ni več. Dasi živimo v časih, ko se splošno krčijo mošnjički, je bil lastnik hiše, kjer smo imeli našo »Slobodoc, tako pro-ljubezniv, da je zvišal najemnino za onih par kvadratnih metrov tal kar za 50 odstotkov, pa se je reklo, da je stvar nemogoča. Preselili smo se. Drugi večer smo po svoji skromni slovenski navadi praznovali otvoritev novega >do-mac Ni daleč od dosedanjega našega taborišča. Samo okrog vogla Masaukove, pa naravnost preko Milanove v Frankopanovo do >Crve-nog petlas — iRdečega pet sli neka«, ki pa se sedaj prekrsti po nase v »Z lato roga Ze pred svetovno vojno so se zbirala tn ljudje, ki so mislili čez Savo in Dunav, rn semkaj so prihajali tisti naši, ki so že tedaj ■polagali temelj današnji naši Jugoslaviji Preselil} smo se torej na stara naša tla in kdor prihaja sedaj v Beograd, nas najde tamkaj, v Frankopanovi. Naše ^Slobode< v Beogradu m več, pač pa se namesto sedanjega >Rdeeega petelincka«, ki nas je vse privabil pod svojo streho, v kratkem pojavijo zlati rogovi našega triglavskega gospodarja, >Zlatorogac Tu smo; tu nas najdete! Vse, kakor smo bili! Jaroslav Hašek: Himna potrpežljivosti Imam prijatelja, ki mi vsak večer z ■drhtečim glasom pripoveduje o svojem krojaču. Pri nas na češkem to sicer ni prav nič čuden pojav, toda nikdar ni spremljalo tega pojava toliko čudnih okolnosti kakor v tem primeru. Priznam sicer, da je bil moj prijatelj sila nepreviden, ker si je dal napraviti obleko. Toda, čemu se mora zdaj vsak dan iznova pokoriti za ta greh? Tako je žalosten, da se dan na dan spominja na tiste rajske čase afriških divjakov, ki jim ni treba nositi obleke. Trpel je zanj tudi spomin na praočeta Adama; moj prijatelj je trdno uverjen, da bi njegov krojač, gospod Berger, tudi Adamu dejal: »Ne silite me, da posežem po skrajnih sredstvih, najrajši bi mi ostali dolžni celo figovo pero.« Ta misel je preganjala mojega prijatelja tako, da mi je nekoč zaupal, kako vsako noč sanja, da je v raju in da mu gospod Berger trga proč figovo pero. Pred štirinajstimi dnevi je ves pobit in potrt stopil v mojo sobo in sedel za mizo. Z žalostnim glasom — kakor da bo v naslednjem trenutku pričel jokati — mi je dejal, da mu je njegov krojač že pričel pošiljati pisma. Ni mu bilo torej dovolj, da je vsak dan trkal na niegova vrata in trgal z njih listke, ki so naznanjali, da je moj prijatelj za nedogleden čas odpotoval. »Ni mu bilo dovolj«, je stokal nesrečni mladenič, »da me je vsak dan mučil in vdi- ral v moje stanovanje, potem ko je z zbi-janjem in suvanjem priklical pred moja vrata vso hišo. Hišnica in sosedje so se seveda zmerom udeležili teh vljudnih napadov, tolkli, zbijali in brcali ob moja vrata ter vpili: »Izpustite vendar tega gospoda noter, saj dela tak šunder, da ga ni moči prenašati, za vraga, odprite!« »Nekoč je prišel noter z zvijačo. Ne morem si tega tolmačiti drugače, kakor da je podkupil poštarja, da bi izvedel, kakšen je najun dogovorjeni znak. Pozvonil je štirikrat kakor poštar in na ta zahrbtni način dosegel, da je prišel noter. Izpreme-nil sem to in odslej je moral poštar pozvoniti šestkrat, perica pa osemkrat. Toda tudi to mu ni ostalo skrito in iznova me je izdajalsko napadel, če mu vendarle nisem odprl, je priklical spet vso hišo vkup in vpil, da morajo moje stanovanje s silo odpreti, zakaj včeraj da sem hodil tako potrt okoli, da sem danes prav gotovo izvršil samomor, šli so torej po ključavničarja, odprli v navzočnosti stražnika moje stanovanje in me našli vsega prestrašenega v postelji, zakaj takoj sem namreč vedel, da bom moral plačati zdaj še ključavničarja. Trikrat so pri tem pokvarili ključavnico, kar sem moral takisto plačati, o tem, da so me sosedje zmerjali in vpraševali, zakaj se nisem že ubil, pa rajši ne govorim. Hišnik je tudi menil, da bi nllo to najbolje, zaradi česar se je zapletel v prepir z gospodom Bergerjem, ki je pričel vpiti: »Mož mora živeti, da bo lahko izpol-( nil svoje dolžnosti.« Verjemite mi, da je to grozno in da po cele noči ne spim, ker se bojim, da ne bi zjutraj spet prišel krojač in me mučil s kakimi novimi mukami. Ko je predvčerajšnjim prišel k meni, mi Je dejal: »Ne mislite, da hočem od vas denar, ne, samo značaj hočem imeti.« Želim, da bi bil nasproti meni 3urov da bi se j prostaško izražal in uporabljal iajnesnuE&-nejše žalitve, on pa je namestu t?ga na6» vse vljuden in danes mi je celo dejal: »Zde mi je žal, da moram napraviti tali tunder, preden vas zbudim, želel bi, da bi bili vedno zbujeni, kadar pridem in da oe bi veft uganjali takih šal kakor danes, ko sem našel na vratih napis: »Pozvonite devetsto-krat!« Ko sem pozvonil osemsto sedemdeset tisoč, se mi je takoj zdelo, da sem se nekje zmotil in moral sem začeti Iznova. Poleg tega vam moram povedati, da je zvonec pri petsto dva in šestdesetem signalu odpovedal in da morate spet napolniti baterijo. Prišel sem vam tudi povedat, da sem vam danes pisal. Ponoči sem se spomnil na vas, sedel sem in vam napisal pismo.« »Tu je pismo«, je vzdihnil moj prijatelj. Pismo je bilo napisano brez slovničnih napak. »Spoštovani gospod«, je pisal gospod Berger, »zdajle ravno mislim na vas, zakaj v teh sedmih mesecih, ko sem vas prisiljen stalno obiskovati, sem se tako navadil misliti na vas, da zdaj sploh ne mislim na nikogar drugega več. že od mlada sem sila potrpežljiv in sem nekoč ped Sel osem la osemdeset kilometrov daleč, na kar vas po-' sebej opozarjam. Ko sem vam pred iaaO- mi meseci nesel obleko, nisem niti slutil, da bo zaradi te obleke prijateljstvo med r« m a skaljeno. Danes pa leže med nama hlače, telovnik in suknjič. Vem, da tudi vi ne mislite na nič drugega in rotim vas. dajte sebi in meni dušni mir in ne silite me, da sežem po skrajnih sredstvih. Vaš Jožef Berger.« Svetoval sem mu, naj si stvari ne jemlje preveč k srcu, ker se v kriminalistiki še ni primerilo, da bi krojač ubil svojega dolžnika. Narobe, poznam lep primer največje krojaške velikodušnosti. V Magdenburgu bi bil moral biti neki meščan obglavlien in magdenburški krojač Miihlbach je s posebno prošnjo prosil cesarja, naj obsojenca po-milosti, ker mu je dolžan še denar za zimsko suknjo. Moj prijatelj je bil tako ganjen, da me je vprašal, kako se je to končalo in ko sem mu odgovoril, da je šlo vse po sreči, je vzdihnil: »To je res strašno!« Nikdar še nisem videl tako potrtega človeka, kakor je bil moj prijatelj, ko me je naslednjega večera obiskal. »Zdaj šele vem«, je ves iz sebe dejal, kaj pomeni: »Ne silite me, da sežem po skrajnih sredstvih.« Zjutraj sem ga moral spet sprejeti in tedaj je dejal: »Ker do danes še niste plačali stanarine, sem se zbal, da mi ne bi ušli. ZaAo sem vam sam plačal stanarino in imam zdaj ključe vašega stanovanja v svojih rokah. Tako torej odpade zvonenje in trkanje, lahko boste mirno spali, jaz bom tiho odprl, vas zbudil in lepo se bova pogovorila o tem, kar se naju tiče.« Moj prijatelj mi je pričel tožiti, da jo imel ponoči haluncinacije: Videl je krojai-ča, ki se je plazil k njegovi postelji in ne-nehoma ponavlja! stavek: »Ne silite me, da sežem po skrajnih sredstvih.« — »Zdaj«, je jokaje dejal, »zdaj razumem, kaj je s tem mislil. Strašen človek je. Vse, kar sem mogel, sem poizkusil, da bi se ga iznebiL Tako sem na primer hodil z staro manli-cherico po sobi gor in dol, on pa je mirno sedel in dejal: »Pustite to, gospod čejka, lahko se ustrelite in potem ne boste mogli nikoli izpolniti svojih obveznosti.« Oosti-krat govorim z njim o tem, da je nekega mojega prijatelja čevljar tako dolgo zasledoval, dokler se ni obesil. On je energično izjavil, da to ni res, da je moralo biti še kaj drugega vmes in da je mojega prijatelja poznal. In še je dejal, da sem si tega samomorilca očividno izmislil. Tudi sicer me 3kuša na vse mogoče načine t,o a-žiti. časih pride, prinese s seboj steklenico konjaka, se ustavi pri vratih in vpraša: »Kako je kaj z vami?« Ko prebledim, skoči naglo k meni, mi vlije konjak v usta in pravi, da ni mislil nič slabega. »Ne prihajam se vam rogat, povedati vam jočem le, da sem včeraj seštel vse. kar mi ljudje dolgujejo m da to presega trinajst tisoč kron. Bog varuj, da bi se vam -ogni.« Moj prijatelj me je silil, naj grem z njim in sprejmem krojača. Na moje vprašanje, kako si to prav za prav predstavlja, ni je odvrnil, da bi mu bilo zelo ljubo, če bi povedal njegovemu krojaču par, samo pa* gorkfh. Pridne roke izdelujejo smuči za bližnjo sezono Eksplozija na ameriški bojni ladji Sir Harf Singta, kašmirslri maharadža, čigar oblasti wo «e uprtt muslimanski domačini Objave Rasfci večer v radiu. Radijska postaja nam bo v torek 10. t m. postregla s prijetnim večerom. Ruski večer bo na programu, večer, ruske glasbe. Ako sodimo po pevcih, bomo imeli zares lep glasbeni užitek. Štefanijo Eduardovno Frankovsko-Vukovo smo slišali. Nien liričnodramski sopran j® obilen in zvočen. Istotako De Makejev bariton. Opera »Ruslan in Ljudmila« od Glin-ke je ena najlepših ruskih oper in slišali bomo na tem ruskem večeru arijo iz te opere. Pri boleznih želodca, črevesja in presnav-Ijanja privede uporaba naravne »Franc Jo-žefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška stro-kovnjaška izvedenja povdarjajo, da se »Franc Jožefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Frane Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ali si že 3an Vodnikove družbe? Čitajte ilustrovano revijo »živi mm m svet« Na krovu ameriške bojne ladje »Colorado« se je zgodila med strelnimi vežbami ekspanzija, ki je zahtevala štiri mrtve in deset težko ranjenih mornarjev. (V ospredju »0> lorado«, za njo »Maryland«) DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU Chaplinova fanta v Evropi Pred evropsko konferenco o dolgovih? Pogled na Biarritz, svetovnoznano francosko morsko kopališče, kjer naj bi se po še nepotrjenih vesteh vršila v decembru nova konferenca o rešitvi problema evropskih dolgov S svedrom v kraljestvo črnega diamanta Mogočne prirodne sile so bile na delu pred tisočletji: rušili so se gozdnati holmi, sesedali se bregovi, vsa narava se je kroto-vičila, neprestano oblikovala, dokler ni otrdela s pokopanimi zakladi lesa v zarje naših dni. Tisočletja so privabila na raz-cirano površje novo življenje, v nednjah zemlje se je pa sesedel črni diamant, ki r,am je dal novo dobo, vsemu življenju nov ritem, nova vprašanja, dal nam je robota, da trsra iz zemlje pravljične zaklade, zato da ne" more prav živeti, a umreti se mu noče... Bilo je ob zatonu osemnajstega stoletja, ko sta sedla utrujena potnika na gozdnati porobek nekje nad Trbovljami. Čelo ima je rosil pot in debele srage so jima polzele na izsušeno stezo. Od nekod s severa ju je bila privedla pot, dva potujoča rudarja, ki bi rada videla svet. Bila sta to Thon-feauser in Holuber. Kaplja za kapljo si je 5skala pot v žejno zemljo. Zdajci je obstal začudeni pogled Thonhauserja na temni lisi pod tovariševo glavo. Izluščil je kamen iz tal in spoznal v njem — premog. Kmalu sta se uverila, da sta naletela na bogato žilo rjavega premoga. Vse črno kraljestvo pod njunima nogama je sprele-tel nezaznaven drget, slutnja počasnega konca. Svoje odkritje sta sporočila advokatu Franu Maurerju v Dunajskem Novem mestu in ta je kmalu ustanovil družbo, ki je imela že leta 1804. več jamskih kopov. Leta 1873. je bila ustanovljena TPD, ki se je razmahnila posebno po letu 1850., ko je šinila skozi zasavsko sotesko prva lokomotiva. Odtlej so prevrtali milje in milje podzemlja, izvrtali milijone ton premoga, prokleli neštetokrat in zopet blagoslovili novčič, droben zaslužek za lačna usta velike družine. V treh rajonih so se zagrizli .v drobovje zemlje: Hrastnik-Trbovlje-Za-gorje. Zagorje ima dva ločena jamska revirja v višini 276 metrov in sicer Kotredež in Ki-sovec. Premogovna plast je v Kotredežu v globini 221 metra debela okrog 16 metrov, v Kisovcu pa 20 do 22 metrov. Zadnja leta je začela kisovška žila izmirati in je bo v par letih koneo. Zato je bilo treba najti nadomestek. To je pa eden izmed najodgovornejših poslov, ki zahteva velike previdnosti v presojanju ležišč, če se ta izplačajo. Kajti investicije so tudi za močno družbo ogromne, šele, ko so izdelani podrobni idealni t. j. domnevni crteži premogovnih slojev, tako po dolžini in smeri kakor po debelini, ko je armada svinčnikov uničila legije papirja, ko so se končno nasmehnile ustne prizadetih denarnih magnatov in je vzkipel šampanjec na banketu, šele tedaj se zgane armada, ki se zagrize, vrta in vlači na dan. Pred kakimi tremi leti so postavili v breg nad gostilno pri Robavsu vrtalni stolp tri močna, v vrhu povezana bruna. Navo-zili so večje število votlih cevi, do 20 metrov dolgih s premerom Kakih 1 do 9 cen timetrov. Z močnim vitlem na motor so dvignili prvo cev in nanjo spodaj pritrdili jeklen, skoro 2000 kg težak sveder. Ta sveder ima obliko dleta in je votel.- Zaradi svoje teže se začne sveder pogrezati čim poseben stroj zavrti cev. Kmalu zgine v zemljo in da ona ne zamaši nastale luknje, potiskajo vanjo večje -n močnejše cevi, ki se zaradi svoje teže ugrezajo v isti meri, kakor si dela sveder pot. Cevovje ima pa še drug, najvažnejši smoter. Ono prav omogoča določevanje slojev, skozi katere potuje sveder. Skozi vrtalno drogovje napeljejo z močnim pritiskom vodo, ki na svojem potu skozi votli sveder sproti izpira in izplakuje vso snov, ki jo js izvrtal težki sveder. Mimo svedra najde z izvrtni-no nasičena voda pot navzgor po širših ceveh, ki jih, kakor že omenjeno, po jskajo za svedrom. Z izvrtnino onesnažena voda teče v korito, kjer se težki delci is^dejc na dno. V točno odmerjenih časovnih presledkih preišče to usedlino v co dol čeni strokovnjak, ki vodi natančne spiske. Na ta način je mogoče na enem samem mestu ugotoviti globino, v kateri se je začela plast premoga, kakšna je njegova vrednost, morebitno prekinjenje in mnogo drugih stvari, ki zanimajo strokovnjaka. V loškem reviru so vrtali do globine 312 Sezona smučarskega športa se bliža V Londonu so temeljito razpravljali o vpra-flanja, v kakšni obleki bo prišel Gandhi h kralj«, ki ga je bil povabil na čaj. Stavo m doMH seveda oni, ki so zatrjevali da bo dHkal Gandhi kralja v svoji običajni »ind-ski narodni noši« metrov, za en vrt so pa potrebovali več mesecev. Razume se, da je treba na ta način preiskati več mest. Loški revir so na vrt ali pri Robavsu, Zaletelu, Martanovcu, Pod-reberšku in Zavinah. Povsod so naleteli na , razveseljive plasti, le vrt v Zavinah ni uspel. Na ta način so si ustvarili precej zanesljivo sliko o debelini, smeri in kvaliteti premogu, ki je, kakor vele poročila, izred- I no dobre kakovosti. Površni računi trde, da je v novem revirju premoga za 70 let, ako računamo letno produkcijo na 250.000 ton. Popisano vrtanje, tako zvanl rapidni sistem s splavljanjem, pa radovednemu raziskovalcu ne pokaže smeri plasti. Zato uporabljajo od časa do časa »vrtanje za jedrom«: sveder, ki t^f okroglo osnovo, ima v sredini po vsej svoji dolžini okroglo odprtino na čije osnovnem robu so ostra rezila iz karborunda, neke umetne snovi, ki je trša od diamanta. Ker se sveder vrti, izrežejo rezila stebriček, ki leze v svedroro odprtino. Ko potegnejo sveder na dan. Je geologu kaj lahko ugotoviti lego, aplefc ustroj plasti v gotovi globini. Poleg popisanih vrtanj se poslužuje tehnika še drugih načinov, med njimi suvalnega vrtanja s 300 do 800 udarci na minuto, kar pride v po-štev pri raziskavanju v odpornem kamenju. Včasih prav rad nagaja »bergmandelje«. Zgodi se namreč, da se cev v večji globini utrga, sveder ostane v zemlji in prav težko ga je zopet dobiti na dan. Nič čudnega. • Ko se je pogreznilo 20 metrov cevi ▼ sem- J Ijo, potegnejo v vrh vrtalnega stolpa drugo t m jo privijejo v prejšnjo, stroj zopet zabrni j in obrača tanko cev s težkim svedrom na koncu, če pomislimo, da je potrebnih S"* metrov cevi, ki so pa vse enako debele, Je kaj razumljivo (posebno, če je slab mate-rijal ali so obrati prehitri), da se cev odtrga in potem naj kolne mašinist, naj se praska Herfort (vrtalni mojster), naj pljuje od jeze, — nič ne pomaga... Potegniti je treba vse strašno dolgo drogovje na dan ter namestiti na spodnji konec cev, ki ima v obliko navzdol obrnjenega lijaka v notranjo stran urezane »kvinte«, in zopet vso to egiptovsko kačo spustiti nazaj s tiho nado v srcu, da se bodo »kvinti« zajedli in se tesno spoprijeli z odlomijeno cevjo 200 metrov pod zemljo, če se ne posreči enkrat, pa še in še, mesec ali dva, ker je sveder drag. In če se ne posreči prizadevanje! Nad Zaletelom spi en tak onč svoj trmoglavi spanec, kakih 150 metrov globoko. Brž ko je imela družba potrebno gotovost o ležiščih premoga, je zgradila 1050 metrov dolg podzemeljski zvezni rov is Toplic pod cesto in Medijo v loško dolino. Pod glavno cesto na Lokah je zavrtan matični rov, ki je dolg kakih 100 metrov ter je nastal zaradi poizkusnega kopanja. Ugotoviti bo treba le še točno smer, ki naj bi šla skozi glavno jedro, nakar se bo delo nadaljevalo v stranskih jaških in etažah. Če ne bo kriza ovirala, bo loška dolina v par letih lahko zaposlila veliko Število delavstva. Središče premogokopne industrije se bo pomaknilo iz Toplic višje gori proti severozahodu. Loke in Kisovec bosta dala kruha. Chariie in Sidney Chaplin sta prispela čez Ocean v Havre. Vozila sta se skupno s predsednikom Lavalom na ladji »Ile de France« Takšen je obiskal kralja Napet položaj v Ka&nftra Ljubljana, 8. novembra. Tudi jugoslovenski športniki so imeli danes svoj veliki praznik. Življenje na t-e!enih poljih je zastalo za kratek hip, pred mogočno manifestacijo za domovino. Dan zgodovinske odločitve za bodočnost Jugoslavije je bil tudi za športnike dan, ko so odložili svoje orodje, zapustili igrišča in vežbališča ter pohiteli na vse strani, da store svojo dolžnost za lepšo in bolj zdravo bodočnost svoje mile domovine. V tem znamenju so bila danes na.ša igrišča prazna v pričakovanju novih dni, ki bodo tudi na zelenem polju ostali vse bolj svetli in zmagoviti. Tudi našemu športu je napočila z današnjo zmago ju-goslovenstva doba novega razmaha in doba jačjih sil za plemenito borbo na športnem polju! Dva dogodka v nogometu Vienna je odločila prvi finale za srednjeevropski pokal v Curihu zase, Madžari pa so doma odpravili močno reprezentanco švedske Curih, 8. nov. Danes se je vršil na igrišču Grashopperjcv prvi finale za srednjeevropski pokal, za katerega se letos po čudnem naključju borita dva dunajska tekmeca, pred ogromno množico gledalcev med Vienno in \Vackrom. Zmagala je Vienna s 3:2 (1:2). Moštvi sta bili do odmora skoraj enakovredni, pozneje pa je Vienna igrala nekoliko boljše in je tudi po pravici zabila svoj zmagonosni gol. V ostalem sta obe moštvi pokazali prav dobro igro in gledalci so v polni meri Ostale tekme v inozemstvu Praga: Slavia : Sparta S : 1 (2 : 0); Meteor VIII : Bohemians 2:1: DFC : SK Prostjejov 2:1; Teplitzer FC : Kladao 3 : 3. Plzen: Viktorija : čechie Karlin 6 : 0. Bratislava: Repr. Bratislave : Mlad. repr. Madžarske 1 : 1 (0 : 1). Dunaj: Admira : Nicholson 2 : 0 (1:0); B.A-C : H ako ah 1 : 1 (1 : 0); Waker : Ra-pid 1 : 0 (0 : 0); Austria : FAC 7 : 5 (3 : 1); Sportklub : Slovan 1 : 1 (0 : 0). prišli na svoj račun. Dasi je bil dan sicer oblačen, vendar ni deževalo, tako da je bil za nogomet prav primeren. Rcvanžna tekma se bo vršila na dan avstrijske«*! državnega praznika 12. t. m. Budimpešta, 8. nov. Pred 12.000 gledalci je danes madžarska reprezentanca odpravila Švedsko s 3:1 (2:1). Madžari so igrali ves čas zelo dobro in so zmago popolnoma zaslužili. Posebno dobri sta bili obe krili, ki sta tudi takoj v prvih minutah zabili dva gola za svoje barve. Berlin: Minerva : Blau - TVeiss 2 : 1: Sudstern : TVacker 6 : 4 (6 : 2); Tennls Borussia : Union Potsclam 2 : 0. Vel. Varadin: Repr. Vel. Varadina : Fe-renezvaros 4 : 2 (2 : 1). Miškolc: Hungaria : Attila 5 : 3. Pečuj: Kispest : Pecs Baranva 5 : 1. * ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja s akcijskega odbora v hotelu »Miklie«. Plavalna sekcija SK Ilirija. Seja načel- stva bo danes ob IS.30 v kavarni Evropa. Tekairai del rubrike arejaje avtotehaiciu oddelek Vaeaum Oil Campaa*. d. £ Avto z enocilindrskim motorjem Na češkem tržišču se je pojavil pred kratkim nov lip malega avtomobila, ki ima motor z enim samim cilindrom. Novi avto se imenuje »Kroboth« in se odlikuje ne samo po nizki nabavni ceni, ampak tudi po cenenem pogonu, zanesljivosti in trpežnem ma-terijalu. Motor novega vozila je dvotakten, ima c-i-lindrsko vsebino 550 ccm,. je hlajen z vodo in daje 10 k. s. Hlajenje je termosifonsko. Vozilo ima vplinjač sistema ?Zenith«, Ro-sehovo razsvetljavo, Z. F. gonilo e trojnim in vzvratnim tekom in oblični pretik, posebno enoploščno sklopko, zobato vodilo posebne konstrukcije, ki onemogoča opletanje sprednjih koles. Prenos moči se vrši s pomočjo kardana, ki teče na 2 Hardvjevih ploščah. šasija ie iz jeklene cevi in je spredaj in zadaj obešena na nihalnih premah. Vozilo je dvosedežno in ima zadaj še poseben prostor za prtljago. Ta prostor pa se da tudi tako urediti, da sedi v njem lahko še ena oseba. Vse kaže. da gre za novo dobro konstrukcijo mlade češke industrije. Nekoliko nasvetov za mazanje gonil Da obvarujemo zobnike gonila oi predčasne obrabe, da preprečimo kolikor mogoče izgul>c pri prenosu moči, moramo tudi gonilo in diferencijal pravilno mazati. Konzištentna mast. ki se še včasih uporabila za mazanje gonila, daje prevelik odpor posebno pozimi. Zobniki gonila napravilo brazde v masti, zobie niso mazani — in kovina drsi po kovini. Popolno mazanje, lahko zaganjanje in prečkanje, posebno pozimi, najmanjša poraba moči se da doseči le z visokovrstnim mineralnim mazivom. Olje izpustimo iz gonila in diferencijala jajboljše takoj po končani vožnji, torej takrat. ko je olje še toplo in vzame s seboj voo nečistoto. Ravno tako, kakor pri motorju se mora tudi okrov gonila, predno vlijemo vanj sveže olje, izplakniti. Isto velja tudi za okrov diferencijala. V obeh primerih lahko uporabimo petrolej za izplaknitev. Potem ko smo izpustili tekočino, s katero smo okrov izplaknili, bomo vlili vanj sveže olje take kakovosti, ki bo omogočalo pravilno mazanje gonila. Višina, do katere moramo vliti olje, je pri modernih vozilih skoro vedno naznačena. Avto na tračnicah. Kakor smo že svoječa-sno 'poročali, so na nekaterih manjših progah v Nemčiji uvedli avtobuse, ki vozijo po tračnicah. Istotako so uvedle take ommbuse tudi francoske železnice. V Avstraliji pa vozijo po progah zaprti osebni avtomobili, ki se uporabljajo namesto lokomotiv. Nov aerodrom v Rumuniji. V Cernovicah so pred kratkim dogotovili aerodrom. Njegova dolgost je 709 m, širokost pa nekaj nad G00 ni. Na aerodromu je hangar, dolg 50 tn, o širok 35 m. Poleg hangarja je v posebni zgradbi mehanična delavnica, poleg nje pa urad aerodroriia, posebni prostor.; za carinarnico, meteorološko postajo in radijsko postajo. Tu je zgrajen celo mal hotel z restavracijo. Stroškf za aerodrom znašajo okrog 11 milijonov Din. Kaj je pokazal letošnji pariški salon? Prav za prav isto sliko, kakor vse druge zadnje avtomobilske razstave: izpopolnitev maliii avtomobilov. Vsi konstrukterji malih avtomobilov vedo dobro, da je ravno to polje še precej neizkoriščeno, da je pa kupec precej kritičen in se hoče v malem avtomobilu skoro tako počutiti, kakor v onem, ki stane dvakrat toliko. Mnenja graditeljev malih avtomobilov glede najprikladnejše velikosti vozila, so zelo različna, enotna pa so Ko sem uvidel, da je prijatelj čejka res že popolnoma uničen, sem mu predlagal, naj pred gospodom Bergerjem glumi norca. > Imate popolnoma prav-«, mi je pritrdil, »saj itak ne manjka več dosti. Odkar ima ključe do mojega stanovanja, pride po ne-krat na dan pogledat, kaj počnem. Najhujši pa je njegov resni in usmiljeni stavek: :: Torej gospod čejka, kaj je z va-m' '■ * — Veste kaj dragi prijatelj,« sem mu svetoval, »ko pride gospod Berger, mu dajte na njegova vprašanja zmedene odgovore.« Okoli desetih je v čejkinih vratih zaškripal ključ in imela sva čast pozdraviti gospoda Bergerja. Opazil sem, da mu je bilo nevšečno, ko je ugledal pred seboj neznano osebo. Prijatelj čejka je sedel na oknu in mračno gledal predse; potem je kakor v sanjah dejal: : Zakaj je neki Kari IV. tako uredil — menim, da se tem vinskim goricam pravi Melnik.« Gospod Berger me je vprašujoče pogledal in prijatelj čejka mi je med tem z globokim glasom dejal: »Prosim vas, pokažite gospodu ravnatelju plinsko cev in sporočite mu, da je vodovod v redu.« Gosp. Berger je ves razburjen stopil naprej in dejal: »Jaz sem, gospod čejka, Berger, Jožef Berger, saj veste, hlača, telovnik, suknjič.« — »Ah«, je vzkliknil čejka, »vas je torej poslala holandska vlada, van Dyck? Povejte svoji kraljici, da je moči pridobivati iz dvogoldinarskih tolarjev radij.« »Toda, gospod čejka!« — »Car Ivan«, je prijazno dejal gospod čejka, »v Rusiji vam bom zgradil majhno cerkev in črne kokoši bom učil plavati. Sicer pa bo treba spoditi od Panamskega prekopa vse velike vezirje. Sadeže kruhovega drevesa bomo križali z bananami in opice morajo na aeroplan.« Peljal sem bledega gospoda Bergerja v stran in mu dejal, da je bil pravkar tu zdravnik, ki je konstatiral, da se je nesrečniku omračil um. »Jutri se bodo za mojim prijateljem za zmerom zaprla vrata sanatorija.« Gospod Berger je sedel na postelj in ihtel, med tem ko je prijatelj čejka hodil po sobi gor in dol ter smehljaje se dejal: »Nadenite leopardom nagobčnike, pustite jih, naj se gredo izprehajat, da nam bodo prinesli denarja.« »Gospod Berger je mahoma vstal in dejal čejki: »Jaz se ne imenujem Berger, jaz sem stavbenik Novak. Zgradil sem most čez Sredozemsko morje. Tudi potres na Siciliji sem jaz napravil.« Potem je sedel na tla, pričel s prstom trkati ob pod in pri tem vpil: »Tu izkopljite vodnjak, tu spodaj so Karlovi Vari.« Skočila sva k njemu, prijatelj čejka se je sklonil nad njim in mu strahoma dejal: »Toda, gospod Berger, saj je bilo vse vkup le šala. Hotela sva vas le prestrašiti.« In ko je gospod Berger vstajal, je z groznim glasom dejal: »In jaz vaju takisto, gospod čejka!« Kaj se je potem zgodilo, tega ne vem, zakaj naglo sem ostavil nesrečno stanovanje. Naslednji dan mi je čejka ves iz sebe povedal, da je gospodu Bergerju plačal. (B. Z.) v tem, da je treba trpežnost malih avtomobilov povečati in vozila tako konstruirati, da bodo na cesti ravno tako dobro ležala, kakor pa večji turistični avtomobili. To so v glavnem konkurenčna sredstva, ki prihajajo v dobro seveda le bodočemu avtomobi-listu. Nor belgijski rekord. Motociklistični prvak Rene Milhoux je postavil na gorski progi Mont Theux, ki ima vzpon 12°/«, nov belgijski rekord s tem, da je dosegel povprečno hitrost 150.958 km na uro. Lepo dohoifrk angleških držamih blagajn. Pred kratkim je prinesel londonski časopis zanimive podatke iz angleško avtomobilisti-' ke. Iz teh podatkov posnemamo, da so avtomobilisti plačali za razne kazni v predlanskem letu lepo vsoto 200.000 funtov šter-lingov. Ceste ▼ ČSB. Praška vlada je že lani ustanovila poseben fond zn vzdrževanje in grad-ho cest. V ta fond ie bilo votirano lansko le-lo 1 milijardo čeških kron. Razen tega pa bo država nakazala temu fondu 70° o vseh dohodkov na državnih taksah, ki se ubirajo na pogonska sredstva in maziva. Že v lanskem letu so porabili za popravilo cest S00 I milijonov Kč. Od celotne cestne mreže, ki znaša 8500 km, je popravljano ▼ lanskem letu 3500 km ceste. Dela pa se seveda pridno nadaljujejo; češka vlada je s tem vsekakor dokazala, da zna ceniti važnost avtomobilskega prometa in ga boče še naprej podpirati. To gotovo ne iz kakih sentimentalnih motivov, ampak ker dobro ve, da bo na drugi strani investirani kapital nosil tudi državi lepe plodove. Deset norih rekordov. Na dirkališču Mont-lhery so postavili francoski vozači Senechal, Bourlier in Frettet v 24urni vožnji 10 novih svetovnih rekordov. Vozači so se menjali vsaki dve uri. a vozili so na avtomobilu De-lace. Doseženi rekordi so: 500 km s povprečno hitrostjo 179.S50 km na uro; v triurni vožnji so prevozili 538.S7G km s poprečno hitrostjo 179.029 km na uro: 500 milj s povprečno hitrostjo 178.207 km na uro; 1000 km s povprečno hitrostjo 176.091 km na uro. 1000 milj s povprečno hitrostjo 167.027 km na uro; v 12urni vožnji povprečna hitrost 103.2:33 km/h; na 3000 km povprečno 156.457 km'h; na 2000 milj povprečno 156.802 km Ti; v 24urni vožnji s povprečno hitrostjo 153.727 kilometra na uro. Robinzonka na pustem otoku Strašna usoda sorodnice francoskega podkralja v Kanadi Leta 1541 je proglasil francoski kralj Franc I. Kanado za svojo last. Poslal je dve ekspediciji, da bi preiskali novo deželo, in imenoval je skrahiranega ga-skonskega plemiča de Robervala za kanadskega podkralja. Kanadski podkralj je najel kapitana Cartiera s petimi ladjami, zbiral je denar za orožje, nazadnje se je pa zvezal z bivšim viceadmiralom de Lartiqueom, ki se je pečal z ropanjem. Nekaj denarja je zaslužil z ropanjem ladij ob bretanski obali, v aprilu 1542 je pa podkralj odplul s tremi ladjami, da bi dohitel Cartiera. Na ladjah je imel okrog 200 mornarjev in kolonistov, moških in žensk. Roberval je bil zelo objesten gospod, ki ni trpel odpora. Pretepanje, glad, vešala ali izkrca-vanje na pustem otoku je vzdrževalo na ladjah red in disciplino. Podkralja je spremljala tudi bližnja njegova sorodnica Marketa de Roberval s svojo 601etno komornico Damiano. Nesreča pa je hotela, da se je Marketa zaljubila v mladega plemiča in da njena komornica tega razmerja ni znala prikriti. Čim je podkralj to zvedel, je dal svojo sorodnico prepeljati na drugo ladjo. Ko se pa ljubezen tudi na ameriških tleh ni ohladila, je dal Marketo prepeljati na neobljudeni otok, kjer jo je pustil s komornico. štirimi puškami, strelivom in skromno zalogo hrane. Mladi plemič se je s svojo zalogo prostovoljno pridružil Marketi in njeni komornici. Trije prebivalci samotnega otoka so si napravili iz vej in mahu kolibo, preživljali so se pa z divjačino in plodovi. Živeli so bedno in neprestano so se morali boriti z divjimi zvermi, posebno z medvedi. V osmem mesecu je mladi plemič umrl. Kmalu po njegovi smrti je povila Marketa otroka, ki je pa čez nekaj dni umrl, a smrt je pobrala tudi staro komornico. Tako je ostala Marketa sama in obupno se je borila za golo življenje. Nekega dne je ustrelila tri medvede. Tako je preživela dobra dva meseca, ko je nekega dne zagledala ribiško ladjo iz Bretagne. Zažgala je velik ogenj in tako je opozorila ribiče nase. Otok je bil na glasu, da na njem straši, vendar so se mu pa ribiči približali in presenečeni so zagledali na njem žensko. Ko se je že pripravljala vstopiti na ladjo, da bi se odpeljala nazaj v Francijo, je malo manjkalo, da si ni premislila. Hotela je ostati v bedi in nevarnosti ob grobu svojih dragih, slednjič se je pa le odločila in odpotovala. Otok se je imenoval otok demonov, ker je baje na njem strašilo. Pozneje je dobil ime Roberval, nekateri zemljepisci so mu pa dali ime Marketa v spomin na strašno tragedijo, ki se je odigrala na njem. Zanimivo je, da je zadela krutega podkralja Kanade zaslužena kazen. Ko se je vrnil iz Kanade, je bil neke noči v Parizu zahrbtno umorjen. Kako pišete? Na anketo pod tem naslovom, ki jo prinašajo pariške »Les Nouvelles Litterai-res«, je odgovorilo že več francoskih sodobnih pisateljev. Njih odgovori so prav zanimivi, mnogo pa povedo tudi posnetki rokopisov, ki pričajo, da sodoben pisatelj pridno rabi pilo in brus, popravlja, izpre-minja prvotno besedilo in trudoma išče popolnejših stavkov, če je Anatole France dejal o sebi, da so ga smatrali za genija, ker je bil dober korektor, ali če je Flaubert včasi presedel cele dni nad eno samo stranjo svojega rokopisa, nikar misliti, da sodobni pisatelji slpljejo kar iz rokava nove misli in stilistično popolne stavke. Veščina pisanja je dandanes precejšnja, vendar si jo mora vsak pisatelj pridobiti sam in zase, a iskanje novih misli in novih sižejev je težje kot kdaj poprej, ker so nekdanje obsežne plasti že precej izčrpane. Zanimivo je tedaj, kako pišejo sodobni francoski pisatelji. Navedimo za danes samo enega, Georgesa Duhamela, čigar lepo in miselno vzpodbudno knjigo o Ameriki »Prizori bodočega življenja * nam obeta v Župančičevem prevodu »Tiskovna zadruga«. Duhamel odgovarja med drugim: »Ponoči imam vedno pri sebi zvezek z velikim svinčnikom; če se česa domislim, si zabeležim še tisti hip v temi, čeprav kaj-krat v bizarni in nesovisli obliki; zakaj na spomin se človek ne more zanesti. Najmočnejše misli ne prihajajo kar tako, zato ne sme človek pustiti ,da mu ubeži njih poglavitna vsebina ;treba jih je tedaj spra-viti na varno v beležnico. Tu lahko čakajo, £e treba, tudi deset let, da dozore in se vključijo v tok žive misli, ustvarjajoče umetnostno delo. Beležka te vrste pa mora biti neposreden odziv, utrinek, domislek, četudi bizaren, ne pa domislena misel, preudarjena, premišljena opazka, kakršne si zapisujemo n. pr. v intimne dnevnike. Včasi se mi primeri, da si zapisujem take reči za mizo, v družbi; ljudje si pri tem naivno domišljajo, da beležim, kar so pravkar rekli. V resnici nimam vedno namena, da bi kdai porabil te misli — toda one so tu. predstavljajo trdno bogastvo, če si zabeležil mnogo različnih misli o kaki določeni reči.« Duhamel pripoveduje, da je štiri leta nosil v sobi dejanje velikega romana o Sala-vinu, ne da bi nanj mislil posebno pogosto. Samo kdaj pa kdaj je beležil. Nenadno mu je bilo prišlo, kakor bi ga obsedlo. Pravil je svoji ženi: Davi mi je Salavin rekel to in to.. in roman je kmalu dozorel. Duhamel piše sam in s peresom; ne mara pisalnega stroja. O tem pravi: »Rad imam gesto peresa ,ki uvršča pismenke na papir. Zdi se ml, da je tako neprestano izmenjavanje besed in mi3li resnično pisateljevo delo ln da ga lahko opravljaš samo s peresom v roki. Mehanski izumi — pisalni stroj — se mi vidijo nevarni. Tudi narekovanje lahko rabi samo tedaj, če hočeš naglo zajeti trenutne vtise, napraviti beležke ali spisati pismo. Pri ustvarjanju umetnostnega dela pa mora biti pisatelj sam, z obličjem v obličje svojemu papirju, tako kot v ljubezni z ženo. Pisalni stroj pri ustvarjanju umetnostnega dela — to je za me nekako tako kot če v začetku obeda spustiš psa v jedilnico. • Pisalni stroj lahko pisatelju opravlja samo podrejeno službo. To je povsem moralno, zakaj če bi mu bil zares v pomoč, bi bili najmočnejši stvaritelji oui ,ki imajo najboljše stroje. Pri meni se vloga stroja zmanjšuje na vlogo kopista, ki mi hitro preskrbi tri izvode mojega dela, da jih lahko korigiram ob raznih dneh, pod različnimi pogoji in v različni duševni razpo-loženosti. Te razne korekture res da niso istovetne, vendar se medsebojno izpopolnjujejo ...« Tako Duhamel. S svojo izjavo nam je vsaj malo odgrnil zaveso v delavnico, ki v nji nastajajo njegovi spisi. O ženi v kuhinji Pepelčica, zakleta toliko tisočletij v kuhinji, ni ušla pozornosti pesnikov, pa tudi ne njihovi kritiki. Ker gre samo za mrtve veličine, lahko prečitajo te vrstice moderne ženske brez ogorčenja. Nam ni bila storjena krivica, one pa, ki jim je bila, je ne čutijo več. Nietzsche ni imel rad žensk. Videl je v njih nekaj satanskega in zato je bil vpričo dobre in vedno vesele gospodinje ves zmeden. Kaj bi ji mogel, nesnu-joČi nobenih peklenskih načrtov in marljivo vodeči gospodinjstvo, naprtiti hudega. Če bi bila žena misleče bitje, bi bila skozi tisočletja kot kuharica spoznala največje fiziološke tajne in se s tem sama polastila zdravniške vede. Razvoj človeštva so zavirale slabe kuharice in pomanjkanje razuma v kuhinjah. Niti zdaj se ni na tem mnogo iz-premenilo. Nietzsche trdi dalje: Kar človek je. to je. Njegovo naziranje je bilo pa močno subjektivno, kajti ko je bil bolan, marsičesa ni jedel in s tem je delal krivico ženskam, ki so mu kuhale. Filozof Schopenhauer ie rad dobro jedel in pri jedi je odlagal ves pesimizem. V knjigi >Panerga« je določil kot preizkušnjo v kuharski umetnosti: pripraviti star podpiat tako dobro in okusno. da ga more človek pojesti. Tudi Shakespeare je bil strupen. V »Othel-lu« govori Jago o »zmaju v kuhinji«. Kakor da bi zmaj nikoli ne sedel tudi za mizo. Ohranil se je nam stih nemškega sanjača Lenaua. To je znamenita oda na kuhajočo in pekočo ženo. Ne bomo povedali, kje in kdai .ie bilo. zgodilo se je pa. da .ie zašel neki večji dnevnik v stisko. Izdajatelj si je zaman prizadeval pridobiti za list odlične sotrudnike. Slednjič se mu ie to posrečilo, toda kmalu so vsi učenjaki kot sotrudniki orejadrali k drugemu listu. Dnevnik je bil skoraj izgubljen. Izdajatelj si je pa znal pomagati, pridobil .ie kuharja, navadnega in obenem nenavadnega kuharja. Naročil mu je, naj piše prvovrst- bbesse JVTtN itfrtiiCAft' LJUBLJANA - PALAČA VIKT0RIA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV. KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETIRANIH IZDATKIH ne recepte. In kuhar jih je sestavljal. Tu pa tam se je pojavi! v Mstu opis velike pojedine. Izdajatelj si je lahko mislil, kako se cede ljudem t>ri črtanju opisa pojedine sline, kakb si ta ali oni izstriže članek, ga da prečitati svoji ženi in jo prosi, naj mu skuha v nedeljo enake jedi. Ljudje so začeli list kupovati in kmalu se je zelo razširil. Slava je šla sicer na račun kuharja, toda za njim se je gotovo skrivalo mnogo kuharic. Letalski konstruktor Zagreb, 8. nov. Danes je prispel v Zagreb konstrukter inž. Simon Milutinovič « svojim novozgrajenim športnim letalom. Spremljal ga je njegov pilot Jaklič. Jutri popoldne ob 15. bo inž. Milutinovič demonstriral s svojim letalom pred zagrebškimi letalskimi strokovnjaki. Samomor Slovenca v Zagrebu Zagreb. 8. nov. Tu se je danes popoldne po 16. uri ustrelil v prša in smrtno ranil 27-letni Ljubljančan Slavko Jereb. Nameščen je bil v neki zagrebški trgovini s krznom. Jereb je bil oženjen in je imel 10 mesecev starega otroka. Imel pa je istočasno razmerje z neko Bebo F. Ko je Beba izvedela, da je oženjen, ga je zapustila. Danes pa je prišel k njej na njeno stanovanje na Maruličevem trgu štev. 11 in jo je prosil, naj mu ostane zvesta. Ona pa mu je očitala, da jo je ogoljufal in tedaj je Jereb vzel revolver iz žepa ter si ga nastavil na prsi. Beba je zbežala, on pa »i je pognal kroglo v srce. Jereb je bil opasno ranjen prepeljan v bolnico in ni upanja, da bo ozdravil. Velik požar v newyorški Inki Ne* Vork. 7. novembra, d. Na 200 m dolgem pomolu Manufacture« Railroad Companv v Hobokenu je včeraj popoldne izbruhnil velik požar, ki je uničil več Skladišč in veliko množino blaga, določenega za Evropo. Škoda znaša nad milijon dolarjev. Požar se je razširil tudi na pomol holandske paroplovne družbe, kjer je bil zasidran paruik »Stadendam«. Na pamri-ku so se že vnel: jambori in vrvi, vendar pa so mogli ogenj kmalu pogasiti, ko eo potegnila ladjo od pomola. Tudi ostale parnike so obvarovali pred ognjem. Nad Iludsonom so se proti New Yorku valili go6ti oblaki dima. ki so v posameznih trenutkih zatemnili mesto, šele po večur-nem delu ognjegascev se je posrečilo požar omejiti. General Kutjepov v Italiji? Pariz, 7. novembra p. »Soir« objavlja senzacionalno vest, da se je izginuli ruski general Kutjepov, o katerem se je govorilo, da so ga odvedli boljševiki v Moskvo, nenadoma pojavil v Italiji. Vest, ki je zbudila v krogih ruskih emigrantov silno senzacijo, pa doslej še ni potrjena ter se zdi zelo malo verjetna. Pomanjkanje premoga v Rusiji Moskva, 7. novembra AA. V Rusiji j« veliko pomanjkanje premoga. Premogovniki v Doncu producirajo 150.000 ton na dan, kar pa je premalo za potrebe velike industrije in mest. V nekaterih krajih kurijo v bolnišnicah samo vsak drugi dan. Položaj je tem bolj resen, ker je premogovni revir v Doncu že izvršil petletni načrt. Odkritje spomenika Mahngreenu Stockholm, 7. novembra AA. Tu so odkrili spomenik švedskemu učenjaku Malm-greenu, ki. je izgubil življenje pri Nobilovi odpiavi na severni tečaj. Odkritju so prisostvovali člani vlade in druge odlične oseb-rosti. Humor Strupen Jezik. — Zelo lepo obleko imate in nekam mladostni ste v nji. — Dala sem si jo narediti za svoj 24. rojstni dan. — Kaj poveste! In ta kroj je prišel znova v modo? Oče sin — Vidiš, sinko, star sem pa se še vedno peham za delom in skrbim zate, ti pa samo lenuhariš. Meni je bilo delo vedno v zabavo. — Že prav, toda pomisliti moraš, oče, da človek ne živi samo za zabavo. Na igrišču. Na nogometnem igrišču po prvem polčasu pride zakasneli gledalec in vpraša: Prosim vas, koliko pa je sedaj? — 0:0. — To je dobro, vsaj nisem še ničesar zamudil. Moža za popotnico — Tako, ženica, zdaj pa grem k sosedu na domačo zabavo. — Le pojdi, samo da mi ne pozabiš kupiti rogljičkov, ko pojdeš zjutraj mimo peka. ŽENA V SODOBNEM SVETU 0 feminizmu VIII. T>»nes imajo vsaj delne politične pravice »ene nad 45 držav. Povsod je bila borb* aanje bolj ali mana trda razen v Rusiji. Nekaj zamlmmh podatkov so prinesli fce-fcki učitelji, ki so napravili izlet v Leningrad in druga ruska mesta. Pozneje so imeli v Pragi ciklus predavanj o vtisih s svojega potovanja. Učiteljica šotkova je govorila o ženskem vprašanju na Ruskem on je med drugim pripovedovala o zaščiti žene matere. Naš »ženski svet« je posnel iz tega predavanja naslednje: »Ruska vlada stre.mi za tem, da 01 odpravila sastem gospodinjskih pomočnic :n oevoijoja ženo mnogih malenkostnih po-«kyv v gospodinjstvu. Tudi iz razloga, da m gospodarska enakost žene in moža ne ostaja samo na papirju, pomaga vlada zeiu i* suženjstva v kuhinji. Ustanovila je javne kuhinje, jedilnice in pralnica Moskovski »Dom komune« ima prostora xa 700 oseb, samska stanovanja an eka * 1 do 2 sobama. Nekatera imajo male kuhinje s plinskimi kuhalmki za hitro pripravljene jedi, ki jih kdo hoče poleg skupnega jedilnega programa V zavoduje skupna kuhinja, pralnica, delavnica, klub telovadnica. dvorana, prha, terana, jigrisce deč-j,- dom. SLične skupne gospodinjske naprave bo tudi po vseh novejših tovarnah. Zaščita dela brez zaščite mater in dece .e vidi v Rusiji nesmiselna Vjbarkizako- nov o delu so tudi važne določbe, M pre-povedujejo ženam zdravju škodiva de.a, posebno pod zemljo, in nočno delo rasen ■v neobhodno potrebnih obratih J^™*** služba, postrežba bolnikov). Nosečim m doječem ženam pa je nočno delo brezpogojno jtrepovedano. Vprašanje populacije se rešuje z zaščito materinega zdravja Umrljivost dece je bila precej grozna, saj je po uradnih zapiskih umiralo do 2 malijona otrok na leto. Ogromno je sedaa delo »Zabite mater in dece« posebno na kmetih, kjer se je treba boniti z neverjetnimi pred-eodfci. Vse matere, poročene in neporočene «*> pod istim zaščitmlm zakonom. 6 do 8 »tednov pred porodom in prav toliko po porodu ima mati dopust in dobiva polno plačo Ima brezplačno zdravniško oskrbo ;tafi4a sodobne žene napram Htozu najvažnejši faktor njene biti. Ker je sodobna žena zaposlena v poklicu, *an.jo mož ni več oblastnik, kakor je bil za ženo prejšnjih generacij, temveč njen tovariš, ona pa njegova enakovredna vrstnica. Spoznala ga je kot borca, zmagovalca ali pa poraženca v življenjskem boju, torej kot človeka. kakršna je sama. S tem je odpadel mrimbus, ki ozarja zaščitnika. In čustvo podrejenosti. ki navdaja slabotnega pred močnim. se ne more niti razviti. Samo od sebe j»> postalo razmerje med spoloma tovariško. Ta rov odnos sodobne žene do moža dobava svoj -izraz tudi v odklonitvi vseh privzetih običajev vljudnosti, kajti vse naše družabno življenje se vrši še danes po zakona li in formah iz časov kavalirja in dame. Še danes se učijo otroci iz >dobrih lami-li j < najprej doma. potem pri plesnih vajah m pri ipouku lepega vedenja iz knjig, M go-da je najvišja zapoved za moža viteštvo napram ženi, za ženo pa, da sprejema izraze tega viteštva. Še danes velja za neizogiben kriterij prave možatosti, da stopi žena pred možem skozi vrata, da ji mož pomaga pri vstopu in izstopu iz vozila, da ji odvzame tudi najmanjši zavoj ali pa nosi plašč, da ji priskoči postrežljivo na pomoč, kadar oblači jopico. Mož mora biti torej zmerom na preži, da pomaga ženi pri vsakem opravilu, ki stavlja najmanjše zahteve na moč in spretnost žena prejšnje dobe je presojala vrednost moža in njegova čustva do nje po uslužno-stih, ki jih ji je izkazoval Ta odnos pa Je obstajal le med njo in tujim možem aK ljubimcem, dokler se ni poročila. Na. sploSno pa je žena v lastnem domu kaj hitro padla na stopnjo služabnice, ki je odvzela možu vsak najmanjši trud in mu pripravita in nudila vse udobnosti. Niti od svojih sinov, ki jih je vzgojila za kavalirje, ona m' njene hčerke ni90 smele in mogle pričakovati uslužnosti, ki so jih samo po 9ebd umevno izkazovali vsaki drugi ženi. To na prvi pogled osupno dejstvo ima svoj izvor v patrijarhaličnem sistema prejšnjih let, ki si ga ne moremo ntieiiti brez podrejenosti nesamostojnih članov rodbino. Podrejeni del so bile seveda žena in hčerke, kajti moški potomca ao se že od malega zavedali, da jih je narava namenila n poglavarje bodočega rodu. Vpliv takega pojmovanja se je opažal celo v najvsakodnevmejših zadevah življenja. Tako je bilo v mnogih rodbinah v navadi, da so očetu m sinovom razdeljevali pri mizi najboljše kose, medtem ko so se morali zadovoljiti ženski člani rodbine z enostavnejšimi jedrni. Neredko se je mož pri skupnem posetu gostilne gostil z jedjo in se krepko zalival s pijačo, žena in otroci pa » smeli le gledati ali pa zaužiti kako malenkost Te razmere, ki so prav srednjeveške, so iz nedavne preteklosti. Danes živeča generacija se delno še prav dobro spominja, da so se pri neugodnem materijeltnem stanju morale hčerke pogosto odreči osebni sreči, da so omogočile bratom stanu primerno eksistenco. Največkrat so z ročnimi deli zaslužile toliko, da so olajšale eksistenco moškim potomcem: namen posvečuje sredstva, kajti sicer je bilo žensko poklicno delo prepovedano, saj je dopuščalo sumnjo, da poglavar rodbine nima zadostnih sredstev, da bi sam vzdrževal rodbino. Tovariško razmerje med sodobno ženo in možem ne dopušča niti tako zvanega vite-štva. niti njegovega nasprotja, zanemarjanja žene. Sodobna žena ne bo zahtevala od moža uslug, katerih mu ne bi sama izkazala, če je treba, ker stoji na stališču, da bi moral vsak Slovek pomagati drugemu, kadar je potrebno. Sodobni ženi ni do tega, da bi še vnaprej obstojal formalen odnos med spoloma, temveč si želi svobodnega odnosa, ki je brez predsodkov. Dolžnost moža. ki tudi še izvira i« prejšnjih časov in razmer, da pri skupnem posetu kavarne, na izletu itd. plačuje za ženo, se je izmaličila v slabo navado. Ker pa se udomačijo novotarije najprej tam, kjer hna besedo denar, so se na tem polju konvenct-jonalne ve®; že pričele rahljati, in morda je prav to pričetek propadanja viteštva. Sodobna žena odklanja te ostanke neke tradicije ne le, ker so le forme, ki so izgubile vsebino, temveč ker je spoanaita, da simbolični pomen teh običajev izvira ix svetovnega nazora, ki samostojno ženo ponižuje in degradira. Kon^reš Žveze v nemških ženskih društev se je vršil v Leipzigu od 8. do 10. oktobra. Na kongresu sta se temeljito obravnavali dve snovi: poklicna usoda ženske mladine in razorožitvena konferenca 1932. in nemške žene. Otvoritveni referat k prvi snovi je imela tudi pri nas znana Gertrnda Baumerjeva, ki je bodrila žensko mladino k delavnosti in borbenosti, ki mora biti tudi danes najznačilnejša poteza mladosti kljub moreči gospodarski stiski, ki ima tako cesto, za posledico topost pasivnost m obup Kljub krizi je vendar samo 10 odstotkov brezposelnih žen io še vedno jih ima 90 odstotkov svoja delovna mesta. Torej je za delovno ženo vendarle bolje danes kakor tedaj, ko si je njena generacij* »tirala pot v poklicno življenje: tedaj je" bila ta pot temna, za ženo ni bilo nobenega sigurnega mesta, nobene upravičenosti, nobene pokojnine, povsod edinole .odpor. Danes je potrebno. da se združita stara ln' mlada ženska generacija, da si vzajemno; aodita moralno moč v teh hudih čas®. Referat droge govornice*,.dr. Gaefeelove, je pokazal, kako živo se nepSke žene zanimajo za gospodarski bodisi T; lastni državi kakor tudi.fcven nje. V izčrpnem referatu »Nemškogospodarstvo in usoda delovne žene« je temeljito iuriteira! vzroke krize v svetovnem in specHfc|no ▼ nemškem gospodarskem življenj«. Posmšafke je po-vedla v »delavnice brez delavcev«, kjer je racijonalizacija pometala Hodi na cesto. Pokazala je, kako je kriza z#deJ«, nemško ženo: ne toliko s popolno brezposelnostjo kakor z znižanjem plač, tf ao za žene kot nekvalificirane moči Se vedno znatno nižje kakor za moške. Zato tri bila^ejno potrebna temeljita strokovna izobrazba na široki bazi, ki naj omogoči, da se lažje prilagodi izpreminjajočim se delovnim okoliščinam. Kongres je sprejel resohfcijo z zahtevo, naj se ženam ne zapirajo • pota v službe, zlasti pa naj se ozira na mlade ženske moči. Najplemenitejša naloga naroda, četudi je stiska, mora biti, da omogoči doraščajoči mladini, ki stremi po razmaSm hi odejstvo-vanju, možnost nveljavljenja njenih sil. Drugi del kongresa je otvorila dr. Mag-nus von Hausen s referatom »politični in militaristični problemi razorožitvene konference«. Konštatirala je, da je prihodnja razorožitvena konferenca najboljši dokaz popolne nezmožnosti Društva narodov. Dokazovala je brezpomembnost razorožitve-trih predlogov,'ki bi jih morale izpolnjevati samo premagane države,- dočim imajo druge države proste roke. Razorožitvena konferenca bi imela samo tedaj nspeh. če bi veljab enake mere za *se narode. Socijalna delavka dr. Alice Salomonova je obrazložila stališče Mednarodne- ženske zveze glede razorožitve. Zveza je vedno delovala za sporazum med. narodu Tudi k tej točki dnevnega reda je sprejel kongres resolucijo,, ki. zahteva splošno razorožitev, ki naj se izvede polteno In odločno. Z obžalovanjem: pa morajo nemške žene ugotoviti, da načirt razorožitvene konvencije tega ne izraža ^ef'stoji z nalogami Društva narodov v iiitf&itJhr nasprotju. Na taki podlagi .se ne ip^^esnorati trajen mir. . Kongres je v celott.pofcazii % kakšnim razumevanjem slede neallke žene političnim dogodkom » drfttfrt^fc*«« ■»}«,-.— - Turške Sen« to'|H——lll>» Tfl -kratkim so bile nastavljene, trt —frjrtrn .aa sodiščih v Angori, Stambtrtu in -^ntfrol. S tem je presentljivo hitro naraelo Število aa 9. Reforma zakenoke«« prava v V Perziji je pred kraMctajf postaj pr»vwnočen zakon, ki uvaja ra*H«l»S lfe*0Stl aa polju zakonske zakonodaje. Take* so *v4SaU starost za sklepanje safoMcrr pri deklicah na 16 in pri možeh na 1& tat Na podlagi norih zakonskih določb je odprta sedaj Perztjki, ki dosedaj ni mogla teti« na ločitev sako-na. zakonita pot ločitvene tožbe. Prva poravnalna upraviteljlea v Avstriji. Nov dokaz, da vedno bolj u valujejo usposobljenost žen ▼ trgovinskem območju je imenovanje prve poravnalne upravi te ljice Fanny Schindlerjeve, Id Je le pet let na-čelnica Zadruge avstrij. modlstk. Imeno- vana je bila za poravnalno upraviteljioo velike firme za izdelovanje klobukov. Poravnalni upravitelj mora imeti poleg trgovinskega znanja še specijelno znanje v branši kateri pripada Insolventna firma Njegova nagrada je zakonito določena dn zaviisi od višine poravnalne vsote. Odikovanje dr. Gertrude Baumerjeve. Svet Društva narodov je na svoji zadnji seji imenoval na podlagi poročila italijanske ga zunanjega ministra Grandija go. dr. Ger-trudo Baumerjevo, ministerijalno svetnico in poslanko v nemškem državnem zboru za članico upravnega sveta instituta za poučni film pri Društvu narodov. Ženska banka na Kitajskem. Pred 7 leti je več podjetnrih Kitajk ustanovilo banko zelo skromnega obsega, ki se je sedaj razširila v ugledno Women, s Commercial and Savings Bank. Banka se je preselila lz prejšnjega skromnega okraja v moderno petnadstropno poslopje na emi glavnih šan-gajskih ulic. Vodstvo in osobje sestavljajo same žene, izobražene v šoli, ki jo vzdržuje banka, s katero je v tesnfi zvezi. Prej je banka poslovala le za žene. sedaj pa je na splošno željo na razpolago tudi moškim kli-jentom. Ženska policija v Angliji. Angleške ženske organizacije so se mnogo zavzemale za imenovanje kake žene v »Police CouncLl« za Anglijo in Wales, bi so ga ustanovili I. 1919. Njegova naloga je med drugim, da skupno s policijskimi oblastvi izdela službeni pravilnik, ki bi veljal za vso deželo. Željo ženskih organizacij so pred kratkim izpolnili v toliko, da je bila miss Doroth Petto, ki je že eno leto tehniška svetovalka v Scotland Tardu v vprašanjih nastavitve in izobrazitve žen, za članico »Polilce Councik 10. zborovanje Internacionalne zveze za zaščito otrok v Lisaboni od 26. do 29. ok. tobra 1931. je imelo naslednji dnevni red: Pravna vprašanja: preiskava možnosti, kako tako razširiti! kom-netenco mladinskih sodišč, da postanejo pristojna za vsa vprašanja rodbinskeea prava, ki se tičejo mladoletnih. Zdravstvo: boi proti tuberkulozi in sifilkK s pomočjo sodelovanja % argarri-zaefiami 'n ustanovami, ki deinieio za mladinsko zaščito. Prosveta: izobraževanje in .preuizobrazba učencev s stališča pedagogike, gospodarska in socijologije. Preobremenitev šolskih otrok. i - - Neupravičena draginja v Beogradu Beograd, 6. novembra. Letošnje poletje s svojo sušo je bilo zelo neugodno za živinorejce daleč naokoli, odkoder se naša prestolnica zalaga s klavno živino. Krme ni bilo, kmet ne ve, s ->:m hi krmil živino, pa je "prisiljen, da se je fiz-nebi po kakršnikoli ceni, ker bi mu drugače morala poginiti. Tako je prišlo, da so načele cene živini padati ln se danes drže to. prvovrstne zaklane vole okoli 8 Din. -irusrovrstne okoli 7, tretievrstne pa od 2.50 do 5 Din. Krave se plačujejo po 3.50 do 4 Din kilogram žive teže, teleta po 7 do 10. težke svinje no S.50 do 9.50. mesnate pa okoli 7 Din. Dočim se je prej govedina po deželi prodajala na drobno povprečno po 12 Din, se danes prodaja na d-robno povprečno po 6 in le rekdokje po 7 ali 8 Din. V Beogradu pa se tudi še danes prodaja .nrivovrstno meso tk> 12, drugovrstno po 10 Din, telet in a pa po 22 Din. Svinjsko meso gre do 16, mast je po 14, salo po 16, sirova slanina po 16, sušena do 18 Din. Pri vsem tem pa je treba še pripomniti ,da beograjski mesarji plačajo grosistu, trgovcu samo oba prednja in zadnja dela, dočim glavo, kožo in vse ostalo dobivajo zastonj in seveda prodajajo za drag denar. Koža se n. pr. prodaja po 4 do 5 Din kg in ,pri 20 kg znese to že do 200 Din dobička. Beograjski mesarji tako res zlorabljajo na eni strani kmeta živinorejca, ki je zaradi pomanjkanja krme prisiljen, da prodaja živino pod ceno, na drugi strani pa beograjsko prebivalstvo, ki mora za meso plačevati iste cene, kakor jih je plačevalo prej, ko je živina .imela svojo normalno ceno. Beograd danes dejansko plačuje meso prav po isti ceni, kakor ga plačujejo mesta r Inozemstvu, katera se preskrbujejo i njim po uvozu iz naše države, pri čemer je v njihovih cenah vračunan prevoz, carina in bogve še kake druge obremenitve In dar oašnje cene so v resnici celo še v.išje, kakor so bile prej, ker je razlika med izkupičkom živinorejca Ln cenami v podTobni prodaji danes večja, kakor je bila prej in je torej za toliko večji dobiček mesarjev. Tem večja pa je ta razlika potem pri predelanem mesu, ker tu cene niso nadle skoraj čisto nič Beograjska javnost se je začela zelo ž;vo zanimati za to važno vprašanje in v beograjskih listih se kar najodločneje zahteva, da tu energično posežejo vmes vsi poklicni činitelji. Poudarja se, kako kupna moč pre-stolničnega prebivalstva pada in bi ravno pocenitev mesne hrane, katere Beograd doslej ni porabljal v preobilni meri, mogla pripomoči k primernemu prehranjevanju manj imovitih slojev. Poraba mesa bi tako mogla znatno porasti, namesto da, kakor sedaj, pada ravno zaradi pretiranih nikakor upravičljivih cen. Vse kliče po kar najhitrejši primerni rešitvi tega življenjsko važnega vprašanja prestolničnega prebivalstva. Roški literarni večer v Ljubljani Ponovno opozarjamo, da bo d revi ob pol 21. uri v Francoskem institutu ("Narodni dom) recitacijski večer slavnega ruskega poeta Igorja V. Severjanina. Pesnik bo čital svoja najnovejša dela, ki ga kažejo ne le kot tankočutnega poznavalca ruskega pesniškega jezika, marveč tudi kot umet-nnika globokega občutja. Vstop je prost, prostovoljni prispevki se bodo pobirali ▼ korist Ruske Matice. Državna razredna loterija ŽREBANJE 1. razreda XXIII. kola 19. In 20. novembra 1931« 7 premij! 50.000 dobitkov! Cena srečki: Vi srečka Din 200 V2 srečke Din IOO- Strogo solidna, točna in diskretna postrežba! Opozarjamo, da ne prodajamo srečk po agentih, preprodajalcih ali po raznih trafikah, temveč le neposredno, in to v naših prostorih. 1233C Bankovno komanditno društvo A. R?IN I DRUG, ZAGREB ILICA 15. GAJEVA ULICA 8. BEOGRAD 1 Knez Mihajlova uL 47. Pravi SMUČARSKI ČEVLJ; vedno v zalogi in izdeluje po meri slaro-znana tvrdka ZALOKAR, Mestni trg št. IS Popravila se sprejemajo MALI OGLASI Itnibvdebi Kuharico iščem u go-•riiiM>. Naslov pove og!*s. oddelek »Jutrac. 52079-1 Učenca t n»koliko znanja nemščini«, i i e e m tjl mehaničn o delavnico. Iianska cesta 63 52092-1 Postrežnica •v&irf, nemšfioe, dobi »e-»to vsak dan od 7.—10. in 1.—3. Predstaviti se je v ponedeljek Aleksandrova cesta 4, V. nadstr. wat» 24. 52360-1 Trgovsko učenko ki je živahna in ima res veselje do trgovine, do-hro račnnarico, po mož-nosti z meščansko šolo, s«prejmpm v večjo trgovino t mešanim blagom na de-ieli. Ponudbe " na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ta-koj?^-n nastop<. 55433-1 Več krojaških pomočnikov i* f na dela po meri sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 52451-1 Mladega trgovsko Izobraženega gospoda ali gospodično za obiskovanje trgovin iščem. Zore, Gledališka ulica 12/in. 52561-1 Dečka - nosača domačina, sprejmem. Saši ov pove oglasni oddelek Jntra«. 52635-1 Mlada natakarica išče mesto v boljši gostilni Pismene ponudbe prosi na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Ljubljana ali Maribor«. 5il8S-2 1000 Din nagrade dobi tisti, kateri mi preskrbi mesto prvorazrednega kavarniškega plačilnega, veščega več jezikov in zelo sposobnega. Ponudbe na: A. Guzejov, Draškovec, Medjimur-je. 2794/md Kuharica srednjih let, vajena gospodinjstva in kuhe, xe>!i nastopiti službo pri orožnikih, financarjih ali samskem gospodu. Nastopi lahko 15. novembra ali 1. decembra. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Varčna«. 53486-2 Klepar, pomočnika »prejme tvrdka Gustav Puc ▼ L'ubljani, Tržaška cesta. 62584-1 Šiviljsko vajenko »pre me atelje Hity, Kongresni trg 13. 52583-1 Plačilna natakarica mlada, lahko tudi začetnica s kavcijo — se sprejme takoj za v Zagreb. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Plačilna«. 2793/md Za pomoč v hiši dam sobico in zajtrk pošteni ia zdravi ženski — J>vorakova ulica 8/III lev*> 52399-1 Šivilja modna, vešča vsakega dela damskega in moškega perila, sprejema delo na dom. Na željo gre šivat na dom. Naslov r oglae. oddelku »Jutra«. 52443-2 Mlada šivilja ki bi šla tudi sa sobarico, išče namestitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Šivilja«. 525S5-2 Mlado dekle gre kot pomoč gospodinji, i\i k otrokom. Fam Koča« Bevško, Trbovlje I. Mlada šivilja želi vstopiti kot sobarica aU kaj sllčnega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »šivilja«. 52624-2 • C» rrvrjj: Šivilja gre šivat na dom. Naslov v oglasne-m oddelku Jntra. ČAMERNIKO*rA šoferska šola LJubljana, Dunajska e. M (Jugo Anto) telefon 2236. Prva oblast, konce«jonirana Prospekt 15 lastonj — pi Site ponj! 251 Pekarno r trg« oddam v najem proti odkupu inventarja — 15.000 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33551-17 Kavcije zmožen vzamem v najem takoj prometno restavracijo, kavarno aU boljšo gostilno. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Strokovno lzučen« 25636-17 Železno blagajno srednje veliko, jako močno, v brezhibnem stanju, s pisalnim nadstavkom Pn®*-ni prodam. NasiUcv pove ogl. odd. »J-atra«. 47544-6 m 1CapiUU R0-LEX R0-LEX R0-LEX R0-LEX R0-LEX R0-LEX R0-LEX R0-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ni. 6. Hotele, gostilne kavarne, restavracij« io rl-notoče prodaja to 4aj» v najem poslovteca M g«ctB niSarstvo M. S. Parlekerii. Zagreb. Diea 146/t tafm macije proti poslani S Din toamki pošljem« bank«. 213-19 Lepa vila elegantna, v mta&ri legi, radi od potovanja poceni naprodaj. Radvanjeka ee-sta 42, Staden« pri Mariboru. 88416-00 Lepe stavb, parcele pod Roinft«ai ugodno naprodaj. Rtdor v oddelka »Juta««. ania oddalo Stanovanje sofce ts kabla j« »d d »m. Naslov v »gl«iWB oddelku »Jutra«. 92903-31 Stanovanje 2 sob, kuhinje ia pritiklin subo ia položne takoj oddam ▼ Zg. Šiški, Ko«ove polje 193. 52408-81 Stanovanje i parket, sob ia predsobe takoj oddam v novi hiši Prešernova al. S, Zelena jama. 52336-31 2 parket, sobi Stanovanje sob«, kuhinje, 2 portiaa-skih prostorov in pritiklin. vse pod enim ključem, ea 250 Din odda Joie Kit-manc, Brdo št. 23. 52376-31 —— Stanovanje obstoječ« iz 4 sob in pritiklin, v sredini mesta ta-, koj oddam pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daj« Miri ik v Frančiškanski nlici št. 10. 52329-81 Stanovanje 2 parke«tiranih sob ia pritiklin, a 1. decembrom oddam v Zeleni jami, Ka* roščeva nlica 2. 5SBKI-91 Sobo « dvema posteljam« oddam gospodičnama al; zakoncema event. brana ali souporaba knhmje. Blei-weisova e, 3./OI. desno. 53466-23 2 prazni sobi patpiavai aa pisarno ali kako obrt oddam v bližini sodeča. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. .;... , 53489-Č23 Mesečno sobo oddaai eoann gospodu v Trskervtid ulici SteT. 11. 52318-23 Stanovanje sob« in kuhinj« tak«] »d-dam. Tstotajn oddam tndi kuhinjsko sobo. — Neete, Vai. Vodnikova nlica 32. 3»MM Stanovanje trisobno, takoj oddam za 700 Din na Dolenjski cesti št. 12. 52343-21 Solnčno sobo oddam po moral ewl aa- lidni gospodični dijaki* ji. Naslcv t oglasnem oddelka »Jatoa«. Lepo sobo oddam na Mirja ti. Na Tabora oddam opremljen« tk> sobo. Naskxv pove ogl." oddelek »Jutra«. 58307-SS ia Vnhinja i -reemi pritiklinami oddan takoj. Tovarniška al. m. 88480-31 Sobo, kuhinjo in shrambo oddam boljši stranki ta 440 Din mesečno. Podjunska rilca 11. visofcopritKčje, ■ 1. decembrom. 89478-21 Sobo t vso oskrbo oddam. Sv, Petra nasip 43, Kopalnica', klavir. 53458-23 Lepo sobo oddam ve« daa oeobi na Meetaem trga št. 13/TL SGS14-S3 Svetlo sobo elektrika, kopalnica, A4-dam takoj ali posnej«. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33409-23 Sobico s posteljo ln postrežbo Išče uradnik v Trnovem ali še bližje v mestu. Ponudbe takoj na ogl. odd. »Jutra« pod »250« 52632-23a Fotoamaterska dela kakoa tndi vsa strokovna lela naredi do aedaj naj bolje to najceneje foto graf Joško Smuč, Wolfo v« nI. 12 tn Specialna fo to-trgovina A Smuc, Mari jin trg 8 — vogal Wolfovf u'ie» L 304 SP Grafolog in hirosof N. Sadlucki odpotuje! — V Celju ostane samo še do 15. lovembra. Naslov: Celje, Hotel »Evropa«, soba št. 17. Od 16. novembra v Kranju, hotel pri »Jelenu«. Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. 12992 Telefon 2059 •M^Prem o g rS suha drva eoga&mk. B->horiSeva H. # (Dmutnetn v najem U trgorsfci lofcal V LJUBLJANI z velikim skladiščem ozi-roma veliko suho SKLADIŠČE. Pogačnik, škofja Loka — ob kolo-dvoro. 13766 PRODAM skupno aH posamezno: 2 stanovanjski hiši, 1 gospodarsko poslopje s skladišči, delavnicami in stanovanji. 1 velik industrijski objekt, žaga (z aii brez strojev), zemljišče, ležarišča in stavbne parcele. — Objekti so pripravni tudi za vsako drugo industrijo. — Cena nizka, plačilni pogoji zelo ugodni. J. POGAČNIK. Škofja Loka ob kolodvoru. 13762 K rzneni a vv« plasci: pristni murmel ' „ bisam „ fohlen i. t. d. ter vsa modna krzna za ovratnike in obšive v veliki izberi in solidnih cenah. L. ROT liitliau. Mestm trg Sin. 9 Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana, Miklošičeva c. 15/1. PRODAJA po najugodnejših cenah in samo na debelo tfCevašGi premog (Koles MriGete domači ln Inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe vseh vrst livarniški, plavianki in plinski Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf fUbnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria Franc Jezersek. Za inseratni del ie odeovoren Aloiz Novak. Vsi v LinhiianL