If undelivered return to:
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
6117 St Clair ave. CLEVELAND, O. The largeet Slovenian Weekly in the United States of America. Swora Circnlation 14,000 Issued e<rery Wednesday Subseription rate. For members yearly ....$0.84
For nonmemberB_____....$1.60
Foreijjn Co<mtries ........$3.00
Telephone: Randolph 62$
OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOUC UNION
Entered aa Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Poet Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1012
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE.PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
-	. . '■	,	.	.....i iii	L- » J-'j'__i ' i i . ............... '.in ....i	' .
Štev. 33. — No. 33.
CLEVELAND, O., 13. AVGUSTA (AUGUST), 1924.
Ši
Leto X.—Vol um« X
SPOMINSKA KNJIGA.
NAD VSE ZANIMIVA KNJIGA JE V TISKU.
Na več vprašanj od strani članov in uradnikov krajevnih društev naznanjamo glede Jednotine Spominske knjige sledeče:
Vse gradivo za sestavo te knjige je dovršeno. Zanimivo knjigo bo lično tiskala tiskarna "Ameriške Domovine." Jutri gre prva pola, obsegajoča 16 strani v tisk. Ker bo Spominska knjiga vsebovala do male ga 400 strani, bo vzelo več tednov, da bo mogoče natiskati toliko strani v deset tisoč izvodih.
Pri izdaji te knjige bodo važne tudi slike, kojih bo nekaj nad 200! in oglasi, razdeljeni poleg opisa društev po državah in naselbinah v abecednem redu.
Da se je izdaja te knjige nekaj zakasnela, so temu kriva gotova društva, ker nam niso pravočasno vrnila popravljenih zgodovinskih podatkov.
Ko bo ta knjiga gotova, bomo že naznanili na tem mestu. Uredništvo "Glasila K. S. K. J."
Sobr. John Dečaaan nevarno
Forest cfty, Pa. 9. avg. —
S tem poročam, da je naš znani rojak br. John Dečman, pravni odbornik KSKJ. nevarno bolan že 14 dni; najprvo ga je mučila vročinska bolezen, zdaj pa boleha z? pljučnico in je še silno slab. Bojimo se še hujšega, ker se mu bolezen ne obrača nič na boljše; zraven pa še taka neznosna vročina kakor je sedaj tukaj.
Sobr. Dečmanu iskreno želimo, da bi okreval!
J. O.
Smrtna kosa.
Butte, Mont. — Pred kratkim je umrl v naši naselbini dobro poznat in v obče spoštovan rojak John Petritz, doma iz Bojanje vasi na Dolenjskem; v Butte je živel nad 20 let. Za seboj zapušča žalujočo ženo, enega sina in tri brate.
Pokojni John Petritz je bil mož, da mu je bilo malo $ara. Na društvenem polju bil je vedno prvi. Bil je mož tihe narave in močnega katoliškega prepričanja; svojo vero je ljubil nad vse. Kakor je živel, tako je tudi umrl, kot pravi katol. mož. Njegov velik pogreb je pokazal ,kako spoštovanje je do njega imel narod.
Mi pa, njegovi prijatelji ža-lujemp za njim, in mu kličemo: "Počivaj v miru blaga duša!"
Poročevalec.
CLEVELANDSKE VESTI.
—Mmulo nedeljo popoldne, dne 10. t. m. so imeli naši sosedni Ne\vburčani svoj veliki dan: farno žegnanje in pa slovesno blagoslovitev nove cerkvene kapele sv. Lovrenca.
Slavnosti ob 3. uri popoldne se je vdeležila velika množica ljudstva od blizu in daleč. Pričela se je s parado po bližnjih, vse okrašenih cestah. Korakala je vsa šolska mladina, domača, še nova cerkvena godba, devet društev s svpjimi zastavami in štiri cerkvene bratovščine Z' banderi. Te slavnosti se je vdeležilo tudi troje glavnih uradnikov K. S. K. Jednote iz Clevelanda in sicer brat Anton Grdina, John Zulich in Ivan Zupan. Barbertončani so poslali 3 svojih zastopnikov; osobito lepo in številno je bilo zastopano društvo sv. Vida, št. 25 in društvo Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jednote iz Clevelanda.
Takoj zatem je Msgr. Pfeil, namestnik mil. škofa blagoslovil cerkveno kapelo, nakar so vanjo v slovesni procesiji prenesli Presveto Rešnje Telo v
UMOR VSLED PSA.
TUJEC UMORIL REVNEGA OČETA OSMERIH OTROK.
Rojstva in poroke v Chicagu.
Chicago, IR. — Naše mesto napreduje v vseh ozirih; število rojstnih slučajev in porok se veča; število smrtnih slučajev pa pada. V sedmih mesecih tekočega leta je bilo v tem mestu 35,171 rojstnih slučajev, lani v tem času pa 32,644. Letos je od 1. januarja do 30. junija tukaj umrlo 20,234 oseb, lani pa v istem času 21,082. Porok je bilo že letos 24,871, lani pa 21,175; davka od avtomobilov se je letos vplačalo $3,471,210, lani pa 13,022,881.
Chicago, 111., 10. avgusta. — Včeraj se je v našem mestu izvršil nad vse tragičen umor. Žrtev tega umora je postal 43 letni Guy Franklin, prodajalec pokalice in lunčev, stanujoč na 230 W. Taylor St. Franklin zapušča ženo in osem otrok v starosti od 3 do 15 let, katere je z veliko težavo preživljal.
Vzrok tega umora .je dokaj čuden in tragičen.
V soboto zvečer okrog 6. uri se je Franklin vrnil utrujen z dela domov; pri svojem poslu (krošnariji) je bil včasih po 20 ur pokonci. Še pred večerjo se je mudil na dvorišču, kjer so imeli Franklinovi domačega psa. Istočasno je prikorakal po stranski ulici nek 20 letni tujec, v katerega se je Franklinov pes zakadil in mu raztrgal hlače. Tujec je ves besen zahteval od lastnika psa $5 odškodnine za raztrgane hlače; govoril je italijanski, kar je Franklinu tolmačila soseda, Mrs. Motole. Ker ves prepla
.	, ,_u	sen oče (Franklin) ni imel to-
spremstvu 12 duhovnikov. sttfi*]^ den«jjLJ0u j« J*nujal sa-J nih strežnikov in mlacBl' tfek-41^	***
lic. Slovenski duhovniki so bili sledeči: Rev. Oman, Rev. Bombach, Rev. Ponikvar, Rev. Virant, Rev. Hribar, Rev. Dr. Gruden iz St. Paul, Minn., Rev. Plevnik iz Jolieta, 111. in Rev. Jakob Cerne iz Sheboygana, Wis.
Msgr. Pfeil je imel pred podeljenim blagoslovom z Najsvetejšim primeren nagovor na farane sv. Lovrenca, čestitajoč jim, ker so tako vneti v verskem oziru; pravi zgled drugim narodom.
Slovensko slavnostno prepoved je imel Rev. Dr. Gruden iz St. Paul o pomenu hiše božje. Slavnost je bila zaključena s Zahvalno pesmijo, zatem se je pa vršil na cerkvenem vrtu bazar.
Vsa prireditev je izpadla ob krasnem vremenu sijajno in v splošno zadovoljnost navzočih.
—Jako žalostno smrt je storil v petek naš rojak John Vi-čič, ki je stanoval na 16203 Holmes Ave., Collinwood. Vičič je bil že šest mesecev hrez dela, in to si e vzel toliko k srcu, da je sklenil končati svoje življenje. Takoj poleg ceglarne na Saranac Rd. in E. 163rd St. se nahaja velika ilovnata jama, 85 čevljev globoka. Strmoglavil je v to jamo in je bil na mestu mrtev. Truplo nesrečnega rojaka so prepeljali v o-krajno mrtvašnico. Vičič zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Pač žalostna usoda!
—Zadnje dni so se mudili v Clevelandu na obisku in so* se oglasili v našem uredništvu sledeči: Mrs. Rose Banich iz Chicago, m., s svojim 8 letnim sin-kotom; Josip Opeka iz Wau-kegana, 111., Frank Gospodarich iz Rockdale, 111., Mrs. Ivana Gačnik iz Forest City, Pa. in Ivan Murn, zastopnik tednika "Naš Dom" iz New Yorka. Mr Murn se še sedaj mudi v Clevelandu, katerega cenjenim naročnikom in čitateljem "Glasila" toplo priporočamo.
mo 91.50 drobiža, vse svoj« pre* moženje, koje svote tujec ni hotel sprejeti ter mil je pričel resno groziti.-
Franklin je bil na potu k sosedu, da si izposodi še preostanek za odškodnino; v tem tre-notku je pa tujec Franklina z dolgim nožem zabodel enkrat v tilnik, enkrat pa v srce, nakar je pobegnil.	,
Ves ta prizor na dvorišču je gledala Franklinova žena in o-troci. Nesrečnega očeta so takoj prepeljali v okrajno bolnišnico. Ker je bil smrtno zadet in ker je znal, da bo umrl, je pustil pred zadnjo uro k sebi poklicati svoio ženo in vseh o-sem otrok. S solzami v očeh se je od njih sledeče poslovil:
"Jaz'umiram. Uboga moja družina. Za Boga vas prosim, g. doktor, naj se moje nesrečne družine kdo usmili" Ob 5:30 zjutraj je Franklin umrl.
Prijatelji in znanci Frankli-nove družine bodo priredili ko-lekto za dostojen pogreb; za zapuščene sirote se bodo pa zavzele oblasti.
Policija je sedaj marljivo na delu, da izsledi brezsrčnega morilca.
-o-
Rusija bo skrbela za svoje bedno ljudstvo.
Moskva. — Ruska vlada je določila 138 milijonov zlatih rubljev ($69,000,000) iz državne blagajne za pomoč bednim kmetom, kjer kaže slaba letina. Število prizadetih znaša v raznih pokrajinah okorg 7,000,000. Takoj se bo nakupilo in razdelilo za 58 milijonov rubljev mesa in žita, ostanek'bo pa porabljen v irigacijske (osuševalne) svrhe.
-o-
Državni deficit v Avstriji.
Dunaj, 9. avg. — Avstrijski državni proračun za mesec avgust izkazuje 129,400,000,000 deficita; tako poroča Dr. Alfred Zimmerman generalni komisar avstrijskih financ, koje-ga je imenovala Liga narodov.
PRIMARNI VOLITVE. RUHRSKO VPRAŠANJE.
PRI VOLITVAH V CLEVELANDU DyA SLOVENCA NOMtNIRANA.
FRANCOZI BODO EVAKUIRALI PORUHRJE.
r
Cleveland, O. — Včeraj, dne 12. avgusta so se vršile v državi Ohio primarne volitve. Obe stranki, republikanska in demokratska sta šli v hud boj s svojimi kandidati; glavne volitve v novembru bodo šele pokazale pravo zmago.
Frank J. • Lausche.
Za demokratskega kandidata za guvernerja je bil ponovno izvoljen sedanji guverner, A. V. Donahoy z 81,554 glasi, za republikanskega pa Harry L. Daviš z 295,890 glasovi. Bivši župan Fred Kohler je bil imenovan za okrajnega šerifa!
Pomenljivo pri teh volitvah je dejstvo, da sta zmagala dva naša Slovenea, ojn odvetnika, Mr. Frank J. Lawche in Mr. John L. Mihelich. Prvi je bil imenovan na demokratskem ti-ketu za kandidata državne se-natske zbornice, drugi pa za državnega poslanca. Lausche je dobil 4021 glasov, Mihelich pa 3221.
Pariz, 10. avgusta. — Iz zanesljivega vira se poroča, da je francoski kabinet odobril načrt ministrskega predsednika Her-riota Jei priporoča francosko-belgi/sko evakuacijo v zasedenem Poruhrju. Načrt za evakuacijo je bil sprva določen na dve leti, zdaj se bo pa isto izvršilo že tekom fenajstih mesecev.
Dasiravno je maršal Foch odobraval nasvet vojnega ministra, generala Nolletta, da naj sc evakuacije z okupiranega ozemlja prej ne izvede, dokler ne bodo Nemci sprejeli tozadevnega načrta zaveznikov, je sedaj svoje mnenje predrugačil. Večinoma francoskega kabineta se je namreč izrazila za evakuacijo, kajti na ta način bo Nemcem veliko lažje plačati predpisano vojno odškodnino.
Vsa zadeva glede razoroženja bo letdB meseca septembra predložena na seji Lige narodov.
Danes je bil ministrski pred-šedrtk Herriot na kosilu pri u senatske zboMdcc;
na večer se je pa zopet ocipeljal v London na konferenco zaveznikov, ker se bo skušalo rešiti pereče reparacijsko vprašanje.
IZ SHEBOYGANA.
POROČILO O SHODU IN SLAVNOSTI JEDNOTINE 30 LETNICE.
John L. Mihelich.
Iskreno bi želeli, da bi naša dva kandidata tudi pri novem-berskih volitvah zmagala. To bo potem prvi slučaj v zgodovini ameriških Slovencev, da bo kak izmed naših rojakov zastopal ljudstvo v državni senatski zbornici. Živeli zavedni slovenski volilci!
--o-.
Izletniki utonili v rezervarju.
Billings, Mont., 29. julija. — Ko se je včeraj s svojim avtomobilom vozil Julius Tanner iz Clover, Utah poleg Shoshone vodnega rezervarja pri Cody. Wyo., se je avtomobil prevrnil po visokem bregu v vodo. Utonil je lastnik avtomobila, njegova žena, devetletni sin in dva otroka J. Welsheve družine iz Cowley, Wyo.
Važno za potovanje v Jugoslavijo.
Washington, D. C. — Konzulati kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zedinjenih državah bodo v bodoče vsem našim državljanom, ki potujejo le za gotov čas v stari kraj, izdajali na potnih listih tudi povratne vize. Na podlagi takega vizuma se vsak potnik lahko vrne iz starega kraja v Zedinjene države, ne da bi mu bilo treba prositi za dovoljenje za odhod iz dežele ali pa za ponovno vi-ziranje njegovega potnega lista.
Na ta način je vsem našim državljanom, ki odhajajo v domovino po poslu ali da obiščejo svoje družine, olajšan povratek v Zedinjene države Amerike.
Izvestilni urad kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, o—.
La Follettejevi načrti.
Washington, 8. avgusta. — Senator La Follette, predsedniki kandidat progresivne stranke in njegovi pristaši niso natančno določili pravega časa za otvoritev volilne kampanje. Najmanj še en mesec bo vzelo za potrebne predpriprave.
Senator La Follette namerava s svojim prvim kampanjskim govorom nastopiti na Delavski praznik, 2. septembra. Mudil se bo osobito v večjih industrijskih mestih na iztoku. Njegovi prijatelji mu svetujejo, da naj s svojimi govori počaka še nekaj časa.
Senator Wheeler iz Montana, podpredsedniški kandidat progresivne stranke bo tekom kampanje obiskal severozapad-he in zapadne države. Oba progresivna kandidata se nameravata tekom kampanje poslužiti tudi govorov po radio napravah.
Sheboygan, Wis„ 4. avgusta. —(Po Sheboygan Press-Tele-gram) — Včerajšnjo slavnost slov. kat. slavnost v našem mestu in v Zeleni dolini je de? oviral; toda navzlic slabemu vremenu se je iste vdeležilo o-krog 2,000 ljudi in ves program se je dovršil kakor je bilo določeno.
Na to slavnost je -prihitele okrog 350 zunanjih gostov ii Milwaukee, West Allis, Wauke ?ana in Chicaga; dospeli st semkaj v dveh posebnih pouličnih karah in v 35 avtomobilih.
Zunanje goste je pričakovala in sprejela pri cerkvi sv. Cirila in Metoda na N. J. Ave. in 3. cesti velika delegacija fara-nov, društvenikov in občinstva s cerkveno godbo na čelu; med "rem, ko se je množica med potrka vanj em zvonov zbirala v šolski dvorani.
10:30 uri se je prjpela v cer kvi sv. Cirila in Metoda slovesna peta sv. maša, katero je da roval Msgr. T. F. Thill, župnik "ierlcfro 'Pfesveteg$ Igiena v Sheboyganu ob asistenci Father Hugo Bren-a, D. D. iz Chi-caga, dalje Father Fr. Pichery, Župnik cerkve sv. Petra Klaver-ja, dalje Father R. B. Stoffel-a. kaplana bolnišnice sv. Nikolaja; dalje Father Jakob Cemeta domačega župnika in Father J J. Omana, župnika iz Clevelanda, O. Slovesno pridigo je i-mel Father Oman.
Rev. Msgr. Thill je v krat kih besedah čestital fari sv. Ci-ril£ in »Metoda na uspehu, koje-ga je ta cerkvena občina naredila zadnjih 14 let pod vodstvom g, župnika Rev. J. Cer-neta. Ob ustanovitvi te, ozir Rev. Cerne ta fare, je imel tudi označeni monsignor dosti skrbi, ker ni razumel našega slovenskega jezika. Danes je pa fara sv. Cirila .in Metoda v She-boyganu ena izmed najbolj organiziranih cerkvenih občin v deželi, ker ima krasno cerkev in lepo šolo.
Rev. Oman je v svoji pridigi omenjal svoje vtise v' Shebov-ganu. Dospevši semkaj je menil, da bo našel le majhno kon-gregacijo, pa je ena izmed najlepših v Združenih državah.
Po dovršeni službi božji je bilo za goste pripravljeno iz-borno kosilo v cerkveni dvorani. Vsi so se izjavili, da lepega sprejema ki tega dneva ne bodo zlepa pozabili.
Ob 1:30 uri popoldne se je s slavnoštjo nadaljevalo na cerkvenem piknikovem prostoru v Zeleni dolini. Na sporedu so bili govori, petje, godba in raz*-rifc zabave. Father Cerne je bil predsedovatelj tega dneva, ki je govornike občinstvu predstavljal.
Mestni župan H. Schuelke je najprvo navzoče pozdravil fn čestital faranom sv. Cirila in. Metoda, ker so vrli državljani in ker tako napredujejo. Zatem je župan potegnil na drog ameriško trobojnico, pri koji priliki je igrala godba znano himno "Star Spangled Banner," ljudstvo jo je pa odkritih glav pelo.
OGENJ V HIRALNICI.
Mansfield. 0„ 9. avgusta. — Pred nekaj časom so v Rich-land okrajno ubožno hišo privedli 60 letno Mrs. Ellen Kun-sie, kamor se je zelo branila. Označena starka je danes zjutraj iz maščevanja zažgala glavni del poslopja, ki je do tal pogorelo. Napornemu delu paznikov in strežnikov se je še posrečilo rešiti iz ognja nad 70 ubožcev, vendar sta pri tem zgoreli 85 letna Mrs. M. Boli-inger in 75 letna Mrs. K. Grie-sham.
Požigalko, Mrs. Kunsie so isto jutro našli obešeno na nekem drevesu blizu hiralnice.
" 14 letna Miss Elsie Sebantz, hčerka Mr. in Mrs. John She-)antz je zatem izročila županu krasen šopek rož, ga pozdravila in se mu v imenu fare zahvalila isl njegovo vdeležbo.
Zatem je v angleškem jeziku ?ovoril Rev. J. J. Oman iz Cle-/elanda ozirajoč se na ugovor . župana Schuelke-ja.
Temu je sledil govor Dr. Ed-mund Knaufa iz Sheboygan. Govoril je o "Zavarovanju in aobrazbi." Tudi Slovenci tega nesta so dobro zavarovani pri •aznih društvih, tako tudi fino zobraženi. Izobrazba je najboljši način zavarovanja proti -jboštvu in za stara leta. Mno-ro izmed naraščaja Slovencev ma važne mestne službe. V de-jetih letih naprej bodo Slovenci / Sheboyganu igrali najbolj orominentno vlogo v narodnem, javnem in trgovskem oziru.
Tekom popoldneva je Slovenski psvski zbor, pod vodstvom Mr.. Fr. Mikeka zapel več lepih pesmi v mešanem zboru, med '-em, ko je domača cerkvena jodba igrala razne komade.
Na tem shodu so nastopili sledeči govorniki: Peter Nov-5ek, predsednik pripravljalnega odbora; Dr. Hugo Bren je govoril o "Naši šoli in bodočnosti <raših otrok," Anton Grdina, predsednik K. S. K. Jednote iz Jlevelanda je razložil "Dolžnosti katoliškega lajika napram državi in cerkvi. Zatem je pozdravila navzoče v imenu katoliškega ženstva, Mrs. Mary Prisland, tretja podpredsednica K. S. K. Jednote. Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. Jednote iz Jolieta, lil., je govoril o •'Katoliških bratskih organizacijah." V imenu mladinskega oddelka je navzoče zatem pozdravil Alojzij Milavc, sin družine Anton Milavc iz Sheboy-gana. Frank Opeka, predsednik nadzornega odbora K. S. K. Jednote iz Waukegana je nato omenjal o "Gospodarskih razmerah podpornih organizacij." J. Butkovič iz Pueblo, Colo., je govoril o "Edinosti katoličanov raznih narodnosti." Miss Antonija Bregant iz Sheboygana je navzoče pozdravila v imenu deklet. Kot zadnji govornik je nastopil še Rev. J. J. Oman iz Clevelanda, O.
Vsa slavnost je izpadla z velikim uspehom navzlic temu, da je dopoldne silno deževalo. Mnogo vdeležencev je ostalo pod streho na piknikovih prostorih tudi med kratko nevihto zvečer; župan Schuelke je bil eden izmed zadnjih, ki se je podal s te slavnosti domov.

Društvena naznanila i»*dopisi
Društvo sv. Petra in Pavla, št na, zatorej apdiram na vse 64, Etna, Pa.	članstvo, da pridete zanesljivo
S tem naznanjam vsem čla- na prihodnjo sejo. nom in članicam goriomen j enega društva, da naše
Tudi prosim odbor, da prine-društvo se 6 mesečni račun, da ne bo priredi piknik (izlet) dne 17. morda kakega prerekovanja, avgusta t. 1. in to na znani ker, znate, da že nismo imeli
Thomasovi farmi v Dorseyville, Pa., nedaleč od West Etne.
Vsi člani in članice so prošenj, da se tega izleta gotovo vde-ležijo, ker to bo prva naša skupna veselica, odkar smo se združili.
Člani ali izletniki iz Pitts-burgha lahko dobijo vozove (trucks) in sicer bodo isti stali na 43, 51 in 57 St. Butler St. Člani živeči v Etna dobijo truke pred Hrvatskim domom na Bridge St. in na 28 Bridge St. in na West Etna R. R. Crossing in to vsako uro od desetih dopoldne do 2. ure popoldne. Torej na veselo svidenje dne 17. avgusta na Grove
John Skoff, blagajnik.
seje dva meseca. Vzrok bom povedal na seji. Ta seja bo važna, zatorej se iste «rsi brez izjeme vdeležite, člani, članice in tudi nečlani. Ne bojte se našega društva, saj nismo tako grdi. Pristopite v našo vrsto, kar vam ne bo žal. Naše društvo vam nudi iste udobnosti in iste koristi kot druga, ali še boljše.
S sobratskim pozdravom,
Frank Ghnpel, predsednik.
NAZNANILO. Iz urada tajnice društva Marije Pomagaj, št. 119, Rockdale, IU.
S tem naznanjam cenjenim članicam našega društva, da je sestra Agnes Piškur po šestmesečni službi kot prva tajnica odstopila od tega urada ali dela in namesto nje je za priro taj-ffico izvoljena sestra Jennie Zu-fpncich. Njen naslov je na: H24 Moen Ave., Rockdale, (Joliet), IU.
To poročam na tem mestu, da se bodo v prihodnje cenjene sosestre v društvenih zadevah lahko obračale na novo ali sedanjo tajnico.
S sosestrskim pozdravom,
Jennie Zupancich, tajnica.
Društvo sv. Štefana, št. 187, Johnstown, Pa.
V "Glasilu K. S. K. Jednote" z dne 30 julija (št. 31) je bUo Thomas J napačno poročano glede uradnikov našega društva. Pravilno bi se moralo glasiti sledeče:
Predsednik, Frank -Pristov, ii. D. No. 2; tajnik, Andrew Tomec, Box 126 »4 Stautzman St.; blagajnik, Frank Mele, 724 Chestnut St
Obenem poročam, da je naše društvo na svoji zadnji seji dne 3. avgusta sklenilo, da se od slej vrše društvene seje vsako četrto nedeljo vsakega meseca ob 3. uri popoldne v Hrvatski cerkveni dvorani, na 8th Ave.
Toliko v naznanilo in blagohotno vpošte vanje. S sobratskim pozdravom, Andrew Tomec, tajnik.
Rihničaui, ki bi kar raztegnili | no kazali v našem življenju.
prostorno
Shod*r Pueblo, Colo.
Začetek našega katoliškega shoda dne 27. julija t. 1. je bil na Eiler vrtu, ki je sedaj last slovensko hrvatske fare. Kito bi pač mogel poročati o prijetnem navdušenju in globokih vtisih ? Spretnim govornikom je pomagal zdatno Mr. John Germ, ki jih je z jako primer nimi besedami predstavljal in pa Mr. Matt Jerman, ki je s tovariši spremljeval vso slavnost z lepo godbo in pa petjem.
Mr. Josip Zalar je omenjal poleg drugih vrlih naukov, delo in uspehe ameriških vernih Slovencev. Čeravno imamo sedaj le 20 odstotkov čitalne t»a-rinc in listov, se naši nasprotniki proti nam zaletavajo v močno trdnjaVo vernega naro, da, ki ima v svojem krogu izvrstne katoliške liste, katoliške cerkve, svoje šole in pa vrlo u-NAZNANILO.	rejeno K. S. K. Jednoto. Ima-
Naše društvo sv. Jeronima, mo sicer lepe pripomočke in i-Št. 153, Canonsburg, Pa., je na menitne uspehe, vendar nevar-zadnji seji sklenilo, da priredi nost nas opominja in sili, da po-v nedeljo dne 17. avgusta pik- dvojimo svoje delovanje in o-nik v proslavo desetletnice dru- hrabrimo svojega duha.
NAZNANILO. Ckuiicam društva sr. Barbare, it. 128, Etna, Pa.
Cenjene sosestre — Blagovolite vpoštevati, da se vrši prihodnja redna mesečna seja dne 24. avgusta namesto 17. avgusta. Premembo se je naredilo, ker bi se nekatere naše članice rade vdeležile piknika društva sv. Petra in Pavla, št. 64 dne 17. avgusta.
Prošene ste torej, da pridete v obilnem številu na sejo dne 24. avgusta v navadnih prostorih ob navadnem času.
S sosestrskim pozdravom, Ana Novak, predsednica. Johana Skoff, tajnica.-
štvenegm obstanka.
Pravo ribniško navdušenost
Deset let sicer ni dolga doba,	smo čutili, ko nam je govoril
pač pa je za naše katoliško dru-	Mr. Frank Boje, naš farmer.
štvo tako pomenljiva, da bi ne	Dokazoval nam je, koliko vese-
bik) prav, da bi ga tjavendan	Ija v družinskem življenju nam
prezrli.
j je dovedla K. S. K. Jednota.
Tem potom uljudno vabimo Fantje in dekleta, ki imajo c jr-vse tukajšnje rojake na našo tifikate K. S. K. Jednote, ne o-slavnost ali na naš velik piknik bešajo rdeče in črne cunje raz-v nedeljo dne 17- avgusta. Pik-' porok v svojih domovih. Nik-nik se vrši na vrhu Alexandra dar ne, ko se katoliško poročijo, na Pittsburgh Coal Co. farmi, pomeni to vsikdar zvestobo in Obeta se nam dovolj zabave, marljivo sodelovanje za blagor Lepa prilika za prijateljske po- družine, govore. Razna okusna okrep- Na moč praktična razmotri-čila bodo vsakemu na razpola- vanja nam je izrazila gospa go. Na veselo svidenje torej j Margareta Kozjan, da katoliška dne 17. avgusta. Dobro do- jednota nam povsod napolnjuje ili! Vam kliče in vas vabi od- katoliške šole in naše cerkve ob bor.	nedeljah.
J. Pelhan, tajnik. Zvečer smo se sešli v dvora---i ni sv. Jožefa, kjer nas je čakate urada društva sv. Elizabete, la pristna slovenska gostija. M. 171, New Duluth, Minn.
Tem potom sporočam član-
Vsa čast pripravljalnemu odboru, posebno priznanje pa ie stvu našega društva, da se vde- j ženskemu spolu naše naselbine, ležijo, oziroma da se vdeležite j Trudile so se pridno kakor če-vsi brez izjeme in brez vzroka belice in složno kakor redovne prihodnje redne mesečne seje sestrice, da so ustregle. odlič-dne 17. avgusta v navadnem nemu občinstvu, ki je napolnilo prostoru.	dvorano do zadajgea kotička.
Ker vem, da pri našem dru-1 Zal nam je bilo, da nismo bili	„ _ _
itvu ni nobeden bolan ali bola- tako, "kunštni," kakor nekdaj | ali bbgonosni vtiri se bodo ved-
in razširili že take dvorano.
Mr. George Thomas je bil kot "toastmaster," ki je posloval jako dobro. Med drugim! je seveda nadaljeval navduievanje naš vrii predsednik Anton Grdina in pa g. Josip Zalar, naš glavni tajnik. Oba sta jasno opisovala, kako "naprednjaki" narodu obetajo blagor pod krinko narodnjaštva, prav tako kakor kuklusovci v Ameriki. Toda v njihovem kotlu vre samo sebičnost in mržnja za vse druge, ki ne trobijo v njih rog. Delajo res na vse kriplje; besno se zaganjajo za načela, ki vodijo v pogin bližnjega; noč imenujejo dan, slepoto imajo za prosveto, sovraštvo naj bi prineslo blagor in napredek. Oba govornika sta modro prigovarjala: Ogibaj se jih in .njih pisari je, da te ne vpletejo v svoje vabljive zanjke. Molimo za nje in vabimo jih v svoj krog z dobrim zgledom. Nezadovolj-in sovraštvo, koje širijo, zamori vse dobro, da ne more rasti. Vesela zadovoljnost in sladka prijaznost mogoče prippmore, da vse bujno raste, kar je blagega v človeški duši. Bog je z nami, kdo nam more ovirati naše vsestransko delo in napredek?
V svoji sredini smo imeli tu di blagega, jako olikanega moža, g. Branko Adjemoviča, jugoslovanskega konzula iz Den
verja.
Popoldne je na Eiler vrtu, pri polaganju vogelnega kamna nove farne šole pojasnil, kako naj se narod razvija in povzdi ga s pomočjo šole in cerkve. Rekel je, da je bila prvotno v vseh stoletjih in pri vseh narodih baš sv. vera in krščanska cerkev ona sUa, ki je mogočno povspeševala vednojfc pošteno oliko in pa bogoljubno življenje. j	!
Zvečer pri banketu je dokazoval zelo zanimivo kaj in koliko so pomagala ČHinsIVu razna veroizpovedanja in koliko neizmerno več sv. krščanska vera. Izrazil je svoje paiteno mnenje, de je le mala razpoka med ka-toličanstvom in pravoslavjem, ki nam ne sme ugonobiti prijaznosti in složnosti. Naj vsakega Jugoslovana navdaja toleranca. Ocenjeval in poveličeval je pri katoliški cerkvi njeno stalno edinost v verskih naukih, njeno razširjevanje med narode sveta in njeno centralno vodstvo.
Lepe govore, vmes milo petje, kratke smešnice na odru naših domačinov, seveda tudi mladine se je zavleklo do pozne 11. ure. Pevsko društvo Prešeren" je bilo pripravljeno še pritisniti kronico na glavo dnevnega reda. Dolga noč je postala v dvorani kratka, naj-prijetnejše trenutke nam je nudil Minstrel Show, pol smeš-nic, da smo silno pretresli, kar smo dobrega zaužUi v svoje želodce. Marsikateri izmed navzočih je dobil kako prijazno zaušnico in kaj nepozabnega pod nos. Bili so prav okusni ocvirki na žgancih. Pokranj-čeni Hrvat, g. Janko Butkovič je še izvrstno orisal koristno setev katoliških shodov po naših naselbinah, ki mora prinesti uajobilnejšo žetev. On in pa Mr. Matt Jerman sta izrazila svoje občudovanje g. An ton Grdina in g. Josip Zalarja, ki delujeta tako nesebično in požrtvovalno za našo dično katoliško Jednoto in pa posredna ^ krepko in vztrajno prepričanje v sv. vero med našimi rojaki in rojakinjami. Nastop in delo lajikov, to je bil« prepo-trebno, žal da sa je v tem oziru odlašalo predolgo. Sedaj pa le naprej, dokler je ie vetra kaj. Naj bo ta dan za sijajni vzgled vsem drugim v naši novi domovini Ne spati, ampak delovati je treba. Ganljivo, prav dovrš-no so se prepevale naše slovenske pesm| in povrh ie hrvatske. Seveda, besedilo in melodija gredo polagoma iz spomina
Poročevalec.
Sendan, Minn. — Prav je in se spodobi, da se časti prave in velike mole in da se včasih tudi javno zahvali in da priznanje za delo in trud takih mož, ki žrtvujejo čas in denar v blagor svojemu bližnjemu in se trudijo in prizadevajo za časno in večno srečo svojega naroda.
Dne 29. julija je bil slovenski katoliški shod na Evelethu za Slovence v severni Minnesoti, katera je nepričakovano lepo in častno izpadel. .Ta shod je pokazal, da ni še vse izgubljeno, da večina našega slovenskega naroda tako tukaj v Minnesoti kakor po drugih naselbinah, kjer se taki shodi vrše, še drži in se ne sramuje javno pokazati, da je dober, veren katoliški Slovenec in naš narod še drži v časti najdražjo svetinjo, sv. vero, katero je prejel od svojih starišev in j6 hoče ohraniti tudi v naprej, četudi v najhujšo jezo naših verskih sovražnikov in takih, ki so versko zaslepljeni po slabem, ničvrednem časopisju. No, bivala Bogu, da takih pri nas ni mnogo, če pa so, so strahopetci, ker tukaj na Evelethu so bili javno pozvani, da naj pridejo in se pokažejo, da bomo mi drugi videli in vedeli, koliko jih je. Pa ni bilo nobenega. So ee zbali in poskrili kakor zajčki, če jih je sploh še kaj.
Kakor rečeno, naš narod je dober; samo treba je včasih zakiicati, da se prebudimo iz navideznega spanja in da javno pokažemo, & ie nekaj veljamo. Za take nastope je pa treba sposobnih mož in eden takih sposobnih mož za voditelja naroda je gotovo naš glavni predsednik K. S. K. Jednote sobrat Mr. Anton Grdina, kateri je krepko in neustrašeno zadel s katoliškimi shodi v spodbudo in probudo verskega življenja med nami Slovenci tukaj v Ameriki i» to. naiirjsnje in raze vi tanje K. S. K. Jednote. Tako je pravi Le krepko na prej! Vsak je z vami. Samo škoda, da se ni kaj takega začelo že prej najmanj pred petnajst leti, ker potem ne bi ime li toliko uspeha različni kori-tarji s svojim brezverskim in umazanim časopisjem, ker narod bi uvidel prej, kje je resnica in kje je laž.* Naš narod se ne bi odtujil cerkvi in spolnb-vanju verskih dolžnosti tako kot se je v^j po nekaterih krajih. Tudi«. S. K. Jednota bi bila lahko še enkrat tako velika kot je, ko bi ne bilo teh nesreč-venski kakor hrvatski sta stala na braniku in se držala hrabro in zvesto veri svojih očetov in svojih mater do današnjih dni. In mi ameriški Slovenci naj bi vrgli v kot med staro šaro to sv. vero in življenje po veri? Ne, to se ne sme zgoditi in se tudi ne bo. Pa naj se študentki okoli "G. N." in okoli "P." ter okoU glas peklenske smrde-be in okoli vseh takih smrdečih mlakuž še tako jezijo, če se prav na glavo postavijo in spe-tami ob tla bijejo; tem bo enkrat edzvonUo. Narod bo pa šel svojo pot naprej mimo in zvesto se držeč prave poti pod vodstvom pravih voditeljev.
Zatorej srčna in iskrena hvala vrlim Evelethčanom, ki so ta shod priredili; dalje sobratu, Mr. Anton Grdinatu, kot vodi-: nih spridenih študentov med nami, oziroma ko bi narod poslušal in iel za. svojimi pravimi voditelji, za svojimi duhovniki in drugimi dobrimi lajiki. Kratkovidnost, lahkovernost, nezadosten poduk in slab tisk to je mnogim ikodovalo, da rezultat
borili in zanjo trpeli. Skozi tri sto let so se borili in odbijali turiko druhal in tako rešili zapadno kulturo; čez petdesetkrat so bUe slovenske pokrajine poteptane in požgane od turških krvolokov in vendar rod slo-telju katoliških shodov, kakor tudi vsem govornikom za njih krasne spodbudne govOre.
In še posebej se tukaj javno zahvalim v imenu članstva društva sv. Cirila in Metoda, št. 4, K. S. K. Jednote, za pohvalni, laskavi govor z ozirom na naše društvo sv. Cirila in Metoda, našemu društvenemu sobratu, soustanovniku K. S. K. Jednote, prečastitemu gospodu, Very Rev. Matiju Šavsu, dekanu v Shakopee, Minn. Da, v resnici naše društvo bi imelo nositi št. 1, ker oni, ko so bili takrat zraven, ko se je Jednota ustanavljala, taki vedo najbolj. Tukaj v Minnesoti se je sprožila prva misel za ustanovitev sedanje K. S. K. Jednote; še le potem je šla ta ideja naprej po drugih državah, dokler se ni uresničila.
Še enkrat srčan, i skrena hvala vsem skupaj!
S sobratskim pozdravom, u-da	Joseph Oblak,
predsednik društva št. 4.
ma označeno ime pevskega društva, ki je pri tej priliki nastopilo. Društvo se ne zove pevsko društvo "Danica," ampak slovenski pevski klub "Danica," kojega pevovodja je Mr. Ernst E. Heim, organist slovenske cerkve v Milwaukee, Wis>
Uredništvo.
ZAHVALA.
Pripravljalni odbor za katoliški shod v Shcboygan, VVis si šteje v prijetno dolžnost, da se na tem mestu najiskrenejše zahvali rojakom in rojakinjam iz Milwauke-West Allis in Wau kegana, ki so se tako v obilnem številu odzvali našemu vabilu Bodite zagotovljeni naše hva ležnosti in udanosti do vas, draga sosedna društva. Mi She-boygančani vas ne bomo nikdar pozabiU.
Našo najprisrčnejšo zalivalo izrekamo Vvsem govornikom ka kor Rev. J. J. Omanu iz Clevelanda, Dr. Hugo Bren iz Chicaga, našemu vrlemu predsedniku K. S. K. Jednote,, Mr. Anton Gr dina ter velezaslužnemu delavcu za našo Jednoto, glavnemu tajniku Mr. Josip Zalarju, dalje dolgoletnemu predsedniku nadzornega odbora, Mr. Frank Opeka ter iz dalnje Colorade došlemu Mr. John Butkoviču. Dalje lepa zahvala Mr. Anton Kozleučar in Mrs. Spende iz Milwaukee. Bodite vsi prepričani, da vas bo ohranila naša naselbina vedno v blagem spominu in vaše lepe in prepričevalne besede ohranila globoko zapisano v vam u danih srcih. Bog plačaj vaff trud in požrtvovalnost !
Naj bo izrečena najlepša zahvala vsem našim rojakom in rojakinjam iz naše naselbine, ki
hoče biti slep, mu pa magati. Zato so taki shodi potrebni, da vsi rojaki, kateri so ie dobri, skupno nastopijo in skupno protestirajo in se skupno navdušujejo za svojo sveto stvar za nerodno svetinjo sv. vero, ono sv. vero, za katero so se naši dedje in pradedje toliko
so se v tako venkem številu vdeležili .shoda kljub slabemu vremenu. Hvala . prisrtna našim vrlim pevcem in pevkam, kakor tudi njih voditelju. Hvala cerkvenemu odboru letošnjemu in lanskemu, ki je tako ne-utrudljivo pomagal. Seveda ne smemo pozabiti tudi naših spretnih kuharic, ki so nam pripravile tako fino kosilo in vsem kelnarcam, ki so pridno nosile jedila na mizo. In dalje vsem onim možem in ženam, fantom in dekletam, Jci so pomagali pri okrašen ju ali v dvorani ali v Zeleni dolini; vsem tisočera zahvala.
Najlepša zahvala pa našim avtomobilistom, ki so drage volje dali svoje avtomobile na razpolago, da smo lahko priredili tako veliko parado, ki je štela čez 200 avtomobilov. Le škoda, da ni vreme dopuščalo, da bi se cel program razvil kakor nameravano. Vseeno je bil uspeh pa velik in naša naselbi-
Lorain, O. — Po dolgem presledku se zopet enkrat oglašam na tem mestu. Naj omenim, da se v tej naselbini dela še precej dobro in povoljno v primeri s slabimi delavskimi razmerami po drugih krajih, kakor čitamo v listih.
Le žal, da je naše mesto Lorain dne 28. junija zadela strašna katastrofa. Kakor že v obče znano, je ta dan tukaj divjal samo deset minut grozen tornado; zahteval je nad 100 človeških žrtev in veliko število ranjencev. Ta elementarna katastrofa je spravila marsikoga naberaško palico. Iz krasnega mesta je po preteku nekaj minut silen orkan pretvoril večji del mesta v razvaline. Ljudstvo je še sedaj zelo prestrašeno in žalostno kakor hitro se prično dvigati kaki čmi oblaki nad mestom. Tedaj se marsikdo o-' brača k Bogu, da bi ga obvaroval pred smrtjo ifi nesrečo.
Naj omenim, da sta bila dne 5. avgusta poročena v iaši slovenski cerkvi sv. Cirili in Metoda rojak Frank Re: ;ek, star 25 let in 18 letna Miss Mary F. D. Zehel, hčerka ugledne družine Frank in Mary Zehel, stanujoče na 1661 E. 31st St. Poročne obrede je izvršil g. župnik, Rev. J. Kraker. Za priče so bile: nevestina sestra, Miss Alice O. Zehel in g. Loe Dorscz, družice in tovarši pa Miss Ella Justin, Miss1 Carolina Svet, Mr. Leo Virant in Mr. Joe Mramor.
grobu govori župnik:
"Ranjka ni bila samo dobra žena in mati, bila je tudi dobra mačeha."
Tedaj sune Janezek Pepčka v rebra in mu reče:
"Ti, pojdiva proč, zdi se mi, da nisva pri pravem pogrebu."
Iz Šele.
1 Nadzornik pride v šolo. O-troci so na vrtu in se igrajo, samo eden sedi v klopi in piše. Učitelj reče: "To je eden mojih najboljših učencev. Prepričan sem, da dela že nalogo za jutri. Pokaži, kaj pišeš, Jakec."
Jakec Dobrin pa pravi: "Nočem, gospod učitelj."
"Kako ponižen je," ga hvali učitelj. Nadzornik stopi k u-čencu in mu vzame papir iz rok. Bilo je napisano:
Visokospoštovani gospod učitelj!
Prosim, opravičite danes našega Jakca. Ne more v šolo, ga boli vrat Velespoštovanjem
Ana Dobrin.
Ni v zadregi. Krošnjar: "Prosim, kupite tale zadnji moj zavoj smotk."
Gospod: "Se hočem kajenja popolnoma odvaditi."
Krošnjar (v naglici): "Najboljše sredstvo, gospod!"
Imenik darovalcev za nove zvonove v Adlešičah na Belokranjskem.
Po $5 so darovali sledeči:
J. Požek, M. Požek, Mrs. Kata Novak, J. Krstolič, st., J. Kr-stolič, ml., P. Špehar, I. Hotu-jec, M. Petch, P. Jakobčič, M. Molek.
Po $3: George Bajuk, J. Ba-juk, A. Derganc, Ivan Skube, P. Bižal, J. Veselič. Po $1: J. Cvitkovič, M. Hotu-
Zenin, ki je zaposlen pri B. jec, M. Novak, J. Kostelec, I.
& O. železnici, je spreten igra lec pri godbi in orkestru, stanu je pri svoji materi na 2917 To-ledo Ave.
Novnporočenoa, sta se podala za teden dni na ženitovanjsko potovanje, nakar se bosta na stanila na 2917 Toledo Ave
Pri tej priliki izrekam zahva lo igralki na klavir, Miss Ma-thildi Svet in pevkam, ker so nas na gostiji tako prijazno zabavale in kratkočasile; novopo-ročencema pa želim mnogo sreče, miru in blagoslova božjega!
Vdeleženec.
na še kaj takega ni doživela vidi lahko vsak, kdor ni slep; (.Gotovo bo utis tega shoda ostal kdor je pa slep, oziroma, kdor
vsem v živem spominu. V imenu Sheboygančanov: Pripravljalni odbor. Sheboygan, Wis., 9. avg., 1924.
POPRAVEK.
V zadnji številki z dne 6. t. m- je bilo v poročUu o shodu in slavnosti Jednotine 30 letnice v Milwaukee-West Allis pomoto-
val po svetu, je obiskal v velikem mestu tudi blaznico. Predstojnik zdravnik je spremljal gosta po zavodu. Najprej mu je pokazal nenevarne .blaznike. Med drugimi sta videla človeka, ki se je gugal na gugalnem konju. Zdravnik pripoveduje:
"Težaven slučaj. Mož se je zaljubil v neko dekle, in ker ga je dekle odbilo, je znorel; sedaj se guglje ves božji dan na tem konju."
Prideta tudi v oddelek, kjer so bili zaprti nevarni blazniki. Tam so imeli enega posebno besnega, ki si je na vsak način hotel vzeti življenje. BH je za-part v celici z gumijastimi stenami, kajti venomer se je z glavo zaletaval v steno.
"Ta revež," je pojasnil zdravnik, "je pa poročil ono deklico, ki je odbila tistega, ki se sedaj ves dan guglje na konju."
Vzor.
Pepček ia Janezek gresta za pogrebom mačehe. Ob odprtem
VABILO NA SEJO Gospodinjskega Kluba S. N. D., v Lorain, O.
Ker se vrši v našem mestu konvencija J. S. K. Jednote začetkom septembra, se vrše ža razne potrebne predpriprave to serho. Tudi Gospodinjski Klub S. N. D. ima več važnih reči za ukreniti; zato uljudno vabimo vse članice tega kluba na redno sejo dne 17. avgusta ob 1:30 uri popoldne. Prosim vas, da se te* važne seje vse brez izjeme gotovo vdeležite.
V. Kumse, tajnica.
-o-
Dva nesrečnika.
Nek znanstvenik, ki jc poto-^fnes vedo čitatelji vseh glavnih
Martinčič, J. Yaro, F. Anžiček, C. Bratkovič, J. Dragoš, M. U-rih, P. Grgič, J. Pežek, T. Sečen, J. Miketič, J. Švab, M. Knau«. .
Po 50 centov: J. Anžič, L. Anžiček, F. Višček, F. Ferlič, J. Hahija, J. Novosel, F. Kovič, VViUiam Toplikar, T. Grešnik, J. Gunja.
Skupaj nabranega $83, kateri denar je bil odposlan po tvrd-ki Frank Sakser pod št. 62654 in 63000.
Vsem darovalcem iskrena zahvala za naklonjenost. Bog naj vam povrne. Jos. Krstolič, Jakob Požek, '*( Advertis.)	nabiralca.
Kansas City, Kans. 4. avg. '24.
PREOBRAZEVALEC SVETA.
Gazolin je v teku tridesetih let preobrazil ves svet. 4. julija, 1894 je stekel prvi motorni voz na svetu. Danes se moramo mi, Amerikanci, umikati in izogibati 14,500,000 avtomobilom, ki porabijo nekaj nad 5,500 milijonov galonov gazoli-na, čemur niso všteti motorni čolni, motorcikli, itd. Pred 30 leti 5e bilo Trinejrevo zdravilno grenko vino poznano samo malemu številu odjemalcev. Da-
časopisov, tiskanih v 22 jezikih v Združenih državah in Kanadi, da je Trinerjevo zdravilno grenko vino prvak med vsemi želodčnimi tonikami. Ni boljšega zdravila proti slabemu teku, slabi prebavi, plinom v čre-vih, glavobolu, nemirnemu spanju in sličnim želodčnim neredom. V slučaju zvinjenj, oteklin ali utrujenih nog rabite Trinerjev liniment in čudili se boste njegovim učinkom! Komarji in muhe so ravnokar -postali nervozni — umorite jih Trinerjevim FU-Gasom! Ce vam vaš lekarnar ali trgovec ne more postreči, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, IU-	(Advertis.)
ZASTAVE, BANDERA, REGA
LI JE in zlate znake sa društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN 1107 S. Hamlin Avt. ... CUfagOk IIL
KatoL shod in slavnost 30 letnice KSKJ. v Milwaukee-West Allis.
KONEC
"Rojaki! Vprašam vas, ali bi dotični mladi chicaški filozof, ki je obsodil v svojem rdečem glasilu našo katoliško jednoto na smrt, svoji pa prerokoval dolgo življenje, mogel napisati v rdeči list dotično statistiko, ako bi mi katoliški Slovenci v Ameriki, zadnjih deset let delali, kakor delamo to leto? Da bi prirejali pogosto katoliške shode in močne agitacije za našo jednoto? Jaz vam po-ven in vem, da se ne motim, da če bi mi delal zadnjih deset let tako kakor delamo sedaj, bi bila to taka statistika, da bi bilo dotičnega filozofa sram jo zapisati Torej krivda je naša lastna. Ni pa še zamujeno! Naša jednota je katpliška organizacija, torej krščanska in kot taka s svojimi dobrodelnimi in božjimi principi ima lepo bodočnost — prav tako kot vsaka krščanska ustanova. Samo treba je delati in čuvati. In če to storimo za njo, bo prihodnja statistika za chicaškega filozofa silovito katastrofalna. Njegove navedene številke ne bodo držale in mi moramo gledati nato, da ne bodo.
K. S. K. Jednoti je bodočnost zagotovljena. V njej bo naša nam ljuba slovenska govorica najdalje živela. To mi potrjujejo naše slovenske farne šole po naših lepih slovenskih naselbinah. Nasprotniki si niso doslej pdBtavili niti ene in kljub temu si drznejo trditi, da bodo dlje živeli s svojimi društvemi, kakor mi. Naše slovenske naselbine krasijo premnoge lepe slovenske cerkvice. Tudi to nam daje upanje, da narod, ki podpira cerkve, bo ostal zvest svojemu narodu in istotako dru št vam in jednotam svojega naroda. Vse to nam daje upanje, da bo slovenstvo med nami živelo dalj, kakor pri nasprotnikih, ki nimajo ne šol ne kakih drugih sredstev, da bi svojim potomcem kar najdlje mogoče ohranili svoj mili jezik in svoje šege.
"Jaz umevam chicaškega filozofa, ki ni samo pod kožo rdeč, ampak tudi zunaj, zakaj on obsoja našo katoliško jednoto. Kot bogotajec hiti navajati razne citate raznih čifutskih ateistov, ki so že pred 50. leti prodajali slične duševne produkte, kakoršne on črpa. Kot tak seveda ne ljubi katoliške jednote, Toda takih filozofov, med katerimi je on še kratko-hlačen se mi in nobena krščanska organizacija ne boji. Krščanske organizacije so bile obsojene na smrt že od velikih protiverskih mož, po celem svetu. In rezultat je bil vedno ta, da bolj ko so krščanstvo obsojali, bolj je krščanstvo rastlo in napredovalo. Vsako tako obsojanje je bilo le opomin kristjanov, da so prijeli še bolj trdo za delo. Tako mora biti tudi nam. Kadarkoli kdo izmed nas čuje kje kal/o opazko proti naši Jednoti, zato ker je katoliška, tedaj nam naj bo to opomin: na delo še z večjo silo in močjo za njo. Kadarkoli se bodo sovražniki zagnali v našo Jednoto, tedaj je nas katoličanov sveta dolžnost, da gremo na delo za novimi člani. To bo najboljši odgovor na njihova obrekovanja ob nas in ob naše organizacije.
"Kdor hoče zgraditi hišo, ihora imeti zato vse potrebno orodje. Tako tudi mi, ako hočemo graditi našo K. S. K. Jednoto še naprej, moramo imeti na razpolago vse potrebna sredstva. Kakšna pa so ta sredstva? Ta sredstva so: Moramo biti navdušeni za svoje prepričanje in našo stvar; moramo imeti voljo delati za njo in podpirati tista sredstva, a katerimi bomo lahko gradili to našo mogočno jednoto višje in višje. Eno izmed glavnih in najbolj praktičnih sredstev je gotovo
tisek. Ko sem pred vami govoril v zadnjič, sem vam navedel nekaj slučajev, kako velika sila je tisek. Danes pa hočem pokazati drugo sliko, iz katere boste lahko spoznali, ako ie hočete, kaj res tisek doseže in kak upliv ima.
"Naši verski nasprotniki imajo tri dnevnike, en trotednik, dva tednika in tri mesečnike. Mi katoliški Slovenci imamo en list, ki izhaja štirkrat na teden, en tednik in en nabožen list. Primerjajte moč nasprotnega časopisja in potem moč našega katoliškega časopisja. Kaj vidite? Ali ne to, da je nasprotni tisek do 80 procentov močnejši kot naš. Sedaj pa poglejte njihov napredek zadnjih 15 let, pa boste našli skoro v istih procentih njihov napredek od našega. Ali z drugimi besedami povedano: kakor močan je njihov tisek, tako močni so' oni v svojih organizacijah in na drugih črtah. To je torej jasni dokaz, kaj pomeni tisek tudi ravno med nami peščico Slovencev.
"Morda se kateremu izmed tu navzočih ne bo dopadlo, ker tako odkrito govorim. Tem odgovarjam to, da dokler mi ne bomo cele stvari temeljito preštudirali, kakor tudi tistih sredstev, s katerimi so si nasprotniki pomagali, toliko časa stvari ne bomo razumeli, pa magari se še tako trkamo po prsih, da jo razumemo.
"Z navedenim je torej nam jasno povedano, katerega sredstva se moramo oprijeti, ako hočemo napredovati pri naši katoliški jednoti, po naših slovenskih farah in sploh na vsem polju, ki ga zavzemamo katoliški Slovenci. Tisek je 'danes* moč in kdor ima to moč v rokah, ta ima v svojih rokah najboljše sredstvo, s katerim je mogoče do vpliva in napredka.
"Časopis je mala reč na pogled, a on obišče na tisoče in tisoče ljudi sleherni dan. On vcepuje tisočerim nove ideje in nove misli. Zato se ne motimo, kadar pravimo, da ima časopisje velevažni vpliv in moč.
"Zato smo torej ameriški Slovenci v prvi vrsti poklicani, da delamo z vso silo za naš potrebni katoliški tisek. Vrjemi-te ali ne vrjemite, živa resnica je, da samo katoliški tisek in samo on je tisto sredstvo, s katerim lahko vržemo vse peklensko delo naših nasprotnikov ob tla in ga pomandramo v blato, kamor spada. Zato nikdar se ne hudujte, kadar je treba podpirati katoliško časopisje. Vedite, da s tem podpirate svoje lastno delo. Da s tem podpirate katoliške jednote in društva, svoje župnije in katoliško življenje sploh. Zakaj za vse to se bojuje in dela katoliški tisek največ in vse to bi ne napredovalo, ako bi tgga tisek ne podpiral. Prosim vas, vzemite si to v spomin in razmišljajte o tem. Hvala vam!
Govor Mr. Jeriča je bil sprejet z burnim odobravanjem.
Nato je bila občinstvu predstavljena Mrs. Mary Prisland, podpredsednica K. S. K. Jednote, katero je občinstvo sprejelo z navdušenim ploskanjem. V svojem govoru je izvajala:
"Prečastita duhovščina in slavno občinstvo!
"Veseli me, da imam priliko na tem shodu spregovoriti par besedi od ženskih društev, kakor tudi o verskem oziru naših žena in deklet
"Pred kakimi 20 leti so naši možje mislili, da ženska sploh ni za drugo kot za v kuhinjo. Čeprav je marsikateremu trda predla, predno je dobil svojo boljšo polovico, je po poroki vendar kmalu pozabil, da kar je mož naj bi bila tudi žena. Pravica je bila tako bolj na eni strani. Raditega, ko so se začela ustanavljati ženska društva, boriti so se morale nešteto neprilikam. Začetek je bil jako težaven.	,
"Pomen ženskih društev pri naši Jednoti dandanes je pa ve-
lik. In to radi naše narodnosti, kakor tudi v verskem oziru. Naš mili slovenski jezik je v tesni zvezi s sv. vero. Kjer se med nami Slovenci spoštuje narodnost se seveda spoštuje jo naše zavedne žene Veliko nalogo za slovensko mladino, da jo vzgojijo v narodnem in verskem duhu.
Naj bodo možje še tako verni in trdni katoličani, ako žena ne izpolnjuje verskih dolž nosti do svojih otrok, vse nje govo delo je zaman. — Kakor dobra mati blagodejno vpliva na svojo družino, tako tudi ženska društva vplivajo na našo Jednoto. — Težka je bila pot do ženske enakopravnosti pri naši Jednoti zato je pa rezultat toliko bolj sijajen. To se je pokazalo posebno pri tem, da so se zadnja leta ustanavljala skoro izključno sama ženska društva, ter, da je Jednota v članstvu kakor tudi v ugledu veliko pridobila ravno potom naših zavednih žena in deklet! Poleg ženskih društev je pri naši Jednoti velikega pomena mladinski oddelek. Tudi tukaj zavzemajo naše žene prvo mesto pri vzgoji otrok, da jih učijo, domačega jezika ter da jih versko ohranijo.
Zato apeliram na vas, žene in dekleta, delujte še bolj za vaša domača društva in za našo slavno Jednoto. Delajte vse, kar je v Vaši moči, da bo Vaše društvo rastlo, in da boste dale Vaše otroke zavarovati; ne pri kaki tuji organizaciji ,ampak pripeljite jih pod okrilje naše slavne K. S. K. J.! (Živahno ploskanje.)
Navdušenemu govoru Mrs. Prisland je ljudstvo dolgotrajno ploskalo, kar je znamenje, da je zadela na pravo struno s svojimi vspodbujevalnimi besedami.
Predstavitelj Mr. Frančič je govornico lepo zahvalil in obenem je apeliral na navzoče, naj si krasne besede, ki jih je govorila govornica vzamejo k srcu in se pO njih ravnajo. Nato je predstavil navzočim Mr. John Žulicha, nadzornika K. S. K. J., ki je imel jako krasen govor. Povdarjal je o velikih dobrodelnih stvareh, ki jih je K. S. K. J. vršila dolgih trideset let med našim narodom v Ameriki. Priporočal je, naj sleherni Slovenec agitira za našo najstarejšo in v resnici najboljšo podporno organizacijo K. S. K. J. Njegov govor je občinstvo sprejelo z dolgotrajnim ploskanjem.
Nato so nastopile zopet deklice, ki so zapele par lepih narodnih pesmic, in z lepo de-klamacijo.
Zatem je bil poklican k besedi naš stari bojevnik za našo K. S. K. J. iz zapada Mr. John Germ iz Pueblo, Colo., ki je tudi nadzornik K. S. K. J. Njegov govor v Milwaukee je bil nekaj krasnega. Kot lajik je v gromovitih besedah slikal verni slovenski narod iz tistih časov, ko so krvoločni Turki ogrožali kristjane in njih civilizacijo. In z gromo-vitimi besedami je vprašal: Kdo je bil tisti, ki je zapadni Evropi ohranil krščansko kulturo in vzdrževal divje Turke, da niso opustošili ša nadaljnih pokrajin proti zapadu. To so blii južni Slovani, Hrvati in Slovenci!" Občinstvo je govornika večkrat prekinilo z ži? vahnim ploskanjem. Nadalje je govoril o Jednoti in njeni bodočnosti. Pozival je vse navzoče naj z vso energijo delu-jejd za mladinski oddelek, ker ta oddelek reprezentira tisto moč, ki bo nosila velike ideale naše slavne K. S. K. J. naprej, kp nas ne bo. Končno je Mr. Germ povabil v imenu Rev. Fathra Cirila Zupana, slovenskega župnika v Pueblo in cele tamošnje ' naselbine najprvo vse slovenske duhovnike, zatem še lajike iq vse druge pa slovenski katoliški shod, ki se ima vršiti 27. julija v Pueblo. Njegovim krasnim bese-
dam so ljudje dolgo in navdušeno ploskali.
Nato je bil pozvan na oder stari znani bojevnik za našo K. S. K. J., predsednik nadzornega odbora Mr. Frank Opeka iz No. Chicaga, On je ljudstvu pojasnjeval o sistemu, po katerem se vodi gospodarstvo naše najstarejše slovenske pod porne organizacije K. S. K. J. Izrazil se je tudi, da ga srčno veseli, ko se naš narod tako probuja in vrača v naročje pravega prepričanja. Pri tem je povdaril, da to pomenja za ameriške katoliške Slovence novo dobo in novo življenje. Tudi njegovemu govoru je občinstvo zelo navdušeno pritrjeval.
Nato je predstavitelj poklical na oder Mr. Martina Shukle, nadzornika K. S. K. J. iz Eveletha, Minn. Ker se je naslednjo nedelpjo vršil enak shod na Evelethu, Minn., zato je najprvo tudi on povabil v imenu domače naselbine in potem v imenu cele slovenske Minnesote na kat. shod na Eveleth vso čč. duhovščino, vse lajike in druge. Nato je pa tudi on krepko zastavil svojo besedo za K. S. K. J. Navzoče je budil na delo za katoliška društva in K. S. K. J. Občinstvo mu je navdušeno pritrjevalo.
Zatem je bil občinstvu predstavljen Mr. Martin Kremesec, porotnik K. S. K. J. iz Chicage. Mr. Kremesec je znan že kot ognjevit zagovornik za katoliško stvar. Tudi tukaj se je kot takega pokazal. Najprvo je povedal o delovanju K. S. K. J. v njenih prvih letih njenega razvoja. Kajti on je eden izmed tistih, ki je bil pri zibelki njenega razvoja in potem vedno navdušeno deloval za njen napredek in procvit. Nato je pa svoj govor naperil na njene sovražnike. V ognjevitih besedah je naslikal delovanje protiverskih sovražnikov. Povedal je, (ako so ti ljudje hodili med naš narod že pred 20 leti in, ga trgali proč od vere. OmenH je tudi, da je tudi njega poskušal spraviti na protiversko pot i^iajatelj najbolj umazanega slov. lista v Ameriki "G. Smrdobe". Toda kot zvest sin narodu in veri svojega nšroda je povedal v obraz dotičnemu zapeljivcu, da pri njem poizkuša zastonj in pokazal mu je pot. Malo je takih slovenskih korenin, ki bi se bile tako držale, kakor se je ravno on. Zato so pa tudi njegovemu govoru nadvse navdušeno ploskali.
Proti koncu je nastopil s svojim govorom Mr. F. A. Koz-leučar, jako vnet delavec na polju katoliškega prepričanja v Milwaukee. se je veliko trudil in veliko pomagal, da je kat. shod tako sijajno izpadel. On je govoril o pomenu zvezdnate zastave, katero so držale tri članice društva Marija Pomoč Kristjanov kot, novo zastavo, ki je na ta dan zapla-polala nad imenovanim ženskim kat. društvom. Njegov govor je bil jako globoko zamišljen in ljudstvo ga je sprejelo z navdušenim ploskanjem.
Sklepni govor je pa govoril zopet Mr. Anton ,Grdina, gl. predsednik K. Š. K. J. V vzne-šenih besedah je zahvalil vse navzoče za poset in nato je pozival k besedi še vse urad-j nike društev, ki so posetili kat. shod. Pred vsakim pozdravom je zastava vsakega društva poljubila novo df. zastavo Marija Pomoč Kristjanov, nakar je vadnik ali uradnica izročila novemu dr. bratske in sestrske čestitke in pozdrave. S tem se je uradni del končal. Pravo domače veselje in zabava se je pa s tem še le pričela. V dvorani so izginili stoli, godba je zasvirala in novo dejanje veselega dne se je pričeld.
nato eden za drugim odšli, radi oddaljenosti. Domači so se pa zabavali do drugega dne.
Tako se končuje opis največjega dneva, ki ga je doilej
še kdaj doživela milwauška slovenska naselbina. Njena veličastna parada, njen veliki kot. shod sta priči, da ni ničesar preveč, akjo pribijemo pred vso javnostjo, da takega dneva Slovenci v Mihvaukee še niso imeli. To vedo vsi, ki so ,se shoda udeležili. Kdor trdi drugače, obrača vodo na svoj mlin in lažnjivo zavija. In ker dva slovenska lista ta shod zasmehujeta, zato zaslužita vsega obsojanja. Ta dva lista sta stara brezzoba lažnjiva Presneta in komunistična plahta iz Milwaukee. Ta dva lista zasmehi|jeta slovensko naselbino radi veličastnega kat shoda. Toda vedite vi grdi brezverci, da vi zasmehujete slovenski narod v Milwaukee. In zato sram va3 bodi! In da lje bodi vam povedan^, da tudi v M:lwaukee, kjer ste mislili, da imate naše ljudi docela zasužnjene in privezane na svojo rdečo vrv, ste izgubili in zgubljate na ceh črti. Narod je probujen in se vas pijavk otresa, kakor zajedavih muh. Vas plačilni dan je tu!
Vi, katoliški rojaki, ki je Vas ta veličastni kat. shod probudil, pa pojdite sedaj krepko na delo. Agitirajte na vso moč za svoja katoliška društva in najstarejšo in najboljšo katoliško podporno organizacijo K. S, K, Jednoto. širite tudi pridno katoliški tisek, ker tisek je v današnjih dneh najmodernejše orožje proti vsemu zlu, ki ga širijo naši sovražniki. Ako boste za te cilje združili vse svoje moči, potem boste zmagovali na celi črti. Katoliško življenje pa bo med Vami tjvetelo in napredo-alo! Bog z Vami!
"A. S. in E."
Obramba proti vročini.
Poletna vročina je nad nami. Ali nič nezdravega ni v vročem vremenu, ako le znamo par enostavnih sredstev za pre-maganje njegovi zlih posledic. Doma ali h pa prostem ,vsak član družine lahko prispeva k tej borbi proti vročemu vremenu.
Doma; Ne puščajte muh v hišo; te nesnažni mrčes je najhujša poletna nevarnost. Okna in vrata naj bodo dobro zagra-jena z mrežami (sereens); ako pa se muha vendarle prikrade v hišo .ubijte jo takoj z mu-hovnikom ali potom muholova ali mušnega papirja. Pazite na jedila, da ostanejo snažna. Snažna jedila se ohranjajo dalje kot nesnažna. Pomivajte kuhinjsko ledenico enkrat na teden z vrelo vodo in snažite dobro njenov odtočnico.
Okolo hiše: Ne boste zareja-li ni muh ni komarjev, ako prostor,okolo hiše držite snažnega, da se na njem ne nakopičijo smeti, plevel trohneče snovi, in razna ropotija. Opa-rite večkrat svoje posode za smeti in naj bodo te vedno tesno pokrite.
Za moške: Odstranite, kar je preveč masti na vašem telesu. Ne prenajedite se kajti to je zlasti nevarno v vročini, posebno pa za onega, ki se pri svojem delu ne giblje mnogo. Jedite mnogo sveže zelenjave in zrelega sadja. Pijte vodo, zlasti med obedi. Izogibajte se alkoholu — opojna pijača je večinoma odgovorna za soln-čarico. Ljudi, ki opravljajo težka mišična dela ob veliki vročini, se loti hud krč; zlasti v tej nevarnosti so delavci v plavžih in jeklarnah; naj se v obče obvarujejo vsake opojne pijače.
Za ženske: Nikar ne preo-blagajte svojega želodca s sladkimi pijačami, ki le povečujejo žejo. Obleka naj bo svetlo .barvana; ohlapna. Ni pametno polegavati po morski Tuji gosti so kmalu f obali z neobvarovano glav izpostavljeno solčnim žarkom. Mlačna kopel zvečer jako pomaga k spanju.
Za dete: Zapomnite si, da dete trpi od vročine več kot
odrasli. Držite dete v najhladnejšem prostoru, ki ga imate, in oblačite ga v malo ohlapnih oblačil; čim manj, tem boljše. Dnevne vroča kopel za dete je jako važna. Dajte mu piti prekuhane in hladne vode. Obvarujte stekleničko in cu-pelj pred muhami.
Za otroke: U&te otroke, naj ne pijejo vode iz postranskih vrelcev, studencev alr potokov, kajti taka voda je navadno sumljiva. Naj se igrajo v senci, kadar je največja vročina. Naj nikar ne ostanejo prekasno pokonci. Treba jim razlagati, zakaj je važno, da ne vtikajo vedno prste v usta. Surove jedi in sadje treba dobro oprati, predno jih date otrokom.
Za vse pa naj veljajo sledeča pravila poleti:
Ne govorite o vročini.
Ne čitajte o vročini.
Ne ogledujte vedno termometer*
TRAKULJE SE NE MORE UMORITI. '
Ako poskusite umoriti trakuljo v životu, tedaj si ne morete pomagati, da ne bi ikodovali samem sebi. Najboljše sredstvo za odpravo tega demona, ki umori na stotine ljudi, je rabiti prabo zmes, ki jo napravi tako bolano, da se nemore več upirati za izhod in počasi odpade ven.
Veliko mož, ie n in otrok trpi in se zdravijo za razne bolezni med tem ko ja njih prava bolezen trakulja. Pra> va znamenja so drobci trakulje v odpadkih. Podobna znamenja so: o-motica, slab tek, zguba teže, smrdljiv dih, rumena koža, bolečine v delih telesa, hrbtu in nogah, plazenja v trebuhu in želodcu, ki se včasih bzdi-guje v grlo. Bolnik nima volje do dela in ne za življenje, nobena ambicije in in je melankoličen. Želodec postane večkrat kisel in hrana noče doli po grlu. Omedlevični napad se tu in tam pojavi vsled trakulje. Pripetilo se je zelo, da je trakulja zlezla v sapnik in zavabila bolnika. Rešite se tega parazita predno vas umori. Naročite si dovolj Laxtan zdravila za $10.48 pri Laxal Med. Co., 145 Laxal Bldg., Box 963, Pittsburgh, Pa. še danes ker jutri je lahko prepozno. Za zavarovanje zavoja pošljite 25c. več.	(Adv.J
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem* in znancem širom Amerike in onstran morja nad vse žalostno vest, da je dne 17. julija t. 1. nanagloma umrl naš, nad vse ljubljeni najstarejši sin
Frank Gašper
v najlepšem cvetu mladosti, star 16 let. Mučilo ga je samo nekaj ur vnetje na slepiču, nakar je bil ta-' koj odpeljan v bolnišnico sv.'Frančiška, kjer je, žal, po prekasni operaciji umrl, previden s sv. zakramenti za umirajoče. To, da njegov zadnji kruh je bil Presv. Rešnje Telo in poslednje njegove besede pa: "Jezus, Marija in Jožef, Vam se izročim!" Nato je mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se je vršil dne 20. julija ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na katoliško pokopališče sv. Marije v Sharplburg, Pa.
V prvi vrsti izrekamo iskreno zahvalo Rev. Josip škurju za tako krasne in lepe pogrebne obrede in tudi za tolažilne besede. Iskrena hvala dalje vsem sorodnikom, ki so mu darovali venjje ter cvetlice in vsem, ki so stražili krsto podnevu in ponoči; tako tudi vsem onim, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi onim, ki so se udeležili pogreba v tako obilnem številu.
* Dalje iskrena hvala nosilcem, kakor tudi dekletom, ki so naredile krasen špalir, koder so krsto nosili. Srčna hvala vsem onim ki so imeli pri tem kako zamudo ali izgubo časa . »
Predragi rojaki in prijatelji! Ne moremo se vam posebej zahvaliti, kajti veliko število vas je. Torej izrekamo še enkrat prav srčno zahvalo vsem, ki ste nam kaj pripomogli, bodisi na en ali drugi način, kakor tudi vsem iskrena hvala, ki ste nam izkazali svoje iskreno sožalje in nas tolažili v naših žalostnih urah. '	„
Vsemogočni Bog, ki nebo in zemljo z enim prstom drži, vam naj stotero poplača. Tebe pa, nepozabni nam sin, darujemo Bogu in Mariji.
_ Tvoj grob je z belim prtom bil ovit
in s solzami zalit;
z ubogim Lazarjem uživaj v raju večni mir,
dokler zopet bo nas združil ljubi Jezus, naš
pastir.
Nebeški Oče! Svojemu otroku večni mir in
pokoj daj,
tam v Tvojem zdaj naročju večna luč mu
sveti naj.
Počivaj v miru.! Na svidenje nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
• r m^BUM
Frank in Barbara Gašper, stariši, John, Edward, Louis in Bernard, bratje, Ana, sestra.
Pittsburg, Pa. (5119 Butler St.) dne 4. avg. i924.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE
'	Izhaja
		
8117 St. Clair Ave.	Uredništvo im ijutav Talafon: Randolph	' CLEVELAND, OHIO. 828.
TM m	Naročnina:	............................. ...... fsju
Za nadano -____________		'..... ?1 ««
a. t——		anae
		
' OFFICIAL ORGAN of Um
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
1	l) NITKI) STATES OF AMERICA.
hy and in Um tnteraat ot th# Onfaf.
OFFICE: «117 St Clair At«.
Tafephone: Randolph «28.
CLEVELAND, OHIO.
Vročina in obleka.
V teh pasjih dnevih ,ko tro-šinio toliko eneržije da se hladimo malokomu pade na misel zakaj poletna vročina prav-
listi iste širine, izgubljali bi notranjo gorkoto 2280-krat hitrejše. Na drugi stkani, plast nepremičnega zraka, krzno,
zaprav tako deluje na nas. perje ali tesno oblačilo zaka-Ako se pa zavedamo nekaterih snjuje zgubo vročine desetkrat temeljnih dejstev o vročini, toliko kot koža sama.
najdemo tudi majboljša sredstva, kako naj se iste ubranimo.	'
Najprej je treba znati, da v borbi proti vročini ne gre v prvi vrsti za to, kako naj se izognemo zunanji vročini marveč, še bolj važno je kako naj se iznebimo svoje lastne vročine, Naše telo je peč in hrana je njeno kurivo; ta naša notranja peč proizvaja zadosti gorkote ,da bi našo kri kmalu segrela do vročjnske temperature in-provzročila — tudi brez solnca — smrt radi takozvane solnčarice ako ne bi neprestano izpuščale prebitka gorkote v zrak, ki nas obdaje.
Zrak bo rad prevzemal prebitek naše vročine pod dvema pogojema prvič, ako je zrak hladnejši od našega telesa, in drugič, ako je v njem manj vlage kot jo je v stanu držati. Ako temperatura zraka znaša čez 99 stopinj Fahrenheit (37 centigradov) — t. j. ako je normalna temperatura našega telesa — in ako je v zraku 100% vlage ni za nas nikake pomoči.
Na našo dobro sre/eo je redkokdaj v zraku toliko vročine in toliko vls^e .Ali oni zrak, ki je v neposrednem stiku z našo kožo in je vsled tesnega ali težkega oblačila takorekoč zaklenjen med oblačilom in kožo, dosega temperaturo telesa in vsrka vso vlago ki jo more v sebi držati. V takem slučaju edino kar moremo storiti j a da se iznebimo tega starega zraka in vpuščamo nov zrak ki bo v stanu vsrkati ločino in vlago.
Iz čisto teorcttičnega stališča najidealnejše oblačilo poleti bi bil torej nekak ovoj okolo telesa v obliki širokega dežnika — in nič drugega. Krajevne razmere bi seveda ne dopuščale povsod take idealne poletne obleke tudi če bi bila mo-
Da se zrak prosto giblje ob naši koži, bi se oblačilo moralo dotikati telesa čim manj mogoče in le prav zlahka. Zato surovo tkane in luknjičave snovi so boljše za poletno oblačilo kot najfinejše tkanine
Vrsta tkanine prihaja bolj v poštev kot barva. Res je, da črno oblačilo vsrkava skoraj dvakrat toliko solč^e svetlobe kot belo. Ali to ni vse. Nam gre za vročino in ne toliko za svetlobo. Več pa kot polovica sOlčne gorkote prihaja k nam v obliki žarkov, ki niso vidljivi kot svetloba. Vsi solnčni žarki skupaj tvorijo takozvani spek trum in od tega — da vporabi-mo primer i» klavirja — mi vi dimo le eno oktavo; vidni so le žarki, ki v spektrumu (na primer v mavrici) segajo od rdečih valov najnižje pogostnosti do violetnih žarkov najvišje gostosti. Ali onstran vijoličastih žarkov imamo še dve oktavi in — na drugem koneu skale — onstran rdečih žar kov imamo še šest oktav žarkov. Naše oko vidi le svetlobne žarke ali teh preko-rdečih in preko-vljoličastih žarkov ne vidi. Opoldne, v zemljepisni širini Washingtona, 51 odsto vse solčne žarne eneržije prihaja na zemljo v obliki nevidnih gorkotnih žarkov 40 oilsto kot vidna svetloba in 9 odsto v obliki ultra-violetnih žarkov. Ti zadnji so tudi nevidni, ali so najmogočnejši glede vpliva na kežo. Ultra-violetni žarki so odgovorni za ožgano kožo. Temni gorkotni žarki prodirajo preko temnega oblačila ravno tako kot preko svetlega; ultra-violetni pa prodirajo še boljše preko kvetle kot preko temne snovi, Barva obleke ni torej glavna stvar.
Leonard Hill, največja angleška avtoriteta na polju kli-
matologije je ,h valil nošo Egip-goča. Karkoli naj bo, treba za-l*8^ kot naJ*bolj primerno vedati se sledečih dejstev:1 oblač,1°,za ^°,rke kraje' Ko
Ohlajevanje telesa je v glavnem odvisno od izhlapevanja in izhlapevanje je odvisno od ventilacije. Tesna obleka pro-vzročuje ,da okolo kože ostane vroče in vlažna plast zraka, Eato mi, ki se toliko radujemo nad srečo, ki nas je rodila v zmerni zoni, živimo pravza-
tam hodijo njihova ohlapna ha lja kar plapola okolo njih. To sicer precej čudno in okorno izgleda, ali pri tem se ustvarja prepih, ki vpliva ohlejevalno.
Ženske so si znale prilagoditi svojo nošo poletni vročini precej uspešno in so v zadnjih letih srečno spojile eleganco z
prav skozi vse leto v tropični' udobnostjo. Moški je v tem po-
atmosferi — razun kar se tiče	gledu bolJ konservativen, ali v
lica in rok. Prezračevanje bi	zadnjem času J'e tudi njegova
v teoriji moralo zadostovati,	poIetna obleka Pitala bolj
da zrak ob naši koži ne posta-	Pametna- Toda moški trdi
ne prevroč in prevlažen, ali	ovratnik in Pas se protivita
ne sme biti tako silen, da bi	naibolJ temeljnim načelom, po
prehladil naše telo radi prehitrega izhlapevanja. Kar nas ohlaja, ni oni pot, ki ga vidimo, marveč oni, ki nevidno iz-hlapeva v zrak.
Obleka ima ta vpliv, da se naša zguba gorkote zmanjša za polovico — poleti še bolj kot po zimi. Oblečeni človek stoji ,kar se tiče izmenjave gorkote, sredi med kosmatim psom in zajcem.
Ako bi bilo naše telo na mesta s kožo pokrito s srebrnimi
katerih naj se noša.
ravna poletna
Glavni ftedan panika olimpijade.
Part* 14. julija. Najbolj na'-peti teden olimpijade je končan, cela vrsta svetovnih rekordov v vseh panogah športa je bila prekošena in postavljeni so bili novi. Napisal bi o tem lahko dolge stolpce številk. Zmafalei v letošnji olim-
pijadi bodo skoraj na vseh poljih Američani in zadnji rezultati jim ne bodo mogli odnesti te lavorike. To kar so pokazali, je pa tudi velikansko, vsega občudovanja vredno, skratka uprav "ameriško". Država je dala športnim organizacijam več milijonov dolarjev na razpolago, da se udeleže letošnjih olimpijskih iger. Prišlo je okrog 5000 ameriških športnikov v Pariz. Ni čuda, da so Evropo takorekoč kar poga-zili. In kako ponosni so na to!
Kaj bo Evropa! mi je dejal skoraj zaničljivo ameriški časnikar. Amerika to je ves svet, moč \ vsakem oziru. Mi smo odločili svetovno vojno, mi smo rešili po vojni Evropo lakote in pogina, ker smo poslali tisoč ton žita, moke, masti in drugih živil. Vse^to smo pretrpeli, ne da bi kaj čutili. Danes je dolar najboljša valuta »finančno središče sveta se je premaknilo iz Londona v N^w York, mi obvladamo svetovni žitni, bombaževi in petrolejski trg. In sedaj smo pa prišli na olimpi-jado ,da pokažemo tridesetim evropskim udeleženim državam da smo tudi telesno prvi rod sveta. . .
Nam Evropejcem ne preostane nič drugega kot občudovanje.
In vendar se je zgodil na olimpijadi še drugi čudež eden najmanjši evropskih narodov, ki šteje,komaj tri milijone duš namreč Finci so prišli na drugo mesto. Res je, da še daleko ne dosegajo Američanov, toda dejstvo je tudi, da imajo več kot še enkrat toliko točk kot Angleži, ki stoje za enkrat na tretjem mestu. Današnje stanje posameznih držav je sledeče:
1. Zedinjene države 225 točk. 2. Finska 166 točk. 3. Velika Britanija 85^ točk. 4 švedska 31% točk. 5. Francija 28 H točk. 6. Italija 19 točk 7. Švica 15 točk. 8. Avstralija 11 točk. 9. Madžarska 10^ točk. 10. Južna Afrika 10 točk.
Ostale države:,a, Kanada, Norveftka, Argentinija, Nova Zelandija, Estonska, Holand-ska, Danska, Japonska, in či le ynajo osem do eno točko, druge pa sploh nič. Zaenkrat si nobena slovanska država v splošni klasifikaciji ni mogla priboriti niti ene točke, kar je vsega obžalovanja vredno, kajti svet nas le prerad smatra za inferiorne narode.
Občinstvo se seveda pri olimpijadi ,zanima predvsem za večje tekorde in le malo pose Ča vsakdanje naj raznovrstne j še tekme, ki so na več prostorih že nekaj tednov vrše od ranega jutra do poznega večera.
Nogomet — zmaga Urugvaja — to je bila prva velika senzacija za široko maso, ki še nima dovolj smisla za podrobno športno delo, zato so pa tudi pri nekaterih za občinstvo zanimivih tekmah prostori za gledalce skoraj prazni.
V Parizu vlada sedaj silna vročina, tako da so začeli tekme prelagati na hladnejše večerne ure, ker se je predvčerajšnjim nekaj tekmecev onesvestilo. *
Vsi udeleženci cross-coun-try-ja (teka po polju čez razne zapreke) so se pritoževali, da je bil nastavljen prezgodaj po* poldan. Nek Američan se je izrazil, da bi šel raje delat v prisilno delavnico ,kot bi se še enkrat udeležil take dirke v tej vročini.
Nekateri udeleženci so odnehali že kar v začetku; Wide, veliki švedski tekač, se je onesvestil in šele danes mogel zapustiti bolnišnico, enako sta onemogla dva Francoza.
Od 39 tekačev jih je samo petnajst prišlo do cilja, med njimi so bili trije Francozi. Prvi je dospel Finlandec Nurmi, ki je pobil eelo vrsto svetovnih rekordov in ga danes občuduje vesoljni svet, dragi je bil Američan, tretji Francoz. Edino od moitev teh Wh narodov so
prispeli po trije možje do cilja
Švedi so vsi odjenjali, enega so morali celo poslati v bolnico
Včeraj se je. vršil takozvani maratonski tek, peš na razda ljo. 42 kilometrov. Vršil se je med Colombesom in Pontoise in je bil zadnja tekma atletskega tedna.
Nebo je bilo jasno kot v He-ladi, ko je začelo teči 58 tekačev. Najprvo so tekli enkrat okoli stadijona. Nek Japonec z zavezanim čelom je hotel imeti to čast, da je bil prvi pri vratih. Za njim se je vsula množica belih srajc ,kot da bi jih porivalo vsklikanje ljudstva.
Tako so izginili . . . Ker so se med tem igre na stadijonu nadaljevale, je občinstvo pozabilo slednjič na tekače.
Računalo se je, da se bodo vrnili čez dve in tričetrt ure Med tem smo gledali dirko na 3000 metrov in 1500 metrov in se čudili Američanu, ki je vr gel diskos (kovinasto okroglo ploščo) na več kot 45 metrov.
Spet smo imeli priliko videti znamenitega Finca Nurmija in zaporedoma sta se pri vsaki •finski in ameriški zmagi dvigala ameriška i nfinska zastava na visokem olimpijskem drogu zmage, godba pa je pri tem neutrudljivo igrala ameriško, oziroma finsko himno, kot bi bile postale himne nove športne mednarodne in atletske vere.
Od časa do časa se je občin stvu s pomočjo megafonov naznanjalo, kako stoji maratonski tek. Tako smo lahko sledili tekačem od vasi do vasi vzdolž Seini. Kilometri sledijo kilometrom. Slednjič so se začeli spe4 bližati stadijonu. Javilo se je, da je na čelu Finlandec, za njim Šved, ostali pa daleč za daj.
Naenkrat zadone trobento prvi se bliža. Vrata se odpro na stežaj in čez nekaj časa pri hiti bela postava na pesek . . TiSočglata množica se dvigne in ga veselo pozdravlja. To je Finlandec Stenroos. Ko odhaja s stadijona, nitf-ne izgleda preveč utrujen.
Rezultat Stenroos (Fin ska) 2 uri 41 m. 22 in tri petini s. — 2. Bertini (Italija) 2 uri 47 m. 19 in tri petini s. — 3. De Mar (Zed. drž.) 2 uri«48 m. 14 s.
"S.
"Glasu Naroda? v odgovor.
(Da bodo čitatelji na jasnem.)
Cenjene čitatelje "Glasila, člane in članice prosim, da mi oprostijo, ker si jemljem pravico v "Glasilu" podati odgavor uredniku '"Glas Naroda," ki me ■skuša proglasiti za lažnjivca v eni izmed njegovih zadnjih izdaj.
Člani in članice K. S. K. Jed note naj vedo, da je ves ta na pad na mojo osebo od "Glas Naroda" nastal radi tega, ker sem jaz glavni predsednik K. S. K. Jednote in ker skušam tu in tam odbijati napade uprizorjene proti naši Jednoti, bodisi na eden ali drugi način, saj imamo dokazov dovolj na rokah.
In zatorej kot tak, je ne le samo potrebno, pač pa tudi moja dolžnost, da na take napade odgovarjam. Ne bojim se iti v boj za pravico. In ni moj namen nič drugega, kakor iskati in zagovarjati samo pravično cfejstvo.
Odkar smo pričeli s prireditvami katoliških shodov, so se pričeli od prolfkatoliških časopisov napadi na nas; med vsemi pa se je v svojih budalnih kolonah najbolj odlikoval "Glas Naroda." Shodi so mu bili trn peti, in zato je mnogokrat napadal mojo osebo, da bi me osramotil, da bi ljudi zbegal; mnogo je pisal že pred shodom v Nevv Yorku, "pogreBnik" mu je bil strašno odveč.
vse, kar mu je služilo v to, da pogrebnika spravi^ v slabo hič; posluževal se je krivih dejstev in drugih oseb, da je mogel predstaviti javnosti neko sum-ničenje zločinskega pogrebnika.
Seveda "Glas Naroda" takih stvari ne prinaša kar naravnost in odkrito, kakor to store oni, kateri poročajo resnico; pač pa jih rad zavija v povojke in samo namiguje, da bi ljudje sumili; povedati resnico ga je strah, ker bi jih dobil po prstih. Saj o tem je imel govor na shodu v Nevv Yorku Dr. Pleše, ki je med drugim rekel: "Da je največje zločinstvo to, ker 'Glas Naroda' napada z zavijanjem in natolcevanjem in ne pove odkrito." Tako so pri "Glas Naroda" delali in še delajo. Tako so naredili tudi z menoj in že z marsikaterim drugim, ki si ni hotel pomagati. Jaz pa hočem tu navesti malo več jasnosti Člani in članice pa prosim, da mi oprostijo; vedite, da se brez boja ne da izčistiti in doseči nobene resnice, in da z molčanjem se tudi ne more resnice doseči; saj smo molčali že dol go, in zato smo katoličani tako zaostali, da naši nasprotniki danes predrzno napadajo in sramote naša verska načela in Jednoto; kdor tega ne vidi, je duševno mrtev, in kogar to ne boli, je za vero mrtev ali zakrknjen.
Mi jih moramo poznati v njih nakani, zasledovati v njihovih napadih, potem bomo radi branili naše verske svetinje.
Kakor sem v začetku omenil, sem bil že parkrat osebno napaden radi tega, ker sem predsednik K. S. K. Jednote. Napaden pa sem bil na drug način, na mojem podjetju z natolcevanjem. V prvič so se skrili pod dopis nekega rojaka, ki je odhajal v staro domovino in drugič v članku uredništva. Ko sem bil v drugič napaden, nisem bil doma, in predolgo bi bilo čakati, da se vrnem na dom, zato sem odgovoril spotoma le toliko, kolikor sem se spominjal. Obljubil pa sem, da bom poročal natančno, ko se bom vrnil domov in to danes storim.
Ponovno poročam kakor sem zadnjič v "Edinosti" dobesedno, samo ena mala sprememba je o poročilu, dasiravno je ista vsebina poročila, namreč da dela razliko sedajne moje poročilo od prvega to-le: "Policaj je bil v uradu "Glas Naroda" prej nego moj sin." Zadnjič sem poročal, da ji bil istočasno, ker se nisem natančno spominjal in sina nisem mogel vprašati, ker sem bil na potovanju. Ali glavno je to, kar je policaj rekel in to je za kar se gre, nakar pravi "Glas Naroda," da sem lagal. Uslužbenec Sakser-jeve banke je rekel mojemu sinu takole: "Policaj je meni (Sakserjevemu uradniku) rekel, da bi mi (pri Sakserju) ne-smeli vzeti denarja od tega človeka in jaz (uradnik Sakserja), sem mu rekel, da naj mi da pobotnico in jaz mu denar izročim, kar se je storilo." Dosta vil pa je še tole: "Mi smo denar vzeli, če bi ga policija vzela, bi ga lahko več nobeden ne videl, ali z drugo besedo: denar bi izginil."
Kar sem pa rekel, da ni bil moj sin gostoljubno sprejet je to resnica. Moj sin mi je o tem povedal takole: "Ko sem zgodaj zjutraj stopil v urad in sem vprašal za gospoda Sakserja, so se plašno spogledali kakor začudeni, vznemirjeni, kot bi hoteli reči: "Cemu smo mi tukaj?" In ko je moj sin pokazal postavne listine, da je on pravi pooblaščenec, potem je dobil vse potrebne informacije, tako kot zahteva trgovski posel. Ko se je vrnil moj sin je rekel: "They did not like to see me to come to N. Y." Iz teh besedi sem jaz zapisal, da ni bil nič kaj zaželjen gost; čutil se ni, da bi bili zadovoljni,
Mnogi me obsojajo vsled tega. Tukaj pa naj bo še enkrat povedano, da boste vsi vedeli soditi ali obsojati, kdo da je več zakrivil: K Dne 12. maja t. 1. je na potu v staro domovino umrl v Sak-serjevi banki (ne pa v pisarni parobrodne družbe), v New Yorku popotnik, samec, star 44 let, rojak John Petrič, namenjen na Brezovico pri Ljubljani, kateri je v domovini zapuščal eno sestro in dva brata, eden izmed teh je v Trstu in drugi v Ljubljani, očeta in ma tere ta družina nima več. Zapušča pa tudi v Clevelandu nekaj ožjih sorodnikov.
Ko je bilo brzojavno naznanjeno v Cleveland tem sorodni cam, pri katerih je omenjeni J. Petrič prej živel, in katerega so spremile na pot, so iste prišle k meni na posvetovanje radi pogreba, in ker je ena izmed teh sorodnic povedala, da je ona temu potniku v obleko zašila $2,700, sem ji jaz svetoval, da se mora takoj obvestiti elevelandsko policijo, da bo potom elevelandske policije obveščena o tem tudi policija v Nevv Yorku (in to je najbolj gotovo, da je gospode pri "Glas Naroda" in Sakserja tako užalilo, da se nad menoj maščujejo). In zato je bila policija v Nevv Yorku prej na mestu nego moj sin. Ona žena, katera je povedala, koliko denarja da ima pokojni, je zahtevala, da se pokojnega Petriča pripelje v Cleveland in dostojno pokoplje; za plačilo pravi, da naj se nič ne bojimo. Jaz sem jo vprašal, če hoče ona iti v New York, nakar pravi, da se ne ve kam obrniti. Jaz pa sem ji svetoval, da jf bolje, da gre nekdo tja osebno z izkazom od nje in njene prijateljice. Ona je bila s tem zadovoljna. Moj sin je šel torej v New York in vse uredil; jaz sem založil ves denar, da je moj sin plačal vse stroške tja za svojo pot, kakor tudf za prevoz trupla pok. Petriča. Založil sem tudi za vse druge tukaj in napravil vsem po volji dostojen pogreb. Vsi so bili zadovoljni in so odobravali; le eden se je jezil in stokal, in to
In ker se ljudstvo ni zmenilo za njegovo javkanje, je j ker je prišel in to še danes trdi. "Glas Naroda" poskušal na j Sedaj pa zopet k stvari:
drug, zviti način. Vporabil jej Mnogi ne vedo, zakaj se gre.
je bil "Glas Naroda". Najprvo je urinil med izmišljen dopis nekega potnika to-le: "Nad vse značilno je pa to, kar bom sedaj povedal. Komaj je dospela brzojavna vest o tej tragični smrti v Cleveland, je bilo odbrzojavljeno, da se je že odpravil iz Clevelanda neki znani pogrebnik, ki bo v Nevv Yorku mazilil truplo ter ga dal prevesti v Cleveland. To pa stane denarja. Toda plačati se bo moralo, kajti pokojnik je imel tri tisočake. Bi ne rekel, ee bi pokojnik imel v Clevelandu ženo, otroke ali stariše To bi imelo nekaj pomena. Pa ni imel takorekoč nikogar. In vsled tSfca se je pogrebnik velikodušno zavzel zary. Prevoz bo veljal lepo svotico denarja, ki bi jako prav prišla njegovim sorodnikom v stari domovini ali pa če jih nima — revežem v njegovi občini."
Prav lepo se sliši to; prav fino znate goditi na srce, ali vaše srce je daleč od vaših misli. Vedite, da je ona ženska, katera je njemu zašila $2700 dol. imela Še $3000 njegovega denarja shranjenega. In če je ona imela toliko zaupanja od tega potnika več kot vi! da je bila opravičena zahtevati, kar hoče za njegov pogreb, sem jaz absolutno naredil prav, ko sem jo poslušal; jaz nisem ničesar zakrivil, in vi niste imeli nobene pravice mene glodati in natokevati. In vendar ste šli in Še enkrat pisali lažnjivo zoper pogrebnika v svojih člankih. Ze potem, ko serti jaz. vam pisal, da ni imel pokojnik doma nobenih starišev, ste vi napisali, da je imel doma stariše. Laž, zato da bi vi sebe oprali in mene potisnili v slabšo luč. Pisali ste še 14. julija; jaz pa sem vam pisal 17. maja, da nima starišev. Vi pišete: "Pokojnik je umrl 13. fl&aja, vi pa ste že v drugič pi-
sali 14. julija; "Pred kratkim s« je pripetil v Nevv Yorku žalosten slučaj. Rojak se je iz Clevelanda odpravil v domovi- , no. V pisarni parobrodne družbe (?!) se je zgrudil nezavesten na tla ter par trenutkov zatem ufnri. Dotičnik je imel v Clevelandu sestro, v stari domovini stariše, v žepu pa nekaj nad tritisoč dolarjev. Kakor hitro je prišlo to na uho nekemu elevelandskemu pogrebniku, se je mahoma zavedel svoje stanovske, "narodne" in "katoliške" dolžnosti. S sladkimi in prepričevalnimi besedami je dobil nekje dovoljenje, da spravi truplo v Cleveland in ga tam pokoplje.
Pripeljal ^ se je v Nevv York in odvedel truplo v Cleveland. Tam ga je pokopal. Dvomimo, če bi bil tako požrtvovalen in če bi se izkazal za takega domoljuba, ako bi imel pokojnik v žepu samo šifkarto Dotičnik se bo izgovarjal, da je ravnal po naročilu pokojnikove sorodnice. Tak izgovor pa je piškav in ne drži. Njegova sveta dolžnost kot rojaka in nese-bičneža bi bila poučiti jo, da so pokojnikovi svojci v stari domovini potrebni denarja, ter da so stroški za prevoz trupla ogromni."
Predno nadaljujem, vprašam tega, za narod tako požrtvovalnega, vdanega in prismojenega urednika, da naj mi na-šteje, kolikim potnikom je že on odsvetoval, da ne iti v staro domovino na ogled, da si s tem lahko denar prihranijo in naj nikar pri Sakserju ne kupijo karte, ker to ddfeti stane; mnogo več kot tri karte iz New Yorka do Clevelanda. Ali je mogel še kateri urednik kaj bolj farizejskega napisati? Ali imate ljudi še tako za nevedne, da mislite, da vas bolj kakor to ne poznajo? Vi ste pa zares velik apostelj ljubezni do bližnjega. Prav rad bi vedel, koliko od vašega zaslužka gre za dobrobit naroda, koliko za liker? Bodite vsaj dosledni, da vas ne izroee v umobolnico.
In sedaj imam še par vpra- ] sanj: Ali niste vi obakrat pisali proti meni iz same škodoželjnosti, da bi na ta način mene oblatili? Da ste, to vas izdaje pisanje samo! Nikjer-ni--ste"* imeli povoda zato, stlačili ste te otrobe skupaj menda v ne treznem stanju.
In • povejte, še enkrat vas vprašam, če sem vbil jaz opravičen do tega pogreba in dela, katerega sem izvršil ali ne? In če ste vi bili opravičeni pri tej stvari mene napadati? O, če se vi skrivate, da niste imena imenovali, je to za vas še stokrat bolj sramotno, ker to je zavratni napad; kolikokrat ste me pa že v "Petrovi Zgagi" imenovali z imenom in zato pa dostavljate, da sem znani pogrebnik.
Nobene laži ni treba zavra-čevati na mene: Laž ste pisali vi v dveh odstavkih. Na vas ostane vse natolcevanje, katero ste naperili do mene; jaz pošteno vodim svoj posel postavno že več let, jaz nisem ničesar zakrivil, zakrivili ste vi, saj ste sinu povedali, da je rekel policaj, da niste imeli pravice vzeti denarja od mrtvega. To izjavo vam podamo lahko zapriseženo; in to je resnica, če tudi ne bi tega povedali, to vem jaz in vsakdo, kdor le količkaj Spozna mestne in državne postave. Jemati mrtvim denar je strogo prepovedano, policija in County Coroner so opravičeni do imetja mrtvih oseb in noben drugi. In zakaj potem v me dregate? Ali mislite, da sem kakšen mazač? Le tako naprej; se Boste že enkrat blamirali, da vas bodo ljudje spoznali v vaši škodoželjnosti. Pustite trgovce na miru; že marsikateri moj težko in pošteno zasluženi dolarček je romal v vašo mavho za oglase in sedaj sem pa prejel pravo hvaležnost. Saj pravim r Le naprej! Se še vidimo!
Anton Grdina, slov. pogrebnik v Clevelandu.
tako
Ustanovljen« v Jdlietu, in., dne 2. aprila J804. Inkorporirana v Jolietu, „ _ državi Illinois, dne 12. januarja, 18987 GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST, JOLDET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 109.18%: solventaost mladinskega oddelka znaša 121.43% Od ustanovitve do 1. julija, 1924 znaša skupna izplačana podpora $2,382,194.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Clevelafnd, Ohio. L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn.
III.	podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 723 Ga. Ave., Sheboygao ,Wia. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Pomož-ni tajnik: Steve a Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, UL
Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 395 So. Second St., Steelton, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg 600 Grant St. at Sizth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26— lOth St., North Chicago, IIL John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa.	'
John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave„ Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo *na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL dopise, društvene vesti, r?zna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Nase potovanje po Coloradi.
Spoštovani sobrat urednik — Ko sem vam žadnjič opisal svoje začasno bivanje v zeleni in hladni Minnesoti, ki se ponaša s tisočerimi čarobnimi jezeri, lepimi slovenskimi naselbinami in največjimi železorudniki na svetu, tedaj sem obljubil, da se oglasim tudi Iz .gorate države Colorado.
Sicer ne smejo cenjeni čita-telji misliti in pričakovati, da jim bom s tem podal zemljepis cele solnčnate coloradske države, kajti ondi sem se mudil samo 5 dni. O tem, kar sem v tako kratkem času tukaj videl in doživel, naj služijo sledeče vrstice v opis:
' Ko smo se celo noč peljali iz St. Paul, Minn. . proti Des Moines, Iowa in naprej čez državo, nas je pot vodila vedno višje nad morsko gladino tako, da se-je proti jutru zrak že precej poostril, vsled česar so mi pljuča večkrat kar nekako zastala. Kolika izprememba v. ' naravi med Minnesoto in zapa-dom! V Minnesoti je vse zaraščeno in zeleno; tukaj pa vsa gola in malo valovita rjava zemlja brez grmovja in brez kamenja. Ponekod je bilo videti male in velike zajce. Jaz in brat Zalar sva se temu zelo čudila in smejala; br. Zalar je pripomnil, da bi bilo dobro, če bi imela s seboj kako vrečo in grablje, pa bi lahko dosti zajcev nalovila. Tudi živino sva videla tu in tam in prav po redko kakega farmarja, za katerega naju je skrbelo s čim da si zamore siromak kaj skuhati, ker je toliko sto milj sama planjava in tako suha zemlja kakor sahara.
Ko je ta vožnja trajala že drugi dan, in jo je naš vlak so-pihal vedno višje, so se pričeli daleč na zapadu kazati vrhovi coloradskih gora, ali ti so se kasneje po cele ure umikali našemu vlaku, četudi je vozil precej hitro.
V soboto dne 26. julija popoldne smo dospeli do Colorado Springs, kjer se shajajo turisti iz pele Amerike. Prav tu se pričenja coloradsko gorovje. Od tu vozijo železnice do vrha najvišje gore Pike Peak, 14,000 čevljev nad morsko gladino. -V Colorado Springs so nas prišli z avtomobilom pričakovat rojaki iz 40 milj oddaljenega mesta Pueblo, Colo., bili so: Mr. Dane Predovich, dalje I. podpredsednik, Matt Jerman, nadzornik, brat John Germ, dalje Mr. Geo Thomas in Dr. Snedec. Odpeljali so nas na mesto, kjer imajo jturisti svoje glavno postajališče. Ah veste, da je solnce je čez dan vedno vroče in suša. jpujoioo a '.af.3n.ip Jaf3(tu $o3f ojftfj jpt?j0{03 a 8*0 8»a
Ondi smo se okrepčali s fino coloradsko studenčnjco, kakor-šne ne dobite nikjer drugje v
državi. Da, če bi imeli tako o-kusno pitno mineralno vodo tudi v našem Clevelandu! Ti vrelci in studenci prihajajo iz mogočnih gora, kjer je videti še dosti snega.
Ti kraji so nam bili zares novi in zanimivi. Takoj zatem so nam Pueblčani pokazali pravo naravno čudo "The garden of gods" (Vrt bogov). Tu stojijo velikanske rdeče gole skale kakor bogovi ali vojaki. Človek mora občudovati to božje stvarstvo, kakoršnega ni videti nikjer drugje. Od kod in kako dolgo že stoje te gole, rdeče, strmo v zrak moleče skale; pojma o tem si človek ne more predstavljati; a dejstvo je resnično.
Od tukaj smo se spustili proti Pueblo, Colo., kamor je bil naš cilj. Na poti nam je delal največ zabave Dr. Snedec, ker je neprenehoma motjl našega voznika Mr. Predovicha. Že v temni noči smo dospeli v slavno mesto Pueblo, Colo. Kako smo bili ondi gostoljubno sprejeti in pogošfeni, bom povedal na drugem mestu; danes naj govorim samo o zanimivosti države Colorado in o drugih naših dogodkih na tem potovanju.
Ker se prostira mesto Pueblo samo okrog 30 milj oddaljeno od bližnjih gorskih velikanov, smo si jih hoteli ogledati. Vleklo nas je vrh gore, da vidimo njih čare, da čujemo žuborenje gorskih potokov, iki drvijo v globokih strugah nizdol; ta voda je-precej hladna, ker se nabira izpod snega, ki se je še videl na vseh visokih hribih.
Takoj v pondeljek se nam je ta želja izpolnila; peljali smo se visoko v gore na farmo Mr. Dan Predoviča, vozil nas je z avtomobilom tudi on in Mr. Thomas. Med potjo smo obiskali tudi mater Mr. Predoviča na farmi, ki se nahaja na vznožju gorskih velikanov. Mrs. Predovič je stara že 80 let, pa izgleda še čila in trdna. Ta kraj je kakor nalašč za nas. V vznožju se prostira jo temni gozdovi z vsakojakim drevjem, največ je hojevja in borovja; tu mimo po strugi pa se vije velik potok, kojega šum smo slišali že veliko prej nego smo dospeli do gorskega potoka.
"Hurej!" tu že zagledamo velik ogenj in jagnje na ražnju, v mrzli vodi pa nekake posode! Se enkrat, Hurej! Tedaj smo jo pa ubrali v goro; hodili smo vedno ob deročem potlpku po strugi, ki je na obeh straneh peljala navzgor; visoko naprej pa nikdar posekani gozd; na vrhu so pa štrlele gole pečine skal, kakor bi se nam smejale ter se bahale, da so ravnp one kraljice sveta. Naravno, da smo se med potjo že utrudili. Mr. Thomas, ki tehta baje 250 fum tov je začel prvi ostajati ža-dej; vedno je protestiral, da hodimo prenaglo in predaleč. Za-
nimal se je osobito za ono jagnje, češ, da se bo na rašnju posušilo in da mu že pajek prede v želodcu. Sedaj se prične šele prava ceremonija. Vsi smo sklenili, da se kot hribo-lazci slikamo in sicer prav ob (»toku. Brat glavni tajnik Zal« je hotel biti med vsemi najprvi in si v ta namen izbere neko staro, čez potok štrleče drevo. Baš na onem mestu je bila kotanja ali tolmun, kamor se je voda bolj globoko zajedla. In ker Mr. Zalar ni vajen stopati po gladkih in opolzkih vodnih kamenih, ter se oprejemati za tako robata stara debla, in ker je hotel za slikanje biti na najlepšem mestu, je padel kakor čik v vodo. In ker je imel le bolj tanke hlače in je bilo voda mrzla kot led, si je z vso naglico pomagal iz neprijetne kopeli, ali one kotline ves premočen. In ker ni vajen jahač na konju, mu še enkrat, spodleti z onega debla; smuk nazaj v vodo! To je bilo dovolj, da je smeh tudi mene podrl na tla in da sem se valjal od smeha. Naš slavni fotograf je hitel, da bi Mr. Zalarja še v vodi pritisnil na piko, a mu je še ob času ušel.
Od tam nismo šli več daleč v hrib. Naš preplašni Jože Zalar je bil kakor mokra kokoš, da smo se mu vsi smejali; Mr. Thomas je pa še vedno mislil na janjca, katerega je menda že od daječ duhal. Od tukaj smo jo ubrli nazaj k ognju. Še prej sem pa jaz tukaj splezal na visoko smreko, kjer sem po preteku toliko let zapel zopet nekaj pastirskih pesmi in par-krat krepko zavriskal.
Med tem časom se nas je nabralo že lepo število izletnikov, menda deset; Mr. Predovič, naš kažipot, ja , gg. Žalar, Thomas, Germ, Butkovič, Petros, Ču-lig, Ilič (ta je pekel jagnje) in Mr. Thomas jr., naš voznik. Morda sem ime še kakega drugega izpustil. Povem vam, da nam je šlo ono delikatno pečeno jagnje v slast brez vsakih vilic in nožev. Med obedom nismo dosti govorili, ker ni bik) za to časa; pili smo pa (menda studenčnico? Op. ured.) vsi iz ene čaše. Poredni Germ je bil strežaj ali "pedentar," Ilič mesar, Thomas "boss," Predo-vi pa kažipot. Jaz sem hotel vse videti in vedeti; Petras se nam je smejal, Butkovič" pa nam povedal nekaj pametnih.
Popoldanski program je bil, -da gremo na vrh skalnate gore. Brat Zalar stavi protipredlog in protestira. Vsi so bili za ta protipredlog, samo jaz in Germ sva sklenila izvršiti popoldanski program. Naenkrat smo določili goro, vrh katere morava dospeti; torej ha j d v hrib! Z Germom sva ubrala pravo smer, en čas čez teman gozd; kobacala sva kar po štirih opri-jemši se za grmovje in veje, dokler ni istega zmanjkalo in rastlo samo nizko hrastovo gr-mičje. Pri tem plesanju se je Mr. Germ kaj spretno oprijemal grmovja; ni čuda, da nosi tako ime! Polagoma sva dospela že do skalnatih tal, kjer nama ni bila hoja nič kaj prijetna. Zdajinzdaj so nama zdrknile noge, da se je bik) treba loviti za skalovje in grmovje, tako da sva bila že oba precej utrujena; toda pogumno naprej, do cilja. V poltretji uri sva bila že pri vrhuncu pečin. Sapa je bila tu neznansko ostra; borovci (posamezni), ki so še tukaj rastK iz pečin so bili vsi na eno stran obrnjeni in pripog-njeni vsled vednega hudega vetra. Prostor, kamor Sva se skobacala je bilo naloženo iz velikih skal, ki so že razpadale tekom tisočletij. Malo je bilo naju strah, vendar sva dospevši do cilja, pričela vriskati in vihati s slamniki; toda naši to-varši v nižini se niso hoteli zmeniti za promagalo jih je hladno gozdno ozračje; mislim da so po zaspali. Vrnivša se k ognju-sva tovaršem prinesla v dokaz šopek pravih gorskih rož, zatem smo se pa podali zopet proti Pueblo.
Komaj smo zapustili gozde ki prišli v nižine, je pojenjalo hladno ozračje; objela nas je zopet vročina in prah. Mr. Thomasu je odpovedal en gumijev obroč na kolesu, vsled česar smo morali narediti malo odmora.	\
Vrnivši se v mesto smo fp pet kot po navadi ili po hišah prijateljev, da se umijemo in očistimo všled naporne dolge vožnje; tudi nekaj želodčnih kapljic in prigrizka nam je dobro došlo.
V torek smo bili doma i pisali smo svojim sorodnikom ki znancem ter se pripravljali na drugi dan, da gremo na najbolj znameniti kraj RoyaI Gorge) (Kraljeva globel). To je znamenita visoka gora, kamor se pride po dolgi, zviti poti z avtomobilom; tja prihajajo ljudje iz vseh delov sveta, da vidijo čudo stvarstva. Vožnja na to goro je strašna in težka; le dober avtomobil jo more doseči« Mi smo najeli avtomobil, ko smo se z Mr. Petroševim pribijali v Canon City, kakih 60 milj od Pueblo; od tam nas je pa vozil izvežbani šofer s svojim avtomobilom vrh označene gore. Tukaj smo imeli naravnost diven razgled; zrli smo s te skalovite točke na vse strani same gore; v propadu ali ob vznožju se je pa vila železnica kot kača, kjer je imel priti vlak vodeč v Leadville. Čuden in strašen prepad, globok 2,600 čevljev. Ondi se pa med skalo-vitimi stenami, vije železnica in reka Arkansas, ki prihaja iz leadvilskega gorovja, ki je najvišje v Coloradu. Tukaj se nam je nudilo nekaj čarobnega, česar ne more člevek nikdar pozabiti. Kaka tišina. Le veliki orel, vladar planin je plaval čez prepad in postovka, ki gnezdi v skalnatih votlinah. K sreči smo opazili v nižini baš prihajajoči vlak, ki jo je sopihal po gorskih vijugah,	^
Ko smo se vozili nazaj z one visoke gore, je brat Zalar z eno roko pokrival oči, da ni videl prepadov, z drugo se pa tiščal čez želodec, da mu ga ni obrnilo na "boben." Pri tem je večkrat vzdihnil: "Strašnega prepada, reši nas o Gospod!" Ves je bil bled. Ko smo dospeli v vznožje je rekel: "Nikdar me ne ujamete več za tak izlet! Samo da smo še živi!"
Ko smo se vozili po pustih krajih proti Canon City, Kjer se je nedavno ustanovilo i.ovo društvo K. S. K. Jednote, smo dospeli tudi v Portland, kjer se nahajajo velikanske tovarne slovečega cementa. Tukaj so velika polja in skladi kamenja za produkcijo cementa; od tukaj se razpošlje vsako leto na milijone vreč tega produkta.
Za v četrtek je bil pa naš načrt, vožnja v 120 milj oddaljeno slovensko naselbino Denver, baš na drugi strani Pueblo, čez Colorado Springs. Ta dan se nam je ponudil brat John Germ s svojim velikim avtomobilom, kojega je šele nedavno kupil. Dogovorili smo se, da gremo sledeči: Brat Germ kot šofer, Rev. Ciril Zupan, brat Jerman, jaz, brat Zalar m Mr. Rozich. Naša pot in namen je bil, da se vdeležimo večernega shoda v Denverju, kjer se nahaja slovenska župnija Father Judni-ča in eno društvo naše K. S. K. Jednote. Ta pot je bila pa presneto dolga, celih 120 milj. Ceste ondi niso tlakovane, pač pa peščene in zelo v ovinkih da nas je pošteno stresalo ni Johnovem avtomobilu. Tukaj sem pa jaz tiščal svoj želodec, ker sem sedel zadej poleg Father Znpana OSB. Dosti nisem mislil, da pridemo srečno na cilj; v tolažbo mi je bil le Rev. Zupan, ki se rai je porogljivo smejal, češ, da je takih potov kot star Coloradčan že vajen. "Nobeden se ne zna dobro voziti ali čuvati, dokler se pfcrkrat pošteno pe prevrne!" To je bila zame lepa tolažba. Povedali so nam, da jih je njihov Hen-ry že parkrat prevrnil in di znajo sedaj sami dobro voziti; povedali so nam č. g. Zupan
marsikaj zanimivega iz življenja na zapadu; tako je bila na-ia pot malo olajšana.
K^ko smo se imeli na shodu v Denverju, o tem bom pri drugi priliki poročal. Naj ta dopis za enkrat zadostuje, da boste vedeli, kako se zanimivosti enega kraja od drugega ločijo (Colorado od Minnesote). Res, Sog je svet ustvaril tako čudovito, da ga nam pe bode nikdar nobeni svetovni modrijani raz-tolmačili. ?Naj bo večno hvaljeno Njegovo sveto ime!
Anton Grdina.
NEKAJ O VREMENSKEM PROROkOVANJU.
Vremenski urad poljedelskega departmenta, kakor znano, prorokuje na podlagi danainje ' stopnje vremeno-znanstva in obširnih dnevnih podatkov iz bližnjih in daljnih postaj ,kako vrem^ je, pričakovati v najbližji bodočnosti — istega dne, < jutri morda pojutrišnjem ali nekoliko dni vnaprej. Daljših" prorokovanj ta urad ne napravlja in je že večkrat Opozoril občinstvo na ne-utemeljenost raznih daljših vremenskih prorokovanj s strani nepoklicanih virov, da niti ne omenjamo nezmisla vremenskih prorokovanj raznih almanahov in pratik. Na drugi strani pa M bilo pogrešno misliti, da se morda vremeno-znanstvo ne bo še tako razvilo, da daljša znanstvena proroko-vanja o vremenu postanejo mogoča.
Meteorologi se nahajajo na poti novih odkritij glede pro-rokovanja vremena. Občinstvo vpošteva in spoštuje pro rokovanja vremenskega urada za nekoliko dni vnaprej, ali bi hotelo, da se taka prorokovanja raztezala na daljšo dobo. Mnogo pisem, ki jih Weather Bureau dobiva, zahtevajo, da se jim pove ,kako vreme bo tekom cele sezone za mesec dni vnaprej in dostikrat celo za vse leto vnaprej. Na takaf piema sledi odgovor, da federalni vremenski brad ne zna niti za en sigurni fizični zakon, po katerem tako prorokovanj e bi moglo biti utemeljeno. Urad noče nikakor omahniti zaupanje v vremenska prorokovanja, ki jih izdaje za toliko vnaprej, kolikor dopušča današnje stanje vremenoznanstva.
Vendarle, kar se tiče vremenskega prorokovanja na daljšo dobo se more sigurno reči da nfti en znanstvenik ni še dokazal da bi se tako proro-kavanje na daljšo dobo proti-vilo kakemu temeljnemu naravnemu zakonu in da bi bilo zato nemogoče. ..Kar pa ni nemogoče, more in mora postati mogoče.
IZVANREDNI STROŠKI AMERIŠKIH SENATORJEV.
Nedavno je izdalo tajništvo senatske zbornice Združenih držav svoje finančno poročilo za leto 1923; poročilo obsega 372 strani in izkazuje dva in pol milijona dolarjev izdatkov.
Nad vse. zanimivi so podatki in opisi, kake izvanredne stroške so imeli senatorji v označenem času, koje stroške se je izplačalo iz državne blagajne. Stvar je celo smešna, toda resnična. Naši senatorji so leta 1923 porabili 1,090 zavitkov igralnih kart, plačala jih je država. Dalje: mnogo engravira-nih ka^t, vizitnic, vabil na bankete itd., jedilnih listov, področnih naznanil, mrliških naznanil itd. Mnogo škatelj finega pismenega papirja, foto-grafijskih albumov in na tisoče samomočilnih (fountain) peres. Kupilo se je za nevesto nekega senatorja lepo shrambo za knjige, krasno škatljo za žepne robce, dalje se je kupilo več ročnih ter večjih potniških kov-čekov; dalje 13 ducatov žepnih nožev, več škatelj za smodke in krtač za lase. V tem računu je označena tudi Pluto mineralna voda, quinine, razna zdravila za glavobol, olivno olje, alkohol, še'500 aspirin tablet, dišeči alko-
hol in ammonia obveze.
Kot božična darila so označeni sledeči predmeti: priprave za negovanje rok (mankuring Sets), sVečniki, ure, krtače, o-mare za knjige, dišeče kadilo, škatljice za šminkanje, male punčike iz cunj, okraski za božično drevesce itd.
V poletnem času so senatorja kupovali: soda hladilne pijače, voščeni papif, namizne brisalke, čaše, krožnike za izlet itd.
SLOVENSKI PESNIKI.
V	zadnjih petih letih preteklega stoletja so se pojavili najprej z verzi posejanimi po raznih revijah, nato s svojimi zbirkami štirje pesniki, ki so se kmalu aveljavili in so spravili v zmedo vse epigone starih literarnih šol: Cankar, Kette, Župančič in Murn. Po mnogih letih vestnega dela v slovenski književnosti, ki se na splošno ni dvigaia nad povprečnost, so se vrnili v zarji novega stoletja zopet lepi časi "Čebelice," v katere panj je pomalem polagal pesnik Prešeren svoje male brezhibne umetnine izredne popolnosti. In zopet so se lahko ponašali Slovenci, da niso v pesništvu dosegli najbogatejše literature drugih slovanskih narodov, ampak da so marsikatere celo prekosili in to v najkrajšem času, takorekoč z enim samim zamahom.
Dvajseto stoletje je začelo s takšnim vzletom najčistejše poezije, da je opravičevalo naj-silnejša pričakovanja. Usoda pa je kmalu izsušila del teh prebohotnih vrelcev poezije. V razdalji dveh samih let sta u-mrla drug za drugim za isto boleznijo, v isti hiši in v isti sobi — dva iz te četvorice, in sicer Kette leta 1899 v starosti 23 let, Murn pa leta 1901 šele 21 let star. Sorodnost smrti nam je še bolj združila oba mlada moža, ki sta rastla med pesnenjem in sta tudi sredi pesmi naglo legla v grob. Obema je bila skupna velika čuv-stvenost in prizadevanje, da se ne oddaljita preveč od enostavnosti njiju rodne zemlje in da ne podležeta vplivom tujih pesnikov, v prvi vrsti Maetemi-cka in Verlaina. In vendar je ta sorodnost bolj dozdevna kot resnična. Med' Murnom in Kettejem je bistvena razlika. Prvi ljubi priprostost vsakdanjega kmetiškega življenja, drugi pa prenaša to preprostost v harmonije vsemirja; Murn polaga svojo trudno in izmučeno roko na drobne doživljaje v življenju, Kette pa objema vse življenje z nebrzdenim mlade-niškim zanosom.
Od obeh pesnikov-tovarišev nam jc ostala le po ena zbirka. Ampak obe zbirki (ki pa ne obsegata vseh pesmi), imata u-pravičeno še dandanes krog bralcev, ki ne občudujejo le u-glajenih Kettejevih sonetov in sveže primitivnosti Murna, ampak ljubijo vso*njiju zapuščino, kot se ljubijo le relikvije dragih mrtvecev.
Ampak Kette in Murn nista imela temperamenta prenoviteljev — tista, ki sta zrevolu-cionirala slovensko pesem, sta bila pač Cankar* in Zupančič. Od teh je Cankar že umrl (leta 1918), tako da je ostal od te izbrane pesniške skupine sedaj samo ie Žtipančič.
V	skoro petindvajsetih letih literarnega dela, se je pa Cankarju posrečilo v številna svoja dela vse svoje izredne umetniške vrednosti. Začel je z malo zbirko verzov, nato pa je opustil to obliko in jo je nadomestil z drugo, čisto svojo, ki bi jo lahko zvali zdaj lirično novelo, zdaj zopet Čuvstven samogo-vor j-prozi.
Vse njegovo življenje je bilo "brezkončno romanje po tihih katakombah srca"' in iz teh mrakov in tišin je znal izvleči nove glasove, nove žarke. On se ni nikdar bal javne izpovedi, ali k javni izpovedi je prisilil
tudi vse, ki so ga obkrožili, bodisi da so bili ponižni in dobri ali samozavestni in slabi. "Tebi, romar, je ukazano, da gledaš, kar drugim ni dano gledati. Nimaš pravice, da bi zaklepal duri, tudi tistih ne, ki jih sam le s trepetajočo roko odpreš." In Cankar je izpolnil to svojo dolžnost. Tavajoč o-koli, iščoč človečanstva v človeku, je odkril v skritih kamricah duše neiteto malih skrivnosti.
In le za te se je brigal. Ni se brigal za dobro premišljena dejanja, zanimale ga niso ne nove situacije ne originalni ka-rakteri niti v toliko, v kolikor bi mu ta dejanja, te situacije in ti značaji lahko nudili priliko, da bi nam razodel svoje misli in čuvstva. In tem je dajal rajši bolj neposredno bolj lastno obliko. Vse njegovo delo bi lahko nosilo naslov njegove zadnje knjige: Podobe iz sanj. Čimbolj je spoznaval svet, tembolj se je poglabljal vase. In tu so ga zanimala bolj čuvstva kot misli, bolj sanje kot čuvstva. •
Tak je obraz njegove umetnosti. Ali še drug obraz ima njegova umetnost, obraz, ki ga Cankar ni hotel in ni mogel za-treti v sebi in ki kaže njegov hud odpor proti banalnosti v življenju. In evo: mehak pesnik postane cinik in sarkast, ki brezobzirno biča prebivalce "doline Šentflorjanske," ki je Slovenija, ki pa bi lahko predstavljala tudi katerosibodi drugo deželo na svetu. Od tega drugega obraza njegove umetnosti, bolj pa še od svoje temperamentne osebnosti zapeljan, je zavozil Cankar na poti, ki niso bile zanj: je pisal tenden-ciozne drame, ki niso mnogo vredne in se je posvetil nekaj časa politiki, udinjajoč SC SOC l-alizmu, ki ga ni mogel zadovoljiti.
Ves drugačen pa je prenovitelj slovenske literature lirične pesmi, O. Zupančič. V njem, ki pozna vse nianse čuvstva, prevladuje resnično življenje. On je zdrav in jak. Njegova umetnost nas kmalu premaga, osvoji. Tu čutiš, da si v bližini jakega duha, da si pred u-metnikom kristalne prisrčnosti, ker piše samo tedaj, ko ti ima res Ivj povedati; zdaj si deležen njegove čudovite radosti, zdaj te pelje, da se pokloniš z blago^hislijo spominu dragega prijatelja Murna Aleksandrova.
Nič čudno ni, da je znal ta pesnik, ki je tako pristno mla-deniški, pisati za otroke pesmi, ki so med najlepšimi stvarmi, kar jih premore slovenska literatura. Zadnji Čas se je vrgel tudi na prevajanje, kar mu je uspelo z mojstrsko dovršenostjo. To nam dokazuje med drugim tudi svež prevod Dantejevega speva Paola in Fran-cesche, ki je neprekosljiv umotvor.
Med temi štirimi pesniki nam je on, po temperamentu in po svoji umetnosti, najbližji. Za-to^bi bilo želeti, da se kdo obveže nam podati čimprej dober prevod njegovih najboljših pesmi.
(Po "Librt del Giorno" poslovenil A. 4.)
Prva slovensko-hrvatska MLEKARNA
F. GRILL'5 DAIRY
1818 W. Slad St, CMeage, IIL
Pater gospodinj«! Ako rabita fri
«injstvu sveže mlak«, dobre aH kialo smetano. (Creaa) ali okusno, doau narejeno awl«, Butter, oglasite se v moji mlekarni.
Jaz prodajam mleko, ki )• pasteriii-zirano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno ia pregledano od Meatneg* zdravstvenega urad« (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da )a naravno. Mleko take vrat« je poaebno priporočati otrokom rejencem.
Mleko razvaiam po hBah točo« vsak dan o pravem času.
Za obilna naročila s« tople priporočam
1818 W.
RANI 6BU,
ilwmb fciulikl , 22ad *,
Agtirajte za K. S. K. Jednoto!
T*
VESTI IZ JUGOSLAVIJE


P. Hufolin Sattner zlato- [ pri Trbovljah Janez Krevl.
masnik. V pondeljek, 21. ju-	Ves čas ni bilo nobenega glasu
lija je obhajal naš veliki skla-	o njem tako, da se je smatral
datelj P. Hugolin Sattner O.	mrtvim..Kličemo mu dobrtjdo-
F. M. svojo zlato mašo. Pater	šel ter mu želimo miru in za-
Hugolin je bil namreč posve-	dovoljnosti. Zmeda pa, ki je
čen v mašnika 21. julija 1874.	nastala vsled tega, ker se je
leta. Kdo bi čvrstemu in mla-	mlada žena pred petimi letti
denlško živahnemu našemu	poročila v drugo z Jožefom
skladatelju prisodil, da je mi-	Zupanom, naj" bi se mirnim
nulo že 50 let. odkar je prvič	potom poravnala,
daroval Bog$ svc/to daritev?	Zavoglje pri Sostrem. Straš-In vendar gre P^ Hugolin Sat- no nevihto s točo smo imeli 14.
tner že v triinsedemdeseto leto.
julija med tretjo in četrto uro.
I polomila je več sadnih dreves In danes za svojo zlato ma- jn oklestila nezrelo sadje. Ne-šo? Ali ni ta neutrudni dela- kemu posestniku je prevrnila vec dovršilsvojega največjega voz pšenice izpod kozolca na dela: opero "Kom postelj skega cest0. Napravila je veliko ško-romarja", krepko, jasno, izra- de zelnikom, žitu, koruzi, pro-zito umetnino, pa hkrati polno su, krompirju in fižolu, nepričakovano nežnih lepot? Toča je pobila v okolici Tako mu to veliko delo spleta "Vrhnike v četrt uri vse poljs-najpomembnejši venec oicrog ke pridelke, posebno pa sadje, častite zlatomašniške, pa še Najbolj je prizadet* vas Sta-
vedno z mladeniško živahnostjo snujoče glave. Vzornemu redovniku-duhovniku, blago-rodnemu človeku in skladatelju Jeftijeve prisege, Assump-tije, Oljke in drugih biserov slovenske cerkvene in svetne glasbene umetnosti čestitamo k redkemu slavlju ter želimo, da bi, da dokonča veliko glasbeno delo, katero sedaj izdeluje, obhajal tudi še biserno mašo!
Umrli so v Ljubljani: Anton Delomea, poljski dninar, hira-lec, 41 let. — Martin Guček, poslovodja, 60 let. — Ivan Babnik, poštni poduradnik v p.' in posestnik, 44 let. — Alojzij
ra Vrhnika. Bilo je tudi uni-.'•pno polje okoli sv Trojice.
Sprejem Poljakov v Mariboru. 14. julija popoldne se je pripeljalo v Maribor z brzo-vlakom kakih 100 poljskih •oficirjev, da obiščejo posamezne kraje Jugoslavije. Mariborski Slovencf s d priredili gostom prisrčen 3prejeni. Na kolodvoru se je zbrala množica ljudi iz mesta in okolice z zastopniki raznih korporacij. Poljake sta pozdravila župan Grčar in namestnik velikega župana Ipavca. Nato je mestna občina pogostila poljske goste v kolodvorski restavraciji. Ob pol 3. uri so se gostje
Lahajnar, .dimnikar 68 let. — med burnimi ovacijami odpe Terezija Kristan, delavčeva jjali proti Zagrebu, vdova, 76 let.
Smrtna kosa. V Zagrebu je Vtopil se je v Savi 20 letni dne 16. julija umrl profesor na samski delavec France Raviii-
tamkajšnji medicinski fakulteti dr. Pavel Savnik, star 42 let Pokojnik je brat finančnega
kar iz Trbovelj, Retje št. 571 Dolgo ga niso izsledili in 14. julija so izvlekli njegovo trup-
delegata dr. Karla Savnika v lo P« Hrastniku -iz Save. Imel Ljubljani, sin pokojnega ce- je tudiiveliko rano na čelu. sarskega svetnika, župana, ve- Prepeljali so ga v Drago, ki je leuglednega lekarnarja šavni- trboveljska podružna cerkev ka v Kranju, študiral je na Du- » pokopališčem. Zapušča pri-naju in v Inomostu, kjer je tu- letno mater, katero je iskreno di promoviral. Kasneje j% delo- ljubil. Bil je mladenič bistrega val na kliniki prof. Zumbuscha duha in poštenega značaja. Do V Monakovem in na kliniki! ma je P««til več poslovilnih pi-prof. šambergerja v Pragi. Le- sem, v katerih omenja, da mu ta 1920._se je habitiral v Pra- je vzrok tega namena neki do-gi za dermatologi jo in veneio- godek in neozdravljiva bole-logijo, lani pa je bil za ti stro-l zen-ki imenovan zi, profesorja na
zagrebški univerzi. Za 1. 1923 —1924. je bil izvoljen za dekana. Bil je v svoji stroki prvovrstna znanstvena moč in pri dijakih zelo priljubljen. Osebno je bil Pavle eden najljube-znivejših" in naj plemenitejših duš, kar smo jih poznali, visok nad vsako malenkostjo, vseskozi dedič blagorodnosti očeta in matere, ki smeta po svojih duševnih in srčnih lastnos-
Smrtna nesreča z revolverjem v Višnji gori. K tej nesreči smo prejeli naslednje pojasnilo: Brat pokojne Marije omož. Pungartar, France Po-tokar je šel iz hiše, da bi ustrelil vrano. Sprožil je dvakrat revolver, pa ni počilo. Nato je revolver odprl in pregledoval, pa ni našel nič sumljivega. Nato je rekel svojemu bratu: Sedaj jih grem pa v hišo ma-
tih šteti med najodličnejše! !?< Plašit Obrnil se je pro-rodbine v Sloveniji.,	1 fvoji sestri Manj i in je re-
Umrla je na Reki v visoki! I*1''' MlCl' afl. čem »P^it?" starosti vdova Marija 2alekar, i Se?*a £ rau 36 "a?mejaIa in rojena Redenšek, posetnica v rekJa: ^ spustl/ Nato *e
sledil usodni trenotek. Ni pa
Radečah pri Zidanem mostu. ^ " ■ , .	■ -
Več let je stanovala pri hčeri da bl pobegnil od hi-Tereziji Kralj-Sorko. . se. ,n da .nf vedo V «or' Umrl je v deželni bolnici v!njem smislu 80 podali izjave Ljubljani dne 16. jul. Martin Gamšek iz Svibna, delavec v
vsi domači ttidi orožnikom.
rudokopu v Trbovljah.
Smrtna kosa. V Leonišču v Ljubljani je umrla Mimica Zu-Smrna kosa. V Višnji gori je pan, sestra dr. Alojzija Zupa-15. julija nagle smrti umrla na, hčerka znane družine Zu-gospa Mici Pungartner, roj. panove z Bleda. V sredo, dne Potokar. Svetila ji večna luči j 23. julija so jo prepeljali do-
Smrtna nesreča. Anton Dro- mov, kjer je bila pokopana, bnič, kmet v Lakmarjih pri
Šmarju, je peljal od svojega Meštrovič v inozemstvu. 1. soseda proti domu voz sena. julija se je v londonski galeri-Na strmini je zavora nenado- ji F- A. S. otvorila razstava ma odpovedala in voz je z vso! Meštrovicevih del. Razstava silo zdrčal v dolino. Drobnič je dosegla popoln uspeh; obje skušal kolesa ponovno za- Činstvo in tisk sta brez pridrž-vreti, pri tem pa ga je ročicama priznala izredno urtietnost-
zadela v glavo, da je obležal na mestu mrtev:
Povratek iz ujetništva. Nepričakovano je prišel iz vojake in ujetništva že osem lgt pogrebni posestnik iz Svinj
no silo Iv. MeŠtroviča. Jeseni priredi Meštrovič razstavo sMojih del v New Yorku ter potuje tem povodom osebno v Ameriko.
-o
J. M. TRUNK:
MORJE.
Morje je slano.
V obče znano je, da je morska voda slana. Zdi se nam, ker si drugače morja še misliti ne moremo. Pa ni tako. da je to nekaj čisto navadnega, Tudi v tem je neko čudo. Marsikdo bi mislil, da je morje postalo slano, ker so se v njem stopile množine soli. Da pa temu ni tako, kažejo najstarejši organizmi.- Slana je bilo že, ko je nastalo, kajti takozvani klor, ki je del soli, je? napolnjeval kot solna kislina ozračje v dobi, ko je bila vsa zemlja krogla še v ognjenem stanu. Pozneje šele, ko se je zemlja polagoma ohladila, in je nastalo morje, se je klor spojil z natrijem v sol.
Ker je morje nasičeno s soljo, je mcfska voda težka. ^ Idi se kopat v morje in zapazil boš, da tam lažje plavaš, kakor v kaki reki alf v jezeru. Mrtvo ali Gnilo morje ali veliko jezero Salt Lake v državi Utah ima zelo mnogo raztopljene soli; zato se človek v njih vodovju skoroda ne more potopiti. Sla-i na voda v morju je Velikega pomena, ker se ladje ne pogrezajo tako globoko v vodovje in lažje plujejo. Očividno se to kaže, kadar jim je kreniti iz morja v kako reko. Oddati morajo nekaj svojega tovora, drugače v reki ne pridejo naprej.
Enako pomembno je to tudi za tečajne kraje. Slana voda ohranjuje dalj časa toploto in upliva blažilno na mrzlo vreme ob tečajih; dalje ne zmrzne tako naglo in 3e ohlajena po-grezuje v globočino. S tem za-branjuje, da se led ne dela prehitro, ali se saj zaledenje znatno omejuje. Ko bi ne bilo tako, bi zaledenele velike, zdaj rodovitne in obljudene pokrajine.
Mnogo ljudi misli, da je morska voda slana, ker bi drugače morje začelo gniti. To mnenje ni resnično. Nasprotno je res. Ker je morski vodi primešanih mnogo organizmov, začne, kadar stoji, prej gniti, kakor navadna voda. Morje ne gnije, ker se nasprestano giba, ima morske toke, plimo in oseko in neumorno vali in vrvi. To gibanje zabranjuje, da se slabe snovi ne kopičijo na enem prostoru, temveč se razdele na vse kraje in jih tako pokončajo živi morski organizmi. Škodljivih snovi požre, mnogo tudi blatno dno, kjer tvorijo trde plasti. Tako je ob enem poskrbljeno, da morje ne postane preveč slano, kar bi bilo na kvar mnogim v morju živečim organizmom. V prejšnjih dobah so bili celo učenjaki mnenja, da prihaja od slane vode, ako se morje neprestano giba. Najnovejše preiskave pa so dognale, da temu ni tako. Upliv na gibanje je povsem neznaten.
A čemu hrani morje v svojem naročju toliko soli? V prvi vrsti pač, da bi je Zemljanom ne zmanjkalo. Sicer so v zemlji nakopičene gorostasne množine soli, ki so bile tam že od pamtiveka. A vse te skladi bi nam ne zadostovale, ako bi nam morje odpovedalo svoj jako znatni prispevk na soli. Znano je, kako dobivajo sol iz morja. V toplejših krajih napravijo takozvane solnate gredice, kamor spuščajo vodo. Solnčni žarki vodo posrkajo, da izpuhti. Na dnu gredic ostane potem sol. V severnih krajih pustijo, da voda zmrzne; voda izgine, sol ostane. V stari Avstriji so dobiljali na leto 25, na Laškem dobivajo do 150, na Portugalskem 250 in na Španskem do 300 milijonov kilogramov soli. Sicer je treba odšteti stroške za delo in trud, a tudi tako je v pridobljeni morski soli- veliko bogastva. -
V morju.
Morje hrani v svojem osrčju še druga bogastva. V morski vodi je raztopljenih mnogo žlahtnih kovin. Preračunali so, da so te kovine vredne nad bi-
ljon dolarjev. Ko bi mogli te kovine dvigniti, bi prišlo na vsakega človeka do 400 dolarjev. Temu bogastvu moramo prišteti še vse ono, kar pride v prid milijonom ljudi, ki se naravnost od morja živijo. Morje torej ni grob, temveč življenje v tem oziru.
Kako izgleda na dnu morja? Pesnik pravi:
"......straino j« bitje v prepad u tem,
in človek ne skuia drsno Boga,
ne ieli ni nikdar očlto. •
kar milostno v grozo in tmino je skrito......"
Za oko bi torej pogled na dno morja ne bil prijeten. A to je le nekaj zunanjega. Dno morja nikakor ni podobno blatni puščavi. Tam klije življenje, o kakršnem na površju nimamo niti pojma. Kdor pride v kak takozvan akvarij, n. pr. v Na-polju ali Castelgardnu v New Yorku, čudom zastrmi. Posebno v novejših Časih so marsikaj odkrili. Razne države so razposlale učenjake na vsa morja, da preiščejo življenje na dnu morja. Težave so bile mnogovrstne, a lepi uspehi so bogato poplačali ves trud in vse žrtve.
Dognali so, da se nahajajo na dnu morja pravi pragoždi različnih, mestoma gorostasnih rastlin, krasno pisani, pestri travniki kamnatih rož, čudoviti cvetličnjaki, da jim ni para na površju zemlje. Tudi živalsko življenje je jako razvito. Nahajajo se tam vse vrste morskih živali, od gorostasnega kita in orjaške školjke do milijonov manjših živalic, kakršnih gre nešteto na eno kapljico vode.
Čemu vse to bujno, pestro rastlinsko in živalsko življenje? Ne najdemo pravega odgovora. Stojimo pred uganko. Vse nam le priča, da seže roka bjžja tudi na dno morja.
Poezija morja.
čudom se čudimo raznovrstnim moja. Razum ostrmi. Morje ima pa tudi marsikaj, kar razveseljuje oko. Kako krasno je veličastno morje. Marsikateri se je ginjen razjokal, ko je prvikrat zazrlmorje.
Duhoviti pisatelj Alban Stolz pripoveduje: "Dospevši v Ostende (na Holandskem) grem v spremstvu nekega fanta najprej na obrežje morja. Ker me je od morja ločil le nasip, je pričelo v-meni čudno kipeti. Postanem, da se v meni izkipi. Nadležno mi je, da i*am poleg sebe spremljevalca. Ko zagledam morje ravno pred seboj, me zgrabi taka notranja ginjenost, da se mi s silo uderejo solze. Ti valovi, kako drvijo neprestano proti obrežju. Kakor bi hoteli zemljo požreti^ To morje, tako neizmerno, neskončno razprostrto in razburkano. Zdi se mi, da zrem v tem vodovju odkrite možgane zemlje ,ali njeno srce. še več. To je vidna, duša zemlje in njeno življenje samo. Najprej se mi vrine misel, naj bi pred morjem pokleknil. Umevno mi je, kako so mogli morje častiti. A takoj se dvigne duh k Onemu, ki je tudi morje ustvaril, če pravi David :" Hvalite ga, vi, morski valovi, "tako bi mu odgovarjal vsak, ki prvikrat zazre morje: "Saj ga hvalijo z vso močjo". Pa bi vsak človek, ki ima le kolčkaj vere, začel klicati sam: "Slavite ga, vi, valovi morja", če bi tudi David ne bil takp zaklical. Da, v tem večnem vrvenju in šumenju morja je nekaj tako izredno božan^tvenega, da se ti, kadar morje zazreš, takoj vrine misel: "Moiye moli, slavi Boga". Morje je podobno veličastnim orgijam, nebeškim harfam, ki pojeja noč in dan Gospodu hvalnice. Kakor nas vabi skupno petje v cerkvi zbranih vernikov, da pojemo z njimi, tako tudi morje, da z njim hvalimo Boga. Nihče naj bi ne umrl, proden ni videl morja. Morje je stopnja, po kateri mogočno korakamo po lestvici, ki vodi kvišku, da spoznavamo in častimo svojega Boga. In kako velik šele mora biti Bog, pred katerim je tudi
to morje {e nekaj neznatnega. Nemogoče je, da bi bil kdo ob tem morju še malenkosten, je-zast, čmern ali komu sovražen. Kje je podoba ali godba, ki bi tako sveto in blago uplivala na človeka, kakor sveto, šumeče morje?"
Tudi naš nežnočutni pesnik Ksaver Meško je mnogokrat stal ob morju in poslušal divno njegovo šumenje ter gledal v neprestanem drvenju morja podobo svojega nemirnega srca. Kako veličastno piše: "Kakor moje srce je morje; zato ga ljubim z veliko in iskreno ljubeznijo. Kakor moje srce je: polno skritih globočin in polno velikih in nerazvezljivih tajen, v veke nemirno, drhteče in trepetajoče v nevtešenem in nevtešljivem hrepenenju. Včasih mi pride od nekod čudovita, nekoliko bizarna misel: ali moje srce ni morebiti rojeno iz morja,*iz njegovih tajnostnih globočin, ali ni morebiti otrok njegovega tisočletnega nemira, dete večnega hrepenenja njegovega? Zelo bližnja in sorodna sva si vsekakor. Zato tako ljubim neskončno morje, in tako rad zahajam na njegovo obal, gledat njegov drhteči nemir, poslušat večno Šumno njegovo pesen, divit se njegovi neskončnosti in opojni lepoti."
Kako, da je morje tako krasno? Da napravlja morje na nas tak utis, pride od tega, ker se neprestano giba, vrvr, valovi in šumi. Malokdaj je na površju čisto mirno, a tudi ta mir je veličasten. Zavije pa rahla sapica. Morska ravan se ta-' koj vznemiri, a vznemiri se smehljaje. Pogled na rahlo razburkano morje je izredno mičen. V gibaječem vodovju obsevajo solnčni žarki, da zažari vse površje. Morje se pri lahnem vetru najbolj blišči.
Kako blišči se morje to
v demantih in kristalih,
kako pohotno giblje se,
v razkošnih, mehkih valih.
Najlepše se more opazovati blišč morja raz visoko obrežje. Pri pogledu se nam umiri srce. Giblja, giba se vodna ravan. Ali ni to živo bitje? Neprestano zajema domišljija iz tega vrvenja in življenja ter se potaplja v nedosežne daljave in nepristopne globoeinc. Saj ji neskončna, ažurna, ravan ne stavlja nobenih mej. Ta pogled vzbuja v srcu človeškem hrepenenje po neskončnem, neizmernem. Bolestno« nas dime, ko se zavemo, da tudi neizmerno morje drhtenja po neskončnem nam nasititi ne more, ker srce hrepeni preko časnega do večjega morja neskaljene sreče.
Pride mehka noč, pokrije morsko ravan in novi prizori se nam otvarjajo. Tiha noč. Svetle zvezde odsevajo v morskih valovih. Srečavajo nas ladje, a zdi se nam, da niso na morju, temveč da plujejo med samimi zvezdami. Nemirna, viharna noč. Valovje sa začne peneti. Greben je poleg grebena, v vseh bojah se bie-ste, žar nemirne noči jih raz-r vnema, podobni so svetlim ognjenim rekam. Vedno bolj se prekucavajo, padajo, se dvigajo, ječe, se sklepajo, razprša-vajo . . . Njih nemir narašča, začnejo šumeti, pljuskati, bobneti, grometi . . . Vihar pri-tiska. Noč se stemni, požira morje. Morje se brani, vzkipi. . . Kakor razjarjen velikan začne besneti. Otepava vse strani. Prav do dna se razjari. Srd mu kipi v goram podobnih valovih. Peni se, dviga se, pada, ustavlja, vrvi, drvi, šumi in bobni . . . Veličastno grozen pogled. Skoro nam jemlje sapo, ko zremo na razjajenega velikana.
-o-
Mati vrgla svojega sina ▼ reko.
Waterloo, Ia. 7. avgusta — Tu živeča 30 letna Mrs. Mary Maheries je danes vrgla svojega šestletnega sina v bližnjo reko; truplo nesrečnega otroka še niso dobili. Ko je, polici-
ja bc^zsrčno mater aretirala, je le ta priznala umor in celo pokazala prostor, kjer je svojega sina pahnila v reko. Njeni sosednje pravijo, da Mrs. Maheries zadnji čas ni bila pri popolnoma zdravi pameti.
Gospodar podaril farmp svojim uslužbencem.
Lexington, Ky. 8. avg. — Pred nekaj dnevi je tukaj umrl premožen • veleposestnik John T. Hughes. Ker ni imel nobenih bližnjih sorodnikov, je v svoji oporoki določil, da sta glavna dediča njegovega ogromnega premoženja njegova dva večletna uslužbenca zamorska Helena Daviš in Alex Rankin. Oba sta bila pri njem v službi nad 40 let. Hughesova farma obsega 273 akrov zemljišča in je vredna $300.000. Z zemljiščem vred sta srečna dediča podedovala tudi mnogo denarja v gotovini, živine in poljskega orodja.
Ameriški uvoz in izvoz.
Washington 10. avg. — Department za trgovino je izdal svoje uradno poročilo o uvozu in izvozu za prvo tpolovico tekočega leta. V tem času se je za $237,000.000 vrednosti blaga več eksportiralo kakor pa importiralo; lansko leto je pa v prvi polovici prekašal imoort za $142,000.000 znesek eks-porta.
Žetev in prohibicija.
Dixon, 111., 30. julija. — Pred dvema mesecema je bil premožni farmar Ed. Thurn iz Na-chusa naselbine obsojen na 6 mesecev ječe vsled kršitve Vol-steadove postave; določene kaz-ne je do danes presedel samo 56 dni.
Okrajni sodnik je navedencu danes dovolil, da sme iti domov glede žetve in se mora nazaj v ječo vrniti dne 20. septembra, da bo presedel še 124 dni.
CENIK
SLOVENSKIH GRAMOFON-SKIH PLOŠČ.
Velikost ploiče 10 palcev, cena 7Sc vsaka. 24015 Slanca. kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo LJubljana." Ciganska Sirota. kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljabljana." ORK P s T R 14016 Posdrav is Gorenjskega. valček. Mariborski Landler.
PESKI.
24001	Pri zibeli (K. Maiek), kvartet pveeev "Glasbeno Druitvo Ljabljana."
Pod oknom (J. Fleiiman), kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana."
24002	Po celi rasi lučke ni (Narodna), kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana."
Nai maček (Narodna), kvartet pev. eev "Glasbeno Druitvo Ljubljana."
24003	Colaičku, (H. Volarič), kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana." Jadransko morje (Hajdrlh), kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana."
24004	K rjavel j na semenicah, Anton Verov-iek, Ljubljana.
K*ko\je Krjavelj hudiča presekal,
Anton Veroviek, Ljubljana.
24005	Sezidal sem si vinski kram. Josip Kriiaj. basist slovenske opere v Ljubljani.
Podoknica iz opere "Nečak," Josip Kriftaj. 'basist slovenske opere v
Ljubljani.
S4006 O, te ienske, iz opere "Nečak." Josip l'ovhe. spevkomlk slovenskega gleda-liiča v Ljubljani.
Ljubljanski postreiček. Is opere "Nečak," Josip Povhe, spevokomik slovenskega gedaliiča v Ljubljani. 24007 Slabo sveča je brlela (Hajdrih), kvartet pevcev "Glasbeno Druilvo Ljub-. ljana."
Oj U soldaiki boben (Narodna), kvartet pevcev "Glasbeno Drnitvo Ljubljana."
2400S Ko pridemo na sred vasi (Narodna), kvartet, pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana."
24009	Pogled v nedoftno oko (P. H. Sattner), kvartet pevcev "Glasbeno Druitvo Ljubljana."
Rasstanek (H. Volarič), kvartet pev. cev "Glasbeno Druitvo Ljubljana."
24010	Oj sla ta vinska kaplja ti, Josip Povhe, spevokomik slovenskega gledalll iča v Ljubljani.
Izbriimo to ali, Josip Povhe, spevokomik sovenskea gledališča v Ljubljani.
24011	Leglonarji, (Jot in Barbka). Anton Veroviek, Ljubljana.
Legionarji (Boitjan Jei). Anton Veroviek, LJubljana. 24412 Joda s Polan aa pričo not* dan, An-ton Veroviek. Ljubljana. Osel ia Bog. Anton Veroviek, Ljubljana.
2401S Miramarska, mazurka kaprica (V.
Lisjak), orkester.
Ohajska Krasotica, pohod (V. Lisjak). orkester. 24014 Slovenska Cetvorka (V. Lisjak), orkester.
Bleiki Valčki valček (V. Lisjak), orkester.
RAZNE DRUGE: 10211 Kukavični valček, harmonika šolo.
Pevska vaja, prav »medna. 10000 Vedno sveia, ioUi.
Lepa Alfi, valček. 10298 Patoma, valček.
MoJ ljubiek, valček. 10292 Štajerske narodne popevke.
Hubertu.-Idrta, pesem. 10238 Kirta polka, harmonika šolo.
Karkhcn. valček. 102SS Schoen Weanerisch, valček, harmonika s orkester. Franzl, valček. 16273 Dunaj oatan. Dunaj, koncerti na trio.
Repass. godba. 1029S Donavski valovi, valček, koncertlna trio.
Krasni dsravl. valček, koncertlna trio. IBM* Koračnica ognjegascev, koncerti na duet.
Harmonika polka, koncertlna duet. 10302 Sanjajoča imamica. polka s glasovi zvončkov ln orkestrom. Koračnica deželnih brsmkaverv s gla-sovi zvončkov in orkestrom. R904S Kadar, kadar, kadar, polka.
Divji Leveč. . RI0011 AlpenaeUer, IjadsU ples, harmonika duet.
Spomladanska oračnlea. harmonika duet.
R10014 Nočna parada.
Karvnčnica v »sadil R10015 Grenadirska koračnica.
Koračnica starih tovarliev. R10016 Na lepi viinjevi Donavi, valček. „ Jutranja sapica, pollaa. Te slovenske ploiče so jako glasne ta jih morete igrati na vsakem gramofonu. Zalogo imamo veliko, ter jik poMjamo na vse kraje Zdruienih driav. Pridite in prepričali se bost« ali pa piiite po posebni cenik, katerega poiljem brezplačno. Garantiram hitro postreftbo. Naročilu priloiite Moner order.
ANTON MERVAR,
Aeeordlon Manufacturer and Muste Store. 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
POZOR
IGRALCI
HARMONIK!
Naznanjam vsem rojakom Slovencem in Hrvatom, da i-mamo tukaj edino slovensko delavnico za izdelovanje klavirjev, piano harmonik in kon-certin; izdelujemo tudi fine kovčeke za taiste instrumente. Kupujemo stare in rabljene harmonike in koncertine in jih zamenjavamo. Velika zaloga harmonik in koncertin iz starega kraja. Tudi prodajamo razne note za koncertino, slovenske in hrvatske. Tudi velika zaloga plošč (Records). Sploh imamo v zalogi vse drugo, kar spada k muzikaličnim inštrumentom. Pišite ali pridite osebno do mene; zagotavljam vas, da boste dobro in po najnižji ceni postreženi pri vašem rojaku,
FRANK DRAZUMERICH, , 5122 Butler St., Pittsburgh, Pa.
ČLANEK 79.
Skrb za otroka t postelji.
Pogoste izpremembe v položaju du-čim j otrok v postelji so važne, ne le za počutek otroka, temveč tudi, da se prepreči kongestijo kateregakoli telesnega dela. Otroka naj se umije vsaki dan z gobo ali mu da kopelj. Kopelj za mrzlico (nekako 90 stopžMj Fahrenheita) se lahko da enkrat ali dvakrat na dan, še bolj pogosto, če je mrzlica močna.
Temperatura.
Temperaturo kopeli je treba meriti s toplomerom. Pri kopanju bolnega o-troka je treba strogo paziti na to, da se otroka ne prehladi, da se ga ne prestraši ali razburi. Mrzle obkladke ali čepico z ledom se lahko položi na glavo tekom mrzlice med kopanjem, da se zniža temperaturo. Če so noge in roke mrzle se lahko uporablja steklenico z vročo vodo.
Hrano je treba skrčiti v vsaki akutni bolezni.
V bolezni je zavživanje vode velike važnosti. Vodo je treba ponuditi v pogostih presledkih, če le mogoče vsako uro, dokler je dete prebujeno in množino, zavžito v 24 urah je treba zaznamovati.
Bolan otrok mora iti vsak dan na stran, če treba, se lahko v ta namen rabi enemo ali pa gorko vodo. Tudi množino urina je treba zaznamovati ter dati otroku več vode, če je premalo urina.
Dejstvo je, da delajo zdravi otroci srečne matere. Primerna hrana in skrb bi morala napraviti vsakega otroka močnim in zdravim. Če ne morete dojiti svojega otroka bi morala biti vaša prva misel Bordenovo Eagle Mleko. Matere treh generacij, so ga rabile in njih otroci so se hitro in izdatno zredili, ko so začeli zavživati Eagle Brand. Bordenova kompanija, je v-treh gene-racijah dovedla na tisoče staTišev do spoznanja, da je zdrivje njih otrok najbolj važen korak proti njih bodočemu uspehu. Bordenovo Eagle Mleko je vzgojilo milijone otrok v močne in zdrave možke in ženske.
Številnim materam se ne zdi trinajst let posebna starost za deklico. Ko doseže to starost, jo prevzame čustvo upanja in razburjenja, katerega ne more pojasniti svoji msteri. Ta doba je najbolj resni čas v življenju deklice, kajti v tem času se celo njeno telo iz-premeni ter potrebuje stftlne pozornosti matere. S tem, da dodaste Bordenovo Eagle Mleko k njeni dijeti, ji lahko pomagate s potrebnim sredstvom, da pride varno skozi to nevarno dobo. Dati ji morate pa dve veliki žlici na dan, najbolj&e dopoldne ali popoldne. Razredčite s tremi Četrtinami čas$ mrzle vode. Eagle Mleko se lahko zme-Sa s stepenim jajcem in dišavami, ginger ale-om, grozdnim sokom, sadnimi soki ali kakao.
Pretitajte te članke vsaki tedrn pazljivo ter jih prihraaite za bodočo uporabo. .
štiri leta v ruskem ajenustm
Pito Josip Grdina, W«st Park, Ohio.
NA POVRATKU V STARO DOMOVINO.
(Konec)
V	pisarni španskega konzula.
V	stolpu cerkve sv. Štefana. Odhod iz Dunaja. V Ljubljani. Nepričakovana smola. Doma!
Urad španskega konzula se je nahajal na Reisner cesti, št. 42; našli smo ga brez posebnih zaprek s tem, da smo vprašali za naslov nekaj stražnikov.
V uradu označenega konzulata je že čakalo pet Rusov, ki so tudi prišli po enake listine kot mi; vratar nam je velel, naj sedemo, kar smo z veseljem storili. Zamišljeno smo sedeli ter čakali, da pridemo na vrsto; oni sluga je spuščal v pisarno konzula samo jx> enega in ne več. Ko je bil eden gotov, je stopil drugi; tako smo se vrstili. V tem sem prišel na vrsto tudi jaz.
"Česa želite, potni list?" me vpraša konzulov tolmač v ruskem jeziku.
"Da, potni list," mu odgovorim.
"Ne želite v Rusijo?"
"Ne, tjakaj ne grem."
"Imate s sebaj kako izkazilo, da ste ruski podanik?"
"Da, tukaj je."
Zatem me vpraša kako se pišem in kje sem bival na Ruskem, kar sem mu točno odgovoril.
"Dobro, listino obdržim tukaj glede potrebnih podatkov, potem jo pa dobite nazaj.. Imate li svojo sliko?" mi veli oni tolmač.	i
"Da, tukaj je. Prosim, v katerem kraju pa smem ostati s tem potnim listom, kojega dobim od vas?"	y ^
S tem -potnnp lis^i^s greste lahko kamor hočete po ozemlju bivše Avstro-Ogrske, bodisi v Cehoslovaško, Madžarsko ali pa ^Jugoslavijo, izvzemši prejšnje -Srbije. Nadlegovati, vas ne sme ne civilna ne vojaška oblast; v slučaju, da bi se vam morda kje prigodila kaka krivica, obrnite se na ta konzulat. Poiščite si delo, ter živite pošteno sebi in ljudem v korist."
Tako navodilo mi je dal tolmač ter rekel, naj pridem popoldne ob drugi uri po potni list. Nato sem šel iz pisarne, potem pa ven na ulico.
Točno ob določeni uri sem šel nazaj v urad, kjer so bili naši potni listi že gotovi; treba jih je bilo samo še podpisati. Smola. Pri tem bi se bil pa jaz kmalu zmotil, ter se podpisal v latinici. O pravem času še sem se domislil, da sem se podpisal v cirilici pred zastopnikom Špa-nie. Tudi čez sliko na potnem listu sem se moral podpisati; potem mi pa izroči tolmač potni list rekoč, da naj bom marljiv in pošten v tujini, da nc bom javnosti v nadlego in v slab zgled, ampak v zgled poštenega Rusa?!
"Hvala za navodila in postrežbo. Nikomur ne bom delal kake krivice," s temi besedami sem stisnil potni list v žep, ter šel vesel venkaj iz pisarne. Nisem mislil, da se bo vse takb lepo izteklo. Res, vse gre po sreči. No, ako so zdaj pri nas Italijani ali kak drnga neprili-ka, se ji lahko izognem. Kar tako vendan se ne dam potegniti; do svobode sem opravičen. Ako bi mi jo hoteli kratiti kot Slovencu, potem navedem rusko masko, pod koje bom imel mir. Samo to hočem in nič drugega.
Zadovoljno sem isti dan sam korakal po Dunaju, kajti moj tovariš Primorec jo je krenil drugo pot rekoč, da se že snjde-va zvečer v ruskem lagerju; hotel si je ogledati Dunaj po svojem okusu, jaz pa po svojem.
Mene je najbolj mikalo ogledati si stolno cerkev sv. Šte-
fana, zlasti njen visok zvonik, ki je širdm znan zaradi njegove velike visočine; to si moram ogledati, prej ne grem iz Dunaja, in ker mi preostaja ie malo časa, zato grem tja danes popoldne. Da pa ne bom hodil peš, sem sedel na cestno železnico in se peljal do I. okraja, kjer je stolna cerkev sv. Štefana.
Kmalu sem se nahajal pred to zgodovinsko stavbo, pred cerkvijo sv. Štefana. Najprvo sem stopil v cerkev iz dolžnosti, ki me je vezala, da se zahvalim Bogu za srečen povratek iz ruskega ujetništva. V resnici nad vse krasna cerkev. Samo preveč temna se je meni zdela. Zidana je v gotskem slogu. Znamenitost v tej cerkvi je priž-n-ca, raz katere je navduševal sv. Janez Kapistran kristjane za v jx>j proti Turkom. Toda, k'.k>r si hoče to cerkev dobro ogledati, naj gre v njen, okrog 130 metrov visok zvonik ali stolp. Tja je tudi mene vleklo, kamor sem se takoj napotil; še poprej sem moral plačati cer-kveniku 40 vinarjev vstopnine, za kar sem dobil neko malo knjižico, ko jo sem žal potem zgubil. Precej časa mi je vzelo predno sem pristopical visoko gori v stolp. Kar v glavi se mi je zvrtelo, ko sem pogledal doli. V resnici nad vse krasen razgled se nudi človeku s tega stolpa na panoramo cesarskega Dunaja. Nekoč sem imel priliko, da sem z vrha kupole sve-Iovnoznane bazilike sv. Petra v* Rimu užival tak krasen razgled kot ga vživam danes iz stolpa crekve sv. Štefana na Dunaju. Prvi je bil seveda lepši in pomenljivejši, ko s§m gledal večno mesto Rim. Vseeno jo pa tudi Dunaj krasen. Ne-broj palač in cerkva vidim pred sabo; po ulicah pa tekajo ljudje liki mali palčki. Na stolpu se jc nahajalo še par drugih ljudi, ki so imeli s seboj daljnogled; i3tega so tudi meni iz prijaznosti posodili, da sem si bolj od jlizu ogledal razne palače in 3rkve; zlasti sem bil pozoren -a cesarski grad Schoenbrunn, na palačo avstrijskih vladarjev Habsburžanov, ki so stoletja vladali Avstrijo, a danes jih pa ii več. Vse mine, in minila je udi slava Habsburžanov.
Ko sem si dodobra ogledal Du naj s tega stolpa, sem jo krenil lazaj doli, kajti čas mi je hitro »tekal. Zatem sem se pomu-iil še malo v cerkvi, kjer mi je cerkovnik razkazal marsikaj zanimivega. Za uslugo sem mu ial primerno napitnino. Da bi u ta dan utegnil še kaj več Dunaja ogledati, mi ni bilo mogoče; predolgo sem se zamudil ori sv. Štefanu; a žal mi ni bilo zato.
Od tukaj sem jo naravnost peš'krenil do ruskega lagerja, kjer sem našel že svojega so^ Totnika, onega Primorca; ki mi ie pripovedoval, kje je vse ho-lil in kaj vse videl.
"No, tudi jaz sem dosti videl lanes, skoro ves Dunaj sem si )gledal. Kam pa greva jutri? Jutri si še ogledamo Dunaj, po-iem pa naprej proti cilju; dozo] j je že pohapjkovanja tukaj.
Naslednji dan, bila je ravno ledelja dne 23. februar/a, 1919 e bil naš zadnji dan na Du-laju. Dopoldne sem šel na fužni kolodvor, da izvem glede >dhoda vlaka proti Ljubljani, j topil sem k blagajni,t kjer iz-lajajo vozne listke. Ondi sem zvedel to, kar nama je že prej povedal jugoslovanski uradhik, da odpelje vlak proti Ljubljani ob 9. uri zvečer. Povpraševal nfsem več o razmerah v Jugoslaviji in o Italijanih; o tem se x>m kmalu lahko sam prepričal. Nato sem si še ogledal vo-tivno ali zaobljubljeno cerkev, :catero je dal na svoje stroške igraditi pokojni cesar Franc Jo-tip za čudežno rešitev povodom aekega atentata; ogledal sem h tudi palačo poslanske zbor-jice, potem muzej in spomenik :esarict Marije Terezije; popol-Ine smo pa šli jaz, moj tovariš in več Rusov v gledališče, kjer
smo se prav dobro zabavali. Na večer smo se podali v lager, kjer sva imela s Primorcem spravljeno najuno prtljago, jaz svoj ruski nahrbtnik, tovariš pa svoj leseni- kovček. Pri pogledu na oni kovček sem se domislil na dogodek pri Jekate-rinoslavu, ko sva z rojakom iz Maribora nosila enak kovček, radi kojega bi bil jaz kmalu vlak zamudil.
Na večer dne 23. fabruarja, 1919 sem' odpotoval v družbi svojega tovariša Primorca iz Dunaja proti Ljubljani. Vožnja je bila naravnost imenitna preko Gradca, Maribora in Celja; naslednji dan, dne 24. februarja ob 2. uri popoldne sem srečno dospel v belo Ljubljano. Veselja, kojega sem ta dan preživel pri prihodu v Ljubljano, ne morem opisati. Bil sem kakor na perotih. Svojim lastnim očem sem komaj verjel, da res gledam tako zaželjeno Ljubljano.
Na Južnem kolodvoru izstopiva s tovaršem najprvo v neko gostilno glede okrepčila; zatem sva se pa podala v neko cerkev zahvalit se Bogu, ki naju je obvaroval noreče ter naju prive-dal nazaj v domovino.
V gostilni "Pri starem Tiš-lerju" pa nisva imela sreče, da bi se pokrepčala z vincem, ker sva imela samo avstrijski denar, za katerega nisva dobila ničesar. Sicer je takrat avstrijska krona veljala toliko kot Jugoslovanska; tudi denar je bil še ves enak, le jugoslovanski bankovci so bili opremljeni, oziroma žigosani s kakim navadnim občinskim pečatom. Midva nisva vedela za to razliko, pa sva se malo urezala: nič nisva dobila. Na banko pojdite meAjat, so nam veleli. Pa sva šla; toda banka je bila že zaprta.
Zatem sem se vrnil na kolodvor, da se odpeljem z vlakom proti Preserju, do druge postaje od Ljubljane na južni železnici. Toda imel Sem zopet smolo. Prišedši na kolodvor je manjkalo še kakih 5 minut do odhoda vlaka. Jaz se podam naravnost proti peronu na vlak, toda vratar me naglo ustavi rekoč: "Vožnji listek, prosim
Ker ga nisem imel, rrtoral sera iti ponj k blagajni, pa ga nisem dobil. Zopet smola! Imel sem sicer še zadosti avstrijskega denarja pri sebi, toda istega mi v Ljubljani na kolodvoru niso hoteli zamenjati, ker ni bil žigosan. Tudi na moje dokumente, katere sem imel pri sebi, se niso hoteli ozirati. Po pravici povedano, bil vam je tak dirindaj radi istega vož-nega listka (samo dve postaji), da jo je vlak odsopihal proti Preserju brez mene. Zopet smola!
Bil sem pošteno jezen na železniške uradnike Južnega kolodvora, ker nisem mogel na vlak, dasjfavno sem imel denar, toda ne jugoslovanskega. Avstrijskega mi niso hoteli zamenjati, čeravno je bil ravno toliko vreden; brez vožnega listka me pa niso pustili na vlak in na moj potni list se tudi niso hoteli ozirati. Živela taka domovina! Pri tem sem si mislil: Hvala Bogu, da niso bili drugod tako natančni. V Rusiji, Galiciji, na Ogrskem in v Avstriji, nikjer v teh krajih nisem imel toliko sitnosti kot ravno doma, v Ljubljani. Ce bi bili tudi drugod tako "po-strežljivi" in "paragrafarski," bi jaz š edanes bil v Rusiji. Kje bi imel toliko sredstev, da bi povsod na potovanju — več tisoč milj daleč — plačeval vožnjo. Toliko daljavo sem prepotoval in prevozil, pa me ni staio nič denarja; tukaj doma, v Ljubljani me pa ne pustijo, da bi se par kilometrov peljal brez voznega listka. Najbolj me je jezilo, ker niso hoteli vzeti pravega avstrijskega denarja. ,
Neka ženska, videvši moj* položaj je plačala zame vožni listek, toda vlak je ušel prej. Šele zvečer sem' se odpeljal z slavnim vrhniškim brzo (?)
m
Pred ognjem in tatovi
«o naše varnostne škrinjice vedno varne. V njih lahko hranite vae avoje vrednostne papirje, zavarovalne police, zemljiške prepise, bonde ia sploh vse, kar ie vredno hraniti. Iste so vam vedno dostopne med uradnimi ur'ami od 8. dop. do 3. pop. proti mali najemnini za $3 ba leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa ikrinjice nikdo ne more odpreti.«
Tudi ao vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjec lahko brez motenja in vmešavanja _od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih.
Kaši uradniki so vam z veseljem na razpolage pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od navadnih vlog in kojih varnost vam ne bo nikdar delala akrbi.
V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas. Naš kapital in rezervni sklad znaša več kot $748.000.0«.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON STS. n JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, preda.	, Chas. G. Pearce, kasir.
- Joseph Dunda, pomoi. kasir.
priletel v vejevje nekega drevesa. Veja je predrla celo njegovo telo od vrha glave, oči so skočile iz jamic, možgani so se j razlili okrog, kri je tekla, po listju in kapala na zemljo. Ena noga je visela na telesu le še za košček kože. Nič manj ni-sta bili razmesarjeni trupli c-stalih dveh nesrečnežev. Bila sta to: Sima Munjak, mornar 1. razreda, doma iz Belgrada, in Ivan Bujas, mornar 1. razreda iz Šibenika.
Ta grozna nesreča je strašno potrla vse prebivalstvo. Mesto se je takoj odelo v črno, du-brovniška občina je izdala poseben oklic na prebivalstvo.
Dne 8. julija so trupla ponesrečenih letalcev v slovesnem sprevodu prepeljali na vojno ladjo, ki jih je odpeljala v Ko-tor, kjer so jih pokopali.
domaČa zdravila.
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in im po rti rana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp , v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj ee rabL
IMPORTIRAN E KOSE
U« DRUGO ORODJE IZ JUGOSLA-%	VUL
Kose H garantirane*« ttajer-škrga jekla s rinčkoaa n« vijak. 24, 26. 28, in St paleee
dolg« __..............,»1.0t
6 ko« * rindki po--1.7»
Srp sa klepati___ , ,	-9t
K lepilno orodji .......1.2»
Brusni kamen "Beigumo" __.»t
Motika .................St
Ri besen as icpo, s S no* tam __1.11
Pišite po brezplačni cenik. Blago pošiljam poštnine proste.
MATH. PEZDIR
Box 772. :: City Hali Sta. New York, N. Y.

vlakom do Brezovnice, kjer sem vsled tmene noči ostal do drugega dnvea.
Dne 25. februarja, 1919 ob 8. uri zjutraj sem se pripeljal v svojo rojstno faro, v Preserje, kjer jc služboval kot postajni načelnik moj sosed g. Ivan Ver-bič, Ta mi je prvi podal roko v pozdrav rekoč: "Bog te živi, Jože!" Nato me popelje v svojo pisarno, kjer sva nakratko ali malo pokramljala. Zatem sem se napotil v 20 minut oddaljeno rojstno vasico Preva-Ije. Cuvstva. in misli, ki so me tedaj navdajale, ne morem opisati; pero je preslabo zato. Po tolikih težavnih letih sem zopet v domači vasi! Nepopisna sreča in veselje! Oj, ljubi mi domači kraj! Kolikokrat sem že bil v tujini obupoval, da te ne vidim več. ti In zdaj — kakor bi prišel iz vic naravnost v nebesa. Mučne in grenke so bile ure tam •. v. i Fibirskem gozdu.; težke v Rusiji in moja trnjeva pot iz ujetništva je danes končana. Nepopisno veselje!
Še danes se tukaj v Ameriki večkrat spominjam tja na daljni vzhod, kjer sem bival kot ujetnik. Zlasti se Često -spominjam na tihi Don in njegove sinove, donske kozake. Dok-ier mi.bo utripalo srce, rte bom 'likdar pozabil, kaj vse sem vi-lel, doživel in prestal štiri leta v ruskem ujetništvu.
Josip Grdina.
West Park, O., 9. avg., 1924.
šemu listu ta sVbj opis na razpolago. Da je dosti naših či-tateljev z zanimanjem zasledovalo Grdinovo delo: "Štiri leta v ruskem ujetništvu," o tem je uredništvo prepričano, ker smo tekom zadnjih treh let dobili več tozadevnih priznalnih pisem in izjav. Torej še enkrat lepa hvala sobratu Josipu Grdina za njegovo sodelovanje in naklonjenost, kojo je našemu listu izkazal s tem svojim opisom.
Avtor tega opisa bo izdal posebno knjigo, ponatisnjeno iz našega lista. Gotovo bo ta knjiga dobila odmev med čitatelji našega lista, tako tudi med drugimi ameriškimi rojaki, ker bo gradivo nekoliko popravljeno in izboljšano. Kdor se zanima za to knjigo, naj piše sobratu Josip Grdina, 13404 Astor Ave., West Park, Cleve-nad, Ohio.
'"Ifha	•	»Ur- -« -T »
VELIKA LETALSKA NESREČA V GRU2U.
Dne 7. julija ob 8 zjutraj so nad Dubrovnikom in Gružom leteli štirje mornariški aeropta-ni. Eden od njih je v višini 500 m nad Gružom zaostal Ljudje, ki so gledali prizor, so čuli nenadoma pok in plamen čke, ki so sikali iz aeroplana. V tem je žc skočil iz ogroženega aeroplana človek in padci 500 m globoko na zemljo. Za njim je padel drugi iu nato tretji, ko je aeroplan že začel padati. Aeroplan je padel pai metrov proč od morja, medtem, ko so ljudje popadali na zemljo kakih 20 do 60 metrov daleč od morja. Očividno so'reveži upali, da padejo v morje m se tako rešijo. Aeroplan je bil ves razbit. Še bolj razbita pa so bila trupla nesrečnih letalcev.
Povelj nik-pilot letalaT* porotnik bojne ladje I. razreda, .ki-petan N. Resman iz Zagreba je
IZGON ARMENCEV.
Athene, Grška. — Grška vlada je izdala ukaz, da se mora doglednem času z grškejfc ozemlja preseliti okrog 50,000 armenskih beguncev, ker je ž njimi preveč stroškov in ker ^Primanjkuje zemlje za domačine (Grke).
JOS. KLEPEC
215 N. Chicago St Joliet, IIL TeT 5768
Jtvni notar za Ameriko in stari kraj. Zavaruje hiše, pohištva in avtomobile. Posojuje in pošilja denar. Prodaje hiše i lote.
SVOJI K SVOJIMI
- Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko zn moške in otroke; v nalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročile z« nove moške obleke po meri.
JOHN GERM, Slovenski trgovec.
817 East C. St Pueblo, Colo.
PRI VSAKI PRILIKI
če Vam Je treba poslati denar v staro domovino bodisi v Dolarjih, Dinarjih ali Lirah, če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko,
če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, ulo-žiti ali dvigniti denar, ali
če. se odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje poslužili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete da se za-morete v vse htakih prilikah zaupno obrniti na
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.	Ney York, N. Y.


JOSIP GRDINA. * t
Dostavek uredništva.
Bilo je nekako v jeseni, leta 1921, ko smo se domenili s Sokratom Josipom Grdina, da naj n&ra dopošlje svoj prvi opis o njegovem štiriletnem bivanju v ruskem ujetništvu. To obširno ielo zaključujemo danes.
Prvi tozadevni opis je bil pri-občen v št. 42 našega lista dne 19. oktobra, 1921. Stvar smo priobčevali torej celih 34 mesecev. Dosedaj nismo priobčili le nobene tako dolge povesti ali opisa. S ponosom in zadovoljnost jo ga torej danes zaključujemo v zavesti, (fa so ga cenjeni čitatelji radi in z zanimanjem čitali. Zato gre pred vsem iskrena zahvala in priznanje našemu sotrudniku, bratu Josipu Grdina, ker je dal baš na-
I 1
HARMONIKE
Predno se odločite kupiti harmoniko, pišite po cenik največji slovenski trgovini In izdeloval-, niči harmonik v Zdrutenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor so bili ie vel drugi, kateri so ie naročili.
LUBA50VE
harmonike imam tudi v«dao v zalogi po najeiljih cenah.
Importiraae harmonike ,ae eno, dve ali tri vrste, pripravne zs mlade fante, od ftiJO do $4o.00.
PIANE GRAMOFONE
kakor mil popolna zaloga rol
in plošč.
Pri mani boste dohlli vaak muzikalični inštrument, mali sli veliki, za toliko ceno. ^Blt^o razpošiljam po. oell
Se uljudno priporočam rojakom.
ANTON MERVAK
Muslc H . 68S1 ST. CLAl* AT«.

ik
? Ali že veste
da je slovenska katoliška tiskovna družba EDINOST kupi'a NAJSTAREJŠI SLOVENSKI KATOLIŠKI LIST V AMERIKI
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
U istega mdru4Ua ■ Ustav
"EDINOST"
Nori Bat ae sedaj imenuje "AMERIKANSKI SLOV&tEC IN EDINOST* ia lakaj* po štirikrat na tadea. .
Ce ksiet, biti d^bro poučrni n dolarskem Kihanju in raimrrah. t^dsj iitaj-te "AMERIKANSKEGA SLOVENCA IN EDINOST," ki iihaja dw.no štirikrat na teden ia prinaša rasnorrstne delavske. gospodarska ia poliUCaa Uaaka. Priaate aajaavejš« vesti in ja pravi boriteij sati rani* ds.avcev. State letno saaao »4.0».
POŠLJITE NA "AMERIKANSKEGA SI.OVF.NCA IN EDINOST" SI -M IN DOBIVALI BOSTE LIST TRI MESECE NA rOSKUSNJOI
"AVE MARIA"
Je »dini slovenski nabotai list r Ameriki. lakaja dvakrat na mesee. Prinaša najlepše nahnšne ?tanke in rasnotere zanimive iepa raiprave. Kjer ni s!oVen#kera duhovnika ja U list pridigar rojakoa r narelhiai Lataa stana samo »2.40.
POŠLJITE NA "AVE MARIA" Sl-*5 IN PREJEMALI BOSTE LIST POLLETA ZA POSKUSNJOI
KNJIGARNA "EDINOST** JE NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AMERIK L. PIŠITE PO CENIKI
rtUL ladahsja raa
"EDINOST" Je danes edina slovenska katoliška Ml raa M .barska dala la ae pr iporača kak
tiskarae v Am—
S* pojasnila pišite mi
"Amerikanski Slovenec in Edinost"
1849 WEST 22nd STREET.
CHICAGO. ILL.


Lično in poceni!
Cenjena društva, trgovci In poeamezaiki, kadar potreM-jete kakortnekoii vrata tiskovine, obrnite NI veoM M psi |e slovenska ud take tlakama t Ameriki
"AMERIŠKA DOMOVINA"
8117 «L Clair Av*. CUvoln«. «.
Pri Ras ste sigurni, ds dobite Jake lične tiskovin«, pš i


Jr
Za srečo!
POVEST.
Spisal FR. MALOG RAJSKI.

, (Nadaljevanje)
"Ali si prišel malo k nam pogledat?" ga nagovori. "Vsedi se, vsedi."
"Hvala, iti moram domu," odvrne Komar. "Pozdraviti sem hotel samo Lojziko, zdaj pa grem zopet. Kaj pa vi, ho-ho? Z mano pojdite, Gril, z mano."	• '
"Pridem za tabo." Komar se poslovi in Gril ga spremi v vežo. Ondi sta nekaj po tihem govorila, da ju Lojzika ni mogla razumeti. Ko se Gril zopet vrne, reče z osor-nim glasom hčeri:
"To je tvoj prihodnji mož, da boš vedela."
"Oče!" vzklikne Lojzika, dvignivši se s sedeža ter hoteč nekaj ugovarjati, a Gril se skloni po koncu, da je bilo videti, kakor bi bil v tistem trenutku vzrastel za cel pedenj, stisne obrvi vkup ter zagrmi s povzdigni eno pestjo nad njo: "Molči! . . . Tako bo. če ne..." Lojziki pa je bilo, kakor bi ji bil nož presunil srce . . . Onemogla se zgrudi nazaj na klop. PETNAJSTO POGLAVJE. Tonček je imel na begu večjo srečo, nego njegovi rojaki, ki so bili, njega posnemajoč, ušli, pa so se morali zopet vrniti. Da pa se je beg njemu bolje posrečil, je bilo pripisovati temu, ker se ni bil obrnil proti morju, kakor oni, temveč na nasprotno stran.
To je bilo jako naravno, če je bežal kdo proti oni strani, od katere je prišel, in zatorej so iskali tudi Tončka v ravno isto i mer, kakor Jakoba in druge, ko' so bili pobegnili. Ali Tonček' je bil svojemu gospodarju i p njegovim služabnikom dobro zmešal ves načrt, Akoravno brez posebne lastne zasluge. KajtiI
on se je zmenil prav za prav presneto malo za to, beži li proti morju ali pa v stran od morja; mislili je le na to, da bi ušel, naj si bodi že kamorkoli.
Tistega dela v kavnih nasadih je bil že davno do grla sit. Ko pa je še celo slišal, da njegovega truda ne bo konec, in da nima pričakovati za svoje delo drugega, nego tisto malo hrane, ki jo je dobival, in pa batine, ki so padale za pribolj-šek dan na dan po njegovem koščenem hrbtu, tedaj je sklenil, da jo popiha iz kraja nesreče. in naj se zgodi potem, kar hoče.
Da svojega sklepa nikomur ni izdal, temu je bilo največ vzrok to, da Tonček sploh ni rad govoril dosti. Delalo bi mu bilo prevelike neprilike, če bi bil moral z drugimi še le raz-govarjati o tem, kako se naj izvrši naklep. Enostanvnejša je bila zanj stvar tako, da se je kar po tihem izmuznil iz revnega poslopja, v katerem je preživel s svojimi sotrpini tako žalostne dni, in da se je kar brez slovesa ločil od svojih znancev.
"Boste že ušli tudi vi, če boste hoteli," je mislil sam pri sebi, ko je bil tiste noč obesil svojo ljubo harmoniko čez ramo in se tiho splazil proti du-rim, potem pa skozi tis^e ven pod milo nebo. "Solnce zaide vsak dan enkrat, in tako imate vsak dan priliko storiti to, kar sem storil jaz."
Ko pa je bil zunaj, ni preu-daril dolgo, kam bi se obrnil, ampak šel je tja, kamor so ga baš nesle noge. Da bi bil snoval načrte, ali da bi bil uravnal svojo pot tako, da bi ga bila privedla do gotovega cilja, za to je bil Goričevski Tonček mnogo prelen. Da je bil le v stran od tam, kjer mu je bilo tako malo všeč, drugo ga ni brigalo. Kakor bi bil slutil, da ga ne doleti nič hudega, ni kar nič napenjal svojih moči, am-
w: . - - —
pak je hodil lepo zložno s trd-, nim namenom, da se zvrne takoj za kak grm, kakor hitro bi mu postale kap trudne noge.
Noč, katero si je bil izvolil za beg, je bila kaj pripravna in ugodna. Nebo je bilo oblačno, a vendar ni bilo temno, ker je bila polna luna. Na ta način se mu ni bilo bati, da bi ga zazrl kdo od daleč, a sam pa je ven-jarlfe razločeval svet pred sabo toliko, da ni mogel zabresti v kak nevaren kraj.
Kake tri do štiri ure je hodil Tonček, ko se mu je videlo, da je varen, in da se mu ni bati ničesar več. Spoznal je za dobro, da se odpočije. Noč je bila topla in prijetna, da si prijetnejše želeti ni mogel. Odkar je bil zapustil dom, se ni počutil tako dobro, in zdelo se mu je, da bo spal jako sladko.
Zavije malo na stran od ti, po kateri je hodil dosl ter gleda, kje bi se dobilo primerno ležišče. Imel je tudi pri tem srečo. Kakih sto petdeset korakov v stran od poti je dobil grmičevje, v katerem se ni samo lahko skril, temveč se je dalo v njem tudi dobro ležati. Uverivši se poprej, da ee ni naselila semkaj nobena taka žival, katere bi se mu bilo treba bati, se je vlegel vznak in si položil harmoniko pod glavo. Komaj tri minute pozneje pa je spal že spanje pravičnega.
Kakemu drugemu bi se bilo v takih okoliščinah nemara sanjalo, da ga lovijo, pa da jim ne more uiti, in bil bi morda kričal v spanju ter klical na pomoč; Tonček pa je spal piirno in se ni ganil vso noč.
Solnce je že hudo pripekalo lo, ko je Tonček izpregledal. Prvi trenutek j® hil precej zmeden. Pozabil je bil v spanju popolnoma, da je na begu, in začude nje ztl v nebo, ki se je zdaj jasno razprostiralo nad njim.
"Kako je to, da ne delam?" vpraša sam sebe, a v tistem hipu se mu posveti v glavi. Dol-go se ni že smejal a zdaj se mu razblini obraz, in usca se mu raztegnejo skoro do u*es. K trpko udari z dlanjo ob koleno ter pokima nekolikokrat z glavo,, kakor bi hotel reči: "Fant, dobro si jo. izpeljal!" Nato skoči po koncil in se ozira nekaj časa na desno in levo, če ne bi koga zapazil. Toda bilo ni žive duše nikjer. Zadovoljen vzdihne in potegne parkrat prav globoko svežega zraka vase, potem pa zdrkne zopet k* tlom ter vzame harmK>niko v roke. Ogle-davši si jo najprej od vseh strani, jo nasloni na koleno ter raztegpe mehove.
Od začetka mu niso prsti nič kaj urno prebirali tipk; bili so mu prišli iz vaje in pa nekako odreveneli so mu bili pri večnem delu; toda sčasoma se mu razmajejo, in kmalu se je razlegala po braziljanski pustini jedna tistih poskočnih, katere bi ne bil mogel slišati nihče, da bi mu ne bila šla v noge. Čimdalje z večjim ognjem je igral Tonček; jedno najveselejših je igral, kar jih je znal, in vendar so se mu pri tem usipalef solze, debele kakor lešniki po ogorelih suhih licih. Bil je ginjen, globoko ginjen, ko se je čutil prostega, in ko je videl, da lahko zopet brez strahu in brez skrbi igra na svojo predrago harmoniko.
Ko pa si je bil olajšal na ta način srce, se je podal zopet na pot. Akoravno nI imel ni-kake hrane s seboj, ga vendar čisto nič ni skrbelo, čutil se je po zadnji noči tako okrepča nega, da ni pogrešal niti jedi, niti pijače. Hodil je počasi,
kakor prejšnjo noč. Ker je hodil po poti, dasi slabi, je vedel, da mora priti prej ali slej do človeških bivališč. Doživel ni med potjo nič posebnega, tem manj, ker se tudi brigal ni za nobeno reč. Tonček ni bil jeden tistih ljudij, ki jih zanima vsak stvar. Malo se je zmenil on za lepe braziljanske metulje in za bujno pisane ptiče ki so vzletavali zdaj pa zdaj nad njegov glavo; malo so mu bile mar vitke palme in druga čudovita drevesa, katerih je bilo dovolj ob potu. Zanj ni bila vsa Brazilija vredna več počenega groša, odkar je moral tako trdo delati. Odkar se je njegov odreveneli hrbet krivil pod neusmiljenimi udarci trdosrčnih braziljanskih krvo-lokov.
Jedno željo je imel zdaj pred vsem; rad bi bil prišel do ljudi, ki bi bili z veseljem poslušali njegovo harmoniko, in ki bi mu bili tudi kaj plačali za to. In-ta želja se mu je iz-„ polnila. Dospel je bil do neke poljske naselbine, kjer so se hitro sprijaznili z njegovo godbo in ga celo bolje plačali, nego je pričakoval. Dobil je tudi večerjo in primerno prenočišče.
Ker se mu je bil prvi poskus tako dobro obnesel, je postal pogumen in potoval je zdaj od kraja do kraja in povsod si je služil denar. Spričo tega se ni čuditi, da se ni brigal dosti za to, gre li proti severu ali jugu, proti vzhodu ali zahodu, temveč šel je vedno le naprej, kamor mu je bolje kazalo. Kjer je slutil da pride v kak boljši kraj tja jo je zavil.
Tako je dospel končno v ru-sinsko naselbino Moemo, ki leži v državi Parana. Ta država se razprostira južno od države Sao Paulo ali Sveti Pavel, kjer je bila ostala Tončkova tovaršija.
V državi Parana je naseljenih jako mnogo Slovanov, zlasti Poljakov in Rusinov, sploh izseljencev iz Galicfje.' Malo-kteri narod pa ljubi tako strastno godbo, kakor slovanski. Povsod so ga radi poslušali in plačevali dobro za zabavo, ki jim jo je * napravljal s svojo harmoniko. Za prenočišče nikdar ni bil v zadregi, kajti v vsaki hiši, kjer se mu je ljubilo ostati, so ga radi imeli čez noč.
Tako je sedel nekeg« dne že proti večeru, po končanem dnevnem opravilu v koči nekega Rusina, harmonika pa je ležala poleg njega na klopi. Poslušal je ljudi, ko so govorili med seboj, in čudil se je, da govore njegovemu materinemu jeziku tako podoben jezik, čutil se Je vsled tega nekako domačega med njimi, še bolj pa se mu je zdelo, da je tam pri oknu na stolu sedel velik, plečat človek ter krpal škornje. —
."Tukaj je ravno taka navada, kakor pri nas doma, da si vzamejo na dom čevljarja," reče sam pri sebi. Ker ga je spominjalo to na dom, se mu je zdelo nekako prijetno, opazovati čevljarja, kako se ukvarja s škornji. čim bolj pa je opazoval tega človeka tem bolj se mu je zdel znan.
"Presneta reč, tega človeka sem že videl nekje — pa kje?" mrmra sam s seboj. Mislil je in mislil a ni se mogel sporoni'-ti, kdo bi bil, in kje bi ga bil že videl.
"E naj bo, kdor hoče!" reče naposled nevoljno. In začne se ma celo vsiljevati prepričanje, da se je zmotil, tem bolj, ker se oni čisto nič ni zmenil zanj. Kje pa naj bi tudi bil je kdaj s tem človekom skupaj? . . .
Zmračilo se je že* bilo, in ravnokar nastane pri sosednjih hišah grozen krik in ropot.
Vsi planejo preplašeni k oknom in hišnim vratom.
"Botokudi, Bodokudi!" se zasliši naenkrat, in grozen prizor se ji mpokaže.
Divji Botokudi, imenovani
tudi Aimori, so bili napadli naselbino ter so morili in pobijali, kjer so mogli do kaj živega. Streljali so tudi z loki ter spuščali z njih do dva metra dolge puščice. Morili so jako dobro, in marsikateri naseljenec, ki je prišel sem čez širno 'morje iskat sreče, se je zgrudil zdaj na tla, smrtno zadet od flivjakove puščico.
Gospodar hiše, v kateri je bil Tonček, zapre in zapahne hitro hišne duri, in vsi domačini* se pripravijo na boj. Imeli co k* sreči nekaj pušk, katere je gospodar razdelil, drugi pa so se oborožili s sekirami in krampi. Komaj so se 'bili odpravili na odpor, pa so divjaki tudi že to hišo obsuli ter poskušali, kako bi skozi "Okna in vrata prodrli notri.
Vnel se je hud boj, a v tem, ko so se drugi borili, ni vedel Tonček storiti nič boljega, nego je posegel po svojo harmoniko, raztegnil meh ter zaigral zopet tisto svojo: O Ježeš, Marija, Francozje gredo — Naj gredo, naj gredo. Saj se jih ne bojimo! .
Vse ostrmi na hip, najbolj pa divjaki zunaj, na katere so imeli menda ubrani glasovi harmonike tako moč, da so obstali kakor odreveneli. Pregnali so . jih zdaj brez težave ter zapodili v beg.
Ko je bil nastal mir in se je bil polegel nekoliko strah, se obrne čevljar, kateri se je Tončku poprej tako znan zdel, k njemu ter mu reče v slovenskem jeziku:
"To so ti bilijepi Francozje, to!"
Izrekši te besede pa odpre strmeč usta, In tudi Tonček zazija. Nekaj trenutkov gledata drug drugega potem pa vzklikneta oba hkratu:
"L-luka!" . . . "Tonček!"
Ko bi bil Luka že prej kako besedo izpregovoril, bi ga bil Tonček precej spoznal že po njegovem tiogočnem votlem glasu, tako pa ga .ni mogel kajti po zunanjosti se jc bil jako, jako izpremenil. Luki pa seveda tudi ni hodilo ha misel, da bi se Goričevski Tonček iz-prehajal po Braziliji in igral na- harmoniko, zato se prej ni zmenil dosti zanj.
Ko si- opomoreta od prvega začudenja, podasta si prav krepko desnici, in še Tonček, katerega ni kmalu razmajalo kaj, ni mogel prikriti svojega veselja nad tem, da se je sešel tako nenadoma z znancem in nekdanjim svojim dobrim prijateljem.
V tem pa, ko sta se ta dya veselila, je bil zunaj jok in stok. Mnoga rodbina je bila izgubila vsled nepričakovanega napada divjih Botokudov enega ali drugega svojih lju-dj. Vsfega skupaj je bilo devetnajst rusinskih naseljencev ubitih in bolj ali manj ranjenih, dočim so pustili Botokudi samo dvanajst mrtvecev in ranjencev na mestu.
Tudi Tonček in Luka se podasta čez nekoliko časa ven, da si natančnejše ogledata nesrečo, a Tončka so zanimala v prvi vrsti naga trupla divjakov.
"Kake peštalencije pa so vendar to?" -vpraša Luko. "Saj to ni človeku podobno! Poglej no, kako kožo imajo! Ali niso taki, kakor bi bili iz bakra? Pa tisti šop, ki ga imajo sredi obrite glave!" ^
Izrekši, prime enega mrtvih Botokudov za tisti šop, na katerega je bil ravnokar pokazal, ter ga privzdigne od tal, hoteč si ga bolje ogledati. Ko ga pogleda v obraz, vpraša zopet Luko:
"Ti, kaj pa ima to v ušesih in pa v spodnji ustnici? Ali je videl človek kdaj že kaj takega?"
"Tihneniš tista lesena kolesa, kaj ne?" odvrne Luka.
"I seveda! . . Vrabca', kako pa si spravijo to noter? — No, takih ljudi pa tudi še nisem videl!"
- "Mislim, da ne! Jaz pa že!"
"A ti že? "se začudi Tonček. "Kje pa se drži ta rod?"
"O jaz bi £ vedel marsikaj povedati o teh grdobah," odvrne Luka. "Živijo ti ne ravno daleč od tu po dolinah. Pravijo, da jih ni več dosti, k večjem kakih pet tisoč, pa jih je še to preveč! Že otrokom šestih ali sedmih let prebodejo spodnjo ustno in obe ušesi, potem jim pa začnejo vlagati v prerezo okrogel ltfa, čim dalje debelejši, dokler niso luknje raztegnjene tako. da obsegajo tako veliko kolo, kakor ga vidiš pri teh ustnah in v ušesih!"
"Potem pa imajo to za lepo, ali kali?"
"Za lepo, za le,po!"
"I pa to jim mora grozno doli vleči ušesa in ustno. Takov kos lesa, to ni majhna reč!"
"Ne! Tisto ne! Ta les je silno lahek, bolj nego probka, iz katere se delajo zamaški."
"To morajo imeti še Čudne navade ti ljudje!"
"Ne vem! Toliko sem slišal, da jedo marsikaj, kar bi tebi in meni ne dišalo posebno, tako jedo med drugim tudi kače. Na enem mestu ne ostanejo nikoli dolgo, a kjer se ustavijo, ondi si napravijo vendar koče iz palmovih listov. Sicer pa so neki tudi taki med njimi, ki hodijo v jednomer od enega kraja do drugega."
"Torej so to nekaki cigani. In kakor je v Braziliji vse hujše, nego pri nas doma, tako so
5 everova^zdravilaf vzorcu jejo <y 'rdmvje v drozinnh.', v^..
ZA SLABO PREBAVO
l
pomanjkanje teka ter eplofino oslabelost, . vzemite	/
SEVERA'S BALZOL.
» Spletna tonile« sa moftke i ženske.
Pomaga riSravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postal* redna.
Cena SO in ^S matov.
Vprašajte svojega lekarnarja.
W. F. S EV K R A CO. CEDAR RAPIDS IOVVA
T ZALOGI £1 NAD U LET
PRAVE LUBASOVE
HARMONIKE
tri in Mii-vrttne, dva, tri ia štirikrat, nemško in kranjako uglašene kakor tndi kromatifine in pa kovčeke. Harmonika ao najboljšega dela In opremljena t zaporo ca zapreti. ~ Imam v zalogi tudi ie rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov po nizkih cenah.
Imam v zalogi tudi STARO-KRAJSKE IMPORTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po $1.50 komad, 6 skupaj ali več naročenih po $1.25 s poštnino vred. Imam na zalogi tudi klepalno orodje dvoje vrste, BERGAMO brusilne kamne itd. po nizkih cenah.
ALOJS SKULJ, S2S Epailan PL. BieoUja, N. T.
NOV NASELNI3KI ZAKON.
Po novem naselniškem zakonn so gotove osebe izvzete iz kvote, a nekatere pa imajo prednost v kvoti. Postopanje za dobavo potrebnega dovoljenja je povsem drugaftio od prejšnjega. Kdor želi koga dobiti iz starega kraja, ali ieli sam potovati tja in se zopet vrniti, naj se obrn* na mene za pojasnila in potrebne spise. Rojaki v Zapadni Pennsyl-vaniji najboljše storijo, če pri-,] dejo osebno k iheni. Uradne ure v pisarni od 9. do 5. Zvečer in ob ttedeijah pa na domu, 208 — 57th St
ANTON ZBASNIK, ,	Javni
MS BAKEWELL BLDG
(Nasproti sodni je)
prrrsBuRGH, pa.
pa še cigani!"
"Hudi pa so, hudi,* ti zlode-ji!" potrdi Luka. "Kadar se jih loti veselje do klanja, pa ti planejo na belce ter jih more brez usmiljenja. No zato pa tudi nje pobijajo, kolikor se da! Vem, da jih bodo še pregnali, ko se to zve!"
"Enega takega bi človek s seboj vzel domu," nadaljuje Tonček, ki je bil postal popolnoma zoper svojo navado jako zgovoren. "To bi ga gledali, kaj, pri nas doma?!"
"Za strašilo v koruzo bi ga bilo dobro postaviti! Vem, da bi se nobena vrana ne upala blizu!"
"O še kdo drug ne!" potrdi Tonček in se obrne zopet proti hiši, rekoč: "Nagledal sem se ga, pojdiva noter, da se pomeniva še kaj drugega!"
Dočim so domačini ostali še zupaj in pomagali sosedom spmvljati na stran mrliče, sedela sta Luka in Tonček v koči tako mirno, kakor bi se ne bilo nič dogodilo, in kakor bi jima ne bilo še pred kratkim šlo za življenje.
"Kaj pa delaš vendar tukaj?" vpraša po kratkem pre-molku Tonček Luketa. . "To tudi jaz tebe vprašam!" odvrne Luka.
"Ti si prej prišel v Brazilijo, zato pa tudi prej odgovori!"
"Kaj delam . . . ?" odvrne Luka. "Saj si menda videl, kaj sem delal, ko si stopil v hišo."
"No, to že! Pa jaz sem slišal praviti, da si v nekemme-stu!"
"Bil sem, pa nisem več! V mestu je šc^labejše, kakor tukaj med kmeti!"
"Pa da se ti godi dobro!" sem tudi slišal.
"Semi je, pa se mi več ne!"
"Potem sva jednaka! Meni se je tudi že dobro godilo, ampak doma, tukaj v Braziliji še ne."
"Saj zaslužiš dosti s harmoniko!"	r
"Nekaj časa sem že ,pa še ni dolgo tega, kar mi je šla jako trda. Toda jaz sem — zaspan!"	~t— Dalje aledi. J
Ce epremenite svoj naslov, naznanite to društvenemu tajniku.

Važno, pametno in

pravilno
ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vae bonde, katere laatuje K. S. K. J. amo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošijem ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN & CO.
71 W. MONROE ST.t CHICAGO, ILL.
Established 1857 c VARNO PRED TATOVI.
• Ako ste na potovanju, morate biti zelo previdni pred žepnimi tatovi. Ne nosite gotovega denarja s seboj, ampak si nabavite potniške čeke (Travelers' Checks). Te čeke zamenjate lahko za gotovi denar in polno svoto po celem svetu. Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, kakor SAMO VI. Ako boste šli letošnje poletje kam na počitnice, pridite v našo banko in zamenjajte svoj denar za potovanje v takozvane potniške čeke. Ako storite tako, se ne boste kesali.
Premoženje te banke maša $12.000.000.00
A. GRDINA in SINOVI
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O.
1053 E. 62nd ST.
Odprto dan ia nož
Telefon: Randoiph 1881