NOVAK BLAŽ 1553 E.30 ST. CITY 12 20 4U f ■ ■ m. Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni AKO NEODVISEN DNEVN: 4LITY .OVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest FQ5JDEFENSE Slovene jI/ Daily in Ohio Best ml BUY UNITED j&ggL STATES KfTi SAVINGS B i 3tfrANDSIAiIPS Advertising Medium Jm.uwupusnimnOWWK UJME XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 19, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 15 ffi 301 cle v jve le •s. ig Dfl NOVI GROBOVI ANDREW MUSELIN nedeljo zjutraj je preminil kratki in mučni bolezni An-5W Muselin, star 56 let, stajo« na 6529 Juniatta Ave. kaj zapušča soprogo Mary, eno Krazmanich, in devet o-Andrewa ml., Charlesa, lna> Milana, Mildred, Franka, Jliama, Mary in Charlete ter aif Sorodnikov. Doma je bil .iz a polančen, kjer zapušča ]ita, dve sestri in več sorod-Fov. Tukaj je bival 32 let ter oil zaposlen pri American :el Co- Bil je Član društva 'Jezda, št. 14 HBZ. Pogreb se y 1-šil iz Jos. žele in sinovi polnega zavoda, 6502 St. Ciair estfe., v sredo zjutraj ob 9:15 in 10 iz cerkve sv. Pavla na h st-, na Calvaria pokopali- o. ■Jr. Jo* V tako nesrečno zadet od avtomobila, da je bil na mestu ubit. Pokojni je bil star 60 let ter je bil doma iz Fume v Srbiji, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Loretto, roj. Grosa in dve hčeri: Mary in Julijo. Bil je član društva Sloboda, št. 235 HBZ. Stanoval je na 836 E. 149th St. Pogreb se bo vršil v ponedeljek popoldne ob 1. uri iz August F. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Save in od tam ob 2. uri na rusko pokopališče. JULIJA LATKOVIČ V nedeljo večer jd umrla v Women's bolnišnici Julija Lat-kovič, rodom Hrvatica, doma iz Mrzlega polja. V Ameriki je bivala 38 let. Dom družine se nahaja na 3034 St. Clair Ave. Poleg soproga Markota zapušča 6 sinov" in tri hčere: Allic^ Ko-scic, Wilson, Johna, Petra, Wil-liama, Thomasa, Nicka Anno in Joeno. Pripadala je društvu Marije Bistričke št. 47 HBZ. Pogreb se bo vršil V četrtek ob 9. uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi v cerkev sv. Nikola in'potem na pokopališče Calvarija. — Naj bo vsem po- JAKOB POTOKAR o dolgi lezni je umrl na 'Je«i domu, 1270 E. 58th St. potokar, star 54 let. Po-se bo vršil iz Zakrajškove-P°grebnega zavoda, 6016 St. 3tei ur Ave. čas in drugo bomo javili jutri. JOHN ŠKRJANC soboto dopoldne po dolgi ezni preminil John Škrjanc v,_____ „ 2°2n 75 let' stanujoč na 963j kojnim lahka ameriška gruda ap . th St. Pokojni je bil do- njihovim žalujočim svojcem pa ser 12 vasi Velesovo na Gorenj-J izrekamo naše sožalje! m' odko(Jer je prišel v Ame ' »SHleški premier Churchill dospel srečno v Anglijo dollZmkar- in štiri Sinove: Wa; J0hHa- JosePha in Voe i BdVetei: ThereS° * t PaUlino Shaw. Pokoj- ™ clan drugtva "Naprej" ! rm~ bNPT 13-_ . 3t 0^'Bt F Anno BeU -Si o P V ances Menko in An- ' fcnio v • Bil je član društva r^V2 sdz in srcii je- 5 . idc 2 Pogreb se bo vršil v ob 8:30 iz hiše *'Vo trn i1 St"' kJer leži nje" "Lu, v P o na mrtvaškeml o- 1 inCGrkev sv- Pavla ob de- ir 'greb '0(i tam na pokopališče. lma v oskrbi A. Grdina J > 11 fl V aJ^AM MORAVCEK rst ^ Pogrebni zavod. bC l^včl Večer je šel William .nil" f, 0 ) 608 Puller St, Wick-eVgI tsketb. i, ma prijateljema na isic oyj ~ * P , .J^1 tam bolnišnici, nje- n fno 8Qirf0toviti samo še sta s i Pokojni mladenič je -y ev 1,5 W- __-__ f Če it in Anno, ro an( )V2etje C Cerkev Marije Vne-jCK« )koPališč °d tam na Calvary Biti general v Hitlerjevi armadi, je res skrajno nezdrav in nevaren posel. — Že cela vrsta generalov je umrlo nenadne in misteriozne smrti. BERLIN, 17. januarja. — O-ficijelni nemški radio poroča, da je umrl nagle in nenadne smrti maršal in general Walter von Reichenau, poveljnik nem-' ških armad na ukrajinski fronti. Maršal je umrl, ko se je vračal z ruske fronte. Kancelar Hitler je odredil za pokojnega maršala državni po- Podadmiral Lothar von Ar-nauld de la Perrier, "jbit v za sedeni Franciji. Gereral Eric Bernecker, artilerijski poveljnik, "ubit na ruski fronti". KITAJCI ZMAGUJEJO ČUNGKING, 18. januarja. -svojega zastopnika Kitajske čete, ki frode greb ter imenoval maršala Goe-ringa kot svojega zastopnika Kitajske čete, ki pode zdeset-pri pokopu kovane japonske odredbe, so do- Nevaren položaj sPele/e sedemdeset milj sever- ' Zdravje nemških generalov^0 od k^er 30 lz/^evah mora biti res sila rahlo, kajti na? ^P0"' odkar je pričel Hitler svojo za-(cl- katerih so pobih nad 50,000. vojevalno vojno, jih je že mno-lZdaJ °SrozaJ° Kltajci kraJ Jo' go pomrlo nagle, nepričakova- KAIRO, 18. januarja. — Danes se je avtoritativno naznanilo, da je Josip Stalin dovolil, da odide 25,000 Poljakov, ki so v vojaški starosti, na Srednji vzhod, kjer bodo včlanjeni v angleško armado. Del tega vojaštva bo rekruti-ran iz nove poljske armade, ki je bila ustanovljena v Sovjetski Rusiji za boj proti Nemcem ob strani Rusov. Armada je bila formirana iz bivših' poljskih ujetnikov, ki so jih zajeli Rusi v rusko-poljski vojni. Tozadevno poročilo je prišlo tik za poročilom o največjem uspehu angleških Čet na severnoafriški fronti, ki so zavzele silno utrjen Halfaja prelaz, kjer je bilo zajetih 5,500 brambovcev osišča. Med zajetimi Nemci in Italijani sta bila tudi dva italijanska generala in en nemški major, na čigar prsih je bil pripet železni križ. Zajeta italijanska generala sta general Fedele de Georgia in general Francisco Buttafuoco, nemški major pa je George Holder. Zato je predlagal obnovitev i likih delavskih organ zacij, je pogajanj med že obstoječima | Lewis že leto pred aprilskimi cdborama CIO in A. F. of L. u-i pogajanji izjavil, da je priprav-stanov, katerih pogajanja so bi- J ljen resignirati od vodstva C. I. la prekinjena meseca aprila O. organizacije, ako tudi Green leta 1939. ■ jiesigniira kot predsednik Ame- "Naš mirovni odbor je vsak; i iške delavske federacije, češ, trenutek pripravljen, da &e se-|da bo potem ostalim voditeljem stane z odborom C. I. O. orga-|laglje priti do sporazuma, nizacije," je izjavil William | Green pa je na to naglo od-Green. ! govoril, da je to le Lewisova u- Od Philipa Murrayja ni bilo kana ljudstva, "ker če bi Lewis še nobene tozadevne izjave, to- tudi resigniral kot predsednik da ker je cn podpredsednik Le- C. I. O. organizacije, bi kljub wisove United Mine Workers temu ostal že nadalje njen dik-organizacije in ker je poleg te- tator. AMERIŠKA MORNARICA POTAPLJA JAPONSKE LADJE Angleži aretirali premierja Burme, ker je hotel izročiti Burmo Japoncem. HRABRA OBRAMBA FILIPINOV PO AMERIŠKIH ČETAH WASHINGTON, 17. januar-* ja. — Mornariški department je nocoj naznanil, da je neka ameriška podmornica v bližini Tokijskega zaliva pogreznila tri Sat illf s O6 Ko tek - grozdanic "vi21 Michael Grozdanič v ^ "-G 2SV Vile rojenice Vile rojenice so se oglasile pri zakoncih Mr. in Mrs. Matthew Debevec, 1218 E. 169th St., ter pustile krepkega sinčka prvorojenca. Materino dekliško ime je bilo Pauline Tavčar, hčerka Mr. in Mrs. John Tavčar, 903 E. 73rd St. Mr. Tavčar je tajnik Slovenskega narodnega doma. Srečni oče pa je uslužben kot strojni stavec v tiskarni Enakopravnosti. Mladi mati in dete se nahajata v dobrem stanju v Mt. Sinai bolnišnici.— Vse osob-je Enakopravnosti izraža svojemu sodelavcu i* njegovi soprogi iskrene čestitke. čov, važno japonsko bazo ob Jangce reki. V bolnišnici V Glenville bolnici se nahaja ne in misteriozne smrti. Med temi so: Že imenovani Walter von Reichenau. General Ernest Udet, slaven nemški letalec in letalski strokovnjak, ki se je baje ubil, "ko Miller Ave<> si je doma pri je preizkušal neko letalo." lpadcu pQ stQpnicah zlomila no- Polkovnik Werner Moelders,;go prijateijice jo lahko obišče-tudi slaven letalec, ki se je u-: . Zdim0 ^ skorajšnje okreva-bil, "ko je preizkušal novo leta lo." Slovenski radio-program Slovenksi kvartet, ki sestoja iz pevcev Lubeta, Samse in bratov Bradačev, je včeraj nudil poslušalcem zopet mnogo užitka s svojim lepim petjem. Najlepša je bila "Hišica očetova," Računi Mr. John Peterka, Mr. Frank Žagar in Mrs. Mary Somrak se rk Ce^ te delavnice New j opozarja, da se ' nocoj vršijo Veznice, je "bil na računi a. J. t. družbe. Pričesk >n Darwin Ave.,'ob 5:30 uri zvečer. so General Ulrich Grauert, general zračne sile, "ubit v akciji." General Werner von Fritsch, topničarski general, ki je bil mi-steriozno ubit v bližini Varšave. General Karl von Webber, poveljnik tankovskega zbora, "ubit na ruski fronti." General Georg Braun, "ubit na ruski fronti." Lraščaiu' General Felix Werra, stro-1rascaju' kovnjak fortifikacij, "ubit med inšpekcijo utrdb fronti. General von Prittwitz Gaffron, "ubit v akciji." General Eugen von Schoebert, "ubit na ruski fronti." Mrs. Antonija Mlač, iz 20878 ki je bila krasna i po svoji har moniji i po svoji pomembnosti, v kateri se je zlasti izkazal bariton Bradač. Pevce je lepo spremljala na klavirju gdč. Kar-linger. S. D. Dom v Euclidu za Rdeči križ Včeraj se je vršila delničarska seja Slovenskega društvenega doma v Euclidu, na kateri je bila soglasno sprejeta izjava, v kateri so izreka brezpogojna nje in vrnitev na dom. Novorojenka Mr. Milanu in Mrs. Annie Medvešek, iz 16202 Arcade Ave., v nedeljo popoldne prinesle japonske trgovske parnike ter s tem zanesla vojno k obalam Japonske. Ameriške podmornice v japonskih vodah Ameriška podmornica je sestrelila svoje smrtonosne torpede v bližini japonskega obmorskega mesta Jokohame, odkoder gredo pomorske črte v razne kraje, kjer ima Japonska sedaj svoje eete. Odbor S. N. Doma vile rojenice zalo hčerko-prvo-rojenko. Mlada mati in dete se J nahajata v Glenville bolnišnici, Vdanost vladi Zed. držav in^pred-j kjer se prav ugodno počutita, i Naše čestitke k. naprednemu na- sedniku Rooseveltu za obrambo ameriške demokracije proti silam totalitarne tiranije. Poleg tega je bilo sklenjeno, da se iz Domove blagajne daruje vsota mu $100.00 Ameriškemu rdečer Bolna na domu na francoski | Na svojem domu se nahaja und bolna, Mrs. Jennie Koren, 1113 križu, in je bil ček že danes od-e. 141 St. Prijatelji j0 lahko poslan na pristojno mesto. Del-obiščejo. Želimo ji skorajšnje ničarjem SDI? gre vse priznanje okrevanje. za njih rodoljubno delo. Silni udarci japonski paro-plovbi iZadnje tri dni je prizadejala ameriška mornarica silne udarce Japonski, kateri je pogreznila devet ladij, to je po troje ladij na dan. V .četrtek je pogreznila nek 17,000-tonski japonski potniški in trgovski paf-nik, ki je bil eden izmed treh, kateri so ponos japonske trgovske mornarice. Včeraj je pogreznila i ameriška mornarica tri transportne parnike, natrpane z vojaštvom, in dva transportna parnima, danes pa prej omenje ni velik trgovski parnik. Premier Burme arethan LONDON, 19. januarja. — Danes se je tukaj naznanilo, da so Angleži aretirali U. Sawa, premierja Burme, zaradi njego- (Dalje m k- strani) Na svoji zadnji seji je direk-torij S. N. Doma na St. Clair Ave. ponovno- izvolil vse svoje uradnike, ki so: Janko N. Rogelj, predsednik; Frank Oglar, podpredsednik; John Tavčar, tajnik, in Leopold Kushlan, blagajnik. Ponovno so bili izvoljeni tudi vsi direktorji, ki so sedaj služili v nadzornem, gospodarskem in prosvetnem odseku, razen da je novo izvoljeni direktor Kari Vrtovšnik zavzel mesto Louis Zorkota v prosvetnem odseku. Iz poročila, kr ga je tajnik Tavčar podal letni delničarski seji, je razvidno, da je imel S. N. Dom lani $34,618.84 dohodkov; skupni upravni izdatki so znašar li $21,626.78; na dolg SNPJ je bila plačana vsota $10,937.50; plačane obresti so znašale $1,-937.50; čisti preostanek za leto 1941 je znašal $2,054.56; na raznih bankah je bilo koncem leta naloženih $15,1^35.95, v kateri vsoti je vključena zamrznjena vloga $2,684.98 pri North American Mortgage Co. Skupni dolg SND je koncem leta znašal $48,000, in sicer dolg pri SNPJ je bil $$6,5000, pri posameznih društvih pa $11,500. V bolnico V Huron Rd., bolnici se nahaja Mrs. Lucija Aucin, 1185 E. 172 St. Obiski začasno niso dovoljeni. tf TKAlN i ENASOPES^SOSS i 19. januarji UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece.......................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto...........................i.......................................................$4.50 za 6 mesecev ........................................$2.50; za -3 mesece.......................................„...$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev ........................................$4.00Za celo leto ........................................$8.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Goebbels za to, da vleče na nacistične limanice takšne... bistroumne ljudi, kakršni so neverni Tomaži. To večno Hitlerjevo zatrjevanje, da bi rad sklenil mir z Veliko Britanijo, prav jasno kaže, kje firerja najbolj čevelj žuli. — "S. L." Branislav Nušič: Njegova četrta žena IZPREMEMBE V JUGOSLOVANSKI VLADI Edward L. Deus poroča potom Overseas News Agencije iz Londona sledeče: Izpremembe v jugoslovanski zamejni vladi, ki so omogočile, da je postal profesor Slobodan Jovanovič jjpvi premier, tolmačijo z izjavo, da bo postala Jugoslavija po tej vojni federalna in ustavna monarhija Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor znano, je Slobodan Jovanovič, ki je bil rektor beograjske univerze ter je znan kot strokovnjak glede ustavnih zakonov, nasledil premierju generalu Dušanu Simoviču. Komentatorji, ki so informirani glede jugoslovanskih zadev, pravijo, da pomeni pretres vlade rešitev in poravnavo starega spora med jugoslovanskimi unijonisti, federalisti in Srbi, in daje že v naprej zagotovilQ, da bo po vojni Hrvatski dovoljen vstop v Jugoslovansko Federacijo, kateri se bo lahko priključila kot avtonomna država. To bi pomenilo, da je odpuščen Hrvatski njen sunek v hrbet, ki ga je izvedla/ko je Nemčija vdrla v Jugoslavijo, in prav tako bi se odpustilo Hrvatski njeno preganjanje Srbov. Nenadna izprememba v jugoslovanski vladi je prišla komaj dva tedna po publikaciji memoraduma, V katerefti se žigosa barbarska nasilja Hrvatov proti Srbom in v katerem je izjava treh ministrov sedanje hrvatske vlade dr. Pav^eliča, v kateri izjavljajo, da se bo likvidiralo 2,000,000 Srboy v Hrvatski — tretjino se jih bo pobilo, tretjino se jih 'bo deportiralo, tretjini pa se bo dovolilo bivanje v Hrvatski pod pogojem, da prestopijo v katoliško cerkev. Po tej izpremembi v vladi je postal general Draža Mihajlovič, poveljnik četnikov, ki bijejo Nemce in Italijane v Srbiji in drugih pokrajinah Jugoslavije, vojni minister, katero mesto je zavzemal prej Simovič. Rečeno je, da je bilo ponudeno generalu Simoviču zelo važno mesto oziroma funkcija organiziranja jugoslovanskih čet izven Jugoslavije. V komunikeju, v katerem pojasnuje izpremembe, pravi jugoslovanska vlada: "Atlantski čarter, vstop Zedinjenih držav v vojno in zadnji uspehi zaveznikov, vse to sili zavezniške vlade, da posvečajo vedno več in več pozornosti politični in ekonomski reorganizaciji povojne periode." NEKAJ ZA NEVERNE TOMAŽE Nekaj za tiste naše "neverne Tomaže," ki nam niso nikoli hoteli verjeti, da bi Hitler bil ves srečen, če bi Anglija hQtela z Nemčijo skleniti mir, marveč so trdovratno verjeli, da se Hitler bije pravzaprav samo proti "kapitalistišnim Angležem," je Hitlerjev govor, ki ga bomo tu, v kolikor se tiče nevernih Tomažev, prevedli prav dobesedno. Tako le je mož govoril: "V Evropi so bili nekateri narodi in države, ki so napram nam (Nemčiji) gojili staro prijateljstvo in'sim patije, predvsem Madžarska in neka.tere severne države. Njim so 'se pridružili še drugi narodi. Na žalost pa ni med njimi tiste države, kateri sem v svojem življenju najbolj dvoril: Velike Britanije. Britanski narod, kot tak, ni tega sam kriv. Nasprotno: prav malo je njegovih pripadnikov, ki zaradi svoje globoke mržnje in svoje ne-spameti ter podpihovani od tistega sovražnika sveta, katerega vi vsi prav dobro poznate — mednarodnega židov-stva — sabotirajo vsak poskus zbližanja. Ni se nam posrečilo tisto, kar sem zmeraj upal: vzpostaviti zvezo med Veliko Britanijo, in predvsem britanskim narodom, in med nemškim narodom." Pa to še ni vse! To prvem sporu" (t. j. po nacističnem roparskem Žena ga stane sto dinarjev. Sam nam je to tolikokrat takole v pogovoru potrdil: — One prve tri so mi bile brezplačne, takole ... "fraj," a tale četrta me stane 100 dinarjev. I. Trikrat je ovdovel, trikrat je nosil črno obleko, trikrat se je podpisoval kot užaloščen soprog, trikrat je stopal za krsto in trikrat je tožnega obraza sprejemal izraze sožalja, skomigajo z rameni in šepetaje ono običajno besedo: "Kaj morem ... božja volja!" In kaj mu je zdaj v rožnati sedanjosti četrtega zakona ostalo iz te trikratno očrnele preteklosti? da sem prisiljen oženiti se. — Zakaj pa prisiljen? — Pa tako ... Kako naj povem, navadil sem se že, ženiti se. Razen tega pa, da preženem grde sanje... Nakljub vsem tem tako prepričljivim razlogom mati cerkev vendar ni hotela popustiti. Ampak ker se v tej naši deželi lahko v vsaki nepriliki najde špranjica, skozi katero se lahko človek izmuzne, je tako bilo . tudi z gospodom Jovom. Šel je nekoč, pa je dolgo, precej dolgo šušljal z nekim advokatom. Nato je šel in šušljal še z nekim dijakonom. Kaj so šušlja-li, tega živ krst ne ve povedati, toda kar se ve, je tole: gospod Jova je po tistem šušljanju popravljal nekakšen dokumerft. Najprej je radiral z nožem, potem je nekaj pripisoval. Še danes ne vemo, ali je gospod Jova Ostale so mu tri uokvirjene falzificiral otroke, glavno je sa- slike treh pokojnic, od katerih visi prva na hodniku, kamor jo mo, da je mož po silnih mukah in naporih dobil od matere cer- je pognala druga žena. Druga i kve dovoljenje, da lahko stopi v visi v obednici, kamor jo je pre- J g,: trti zakon, čim, plača sto di-gnala tretja žena, tretja pa visi narjev takse za blagoslov, v sprejemniei, ker jo je četrta' pregnala iz spalnice. Razen teh slik ima v okvirih tri osmrtnice, tri račune pogrebnega društva, dvainsedemdeset računov 1 / od zadušnic in tri pobotnice za grobnice, kajti poleg najemnine za stanovanje plačuje tudi tri grobne stanarine za prve tri žene, to pa prav zato, ker je na 3mrtni postelji vsaka izmed njih izrekla svojo poslednjo željo, da je ne bi pokopali poleg katere bivše žene. Po takem naj vsakdo položi roko na srce in naj reče: ali je ta človek, ta očrnjeni gospod Jova mogel osamljen živeti v takem in takem arhivu? Kako so to bile mučne noči za človeka, ki se je navadil menjati- žene in ki je zdaj osamljen razmišljal in sanjal o računih za zadušnice, o Evo, zato je gospod Jova tako rad rekel: — One prve tri so mi bile brezplačne, takole ... "fraj," a taie četrta me stane 100 dinarjev. II. Gospa Anča, bivša vdovica, je v ostalem nekakšna takšna ženica, da je kakor ustvarjena človeku za poslednji, najslajši zalogaj, Bože mi oprosti, taka je, kakor .da ji je sam Bog pri ustvaritvi rekel: — Vi, gospa Anča, boste četrta žena! Urna je in drobna, kakor bela miška. Človeku se zahoče, da bi jo vzel v roke, jo zavil v volno, jo vtaknil v žep in, kadarkoli bi se mu zahotelo, bi jo vzel v tale četrta me stane 100 dinarjev. ni. In kar je najlepše, gospa Ančk ni samo podobna prikuplji-vemu jagnjetu, marveč je tudi po duši nežna kakor jagnje. Postavim: druga žena je vrgla sliko prve celo na hodnik, tretja je vrgla drugo v obednico, a Anči-ca je tretjo odnesla v sprejem-nico ... Samo toliko pač ker je ni mogla pustiti v spalnici, da se — Bog mi odpusti — ne bi srečala z njenim pogledom morda prav v trenutku, ko hoče zaspati. Tega pač ni mogoče zahtevati niti od blage gospe Ančke. Vsekako je ona neprimerno bolj znosna in popustljiva kakor vsa prva serija Jovovih žena. Njej na primer ni nevšečno go-govoriti pri kosilu ali večerji z gospodom Jovom o njegovih prejšnjih ženah. Nasprotno, on sam noče o nobeni povedati imena. On imenuje vse- pokojnice po številu parcel, v katerih pač počivajo. -s— Jovo, menda se ne boš jezil, ono modro bluzo tvoje druge žene sem dala danes za par piščancev. — Katero modro bluzo? — Veš, ono. ki je bila v skrinji na podstrešju. — A, že vem, to bluzo si je napravila parcela štev. 36 za svoj rojstni dan. Ali na primer reče ona: — E, danes ti bom napravila zrezke v omaki. Vselej praviš, da jih je tvoja prva žena Aiala odlično pripraviti. — Kako bi rekel, dušica! Že res, parcela štev. 17 je prav dobro napravila zrezke v omaki, toda vanje je nametala mnogo česna zgolj iz nagajivosti, ker je vedela, da česna kratko in malo ne trpirči. roko in jo poljubil, pa spet raznih ~ št7vUkah " po"kopahških Istisnil nazaJ vff Kadarkoli jo parcel, o uniformiranih pogreb-! P°šleda šosPod Jo™' Vogre-cih ali o članih pevskega drpšt- Je Pri srcu in , , va, ki mu vrhu vsega še do- ~ B?ze m0J' kdo bi rekel... kazujejo, da jih je pri drugem i četrta žena, pa tako ljubka... pogrebu priškrnil za šest dinar-1Pravcatl dojenček' lev. Zamislite si človeka, ki mu je In gospod Jova je upravičen do primerjave, kajti na zakon- . ... . v. . . , i ski klaviaturi je odsviral vse šti-usoda prisodila, da zivi v takem ^^ Tu ^ mu arhivu in v takih sanjah. Mar ^^ ^ y m se takemu človeku more zameri-;da nadzoruje vse štiri žene.( ti, ce mu je sinila v glavo misel, y.J. kakor da go ge da se se četrtič ozern? Vsako- vojagko y f Qn mur sepac mora smiliti njegova z desnega krila - usoda, In vendar je mati cerkev ^ J^ da je rezervni na_ tudi ostala dolgo m dolgo ne- rednik __ in jih pozdravlja s izprosna. Kakšne muke so bile, ... . _. ' . , T salutiranjem. reden je gospod Jova preprosil i . P mater cerkev! Pomozi Bog, junaci! Bog ti pomogao, gospoda-— Ali, dopustite, saj vendar'ru! — odvrnejo vse štiri v en morem živeti s tremi grobo-1 glas. vi, jaz se moram oženiti. — Ni treba, gospod Jova In potem se postavi pred nje in jih nadzira. Ona na desnem mu veli mati cerkev — ni vam krilu — to je prva žena, ki leži mogoče dopustiti četrti zakon, na parceli številka 17 — se' mu ker ^e t»k zakon dopušča samo zdi kakor podoficir, ki je od-v izjemnih prilikah. služil več rokov. Ona druga — — Pa smatrajte mene za iz- druga — da, to je druga žena jemno priliko! — se čehlja go- parcela štev. 36 — zdaj se mux spod Jova. j zdi kakor vojnik, ki v zakonu — Ni mogoče, gospod Jova—'nikakor ni hotel hoditi vštric, mu odvrne mati cerkev. — V Tretja v vrsti — to je posled- nobenem primeru ne morete vi nja /ipokojnica, parcela štev. 41 —j Nemara bo res, tako! — biti kakšna izredna prilika. Na- — o, ta je pa doma kar dezer- odgovarja gospod Jova in se po- j začudenje sprotno! Vi ste popolnoma na- tirala izpod zakonskega prapo-vadna prilika! ra in'se je dejansko bolj borila — Pa dobro. Kaj se potem pod lastnim praporom kakor smatra za izredno priliko? — pod onim, ki ga je bil razvil vpraša gospod Jovo. x mož. A na levem krilu, posled- — Pa ... nadaljuje mati cer- n;a v fronti — ona, gospa Anča. Tako torej je gospod jQva vedno odgovarjal, samo da ne bi izgovoril imena katere svojih bivših žena in da se Ančica ne bi razjezila. Toda Ančica je celo obiskovala grobove svojih prednic. To je skoro težko ver-jati, a je vendar resnično. Vstane zjutraj gospa Ančica, pokri-ža se in reče: — Nocoj, Jovo, se mi je sanjalo o tvoji tretji ženi. — Parcela štev. 41 — odgovori gospod Jova izpod odeje. — Moram na pokopališče, da ji prižgem svečo. — Le pojdi dušjpa! v Naslednjo noč je Ančica sanjala o drugi ženi in je potem zjutraj spet odšla na pokopališče prižgat svečo. Tretjo noč je sanjala o prvi ženi, pk spet na pokopališče. . Gospodu Jovi to že kar ni všeč. Kaj so se zdaj za vraga zbrale njegove prve tri žene, pa mu hodijo strašit v hišo, kjer mirno živi s svojo nežno stvarco. — Pa dobro. Ančica, kako bi bilo, da pokličemo popa, naj blagoslovi hišo in se rešiš nev-šečnih sanj? — A, ne verjamem, da bi to pomagalo. -V- Vendar, kako to, da kar vsako noč sanjaš o mojih prejšnjih ženah. — Pa, zato za boga, ker sem jaz četrta. Če bi bila prva, ne bi imela o čem sanjati. na um misel, ki mu prej še nikoli ni šinila v glavo. — Kaj pa, če so neprestane sanje moje Anče maslo njenega prvega moža!? Nemara on podpihuje pokojnice, da me vznemirjajo, a Ančica se nikoli ne spomni, da bi tudi zanj prižgala svečo. Da, treba jo je tudi njemu prižgati. Ali pa morda ona pričakuje, da bom jaz to storil. Naj bo, če ona prižiga sveče mojim ženam, je pravično in pošteno, da jo jaz prižgem njenemu možu. In komaj se je tega domislil, že obuje čevlje, obleče suknjo in se napoti na pokopališče. — Bom vsaj tam našel Anči-co, pa se skupaj vrneva. In tako stopa proti pokopališču, srečen, da je našel način, kako bo razgnal hude sanje svoje četrte žene. Stopi na pokopališče in se napoti naravnost proti parceli štev. 36, ker je pač Ančica preteklo noč sanjala o tej parceli. Pa se zaziblje zemlja pod njim in zazdi se mu, da so se vsi grobovi • odprli, pa so se pojavili mrtvi in pred vsemi njegove tri prve- žene, ki se mu režijo v o-braz. Zamegli se mu pred očmi, zameži, spet odpre oči, pa spet zameži in tako nekajkrat zapored, da kar mežika. Na klopici precej daleč od parcele štev. je sedela gospa Ančica z mladeničem, ki po vsem videzu ni mogel biti nič drugega kakor tajnik kakšnega oblastva. Gospod Jova se ni upal kreniti tja do klopi, znova je zami-žal, se obrnil in hitel doi^ov, da se izjoče. Ko se je Ančica vrnila, ji ni rekel Žale besede. Hotel je lepo o vsem razmisliti, da bo pametno storil, kar bo pač storil in rekel. Naslednjo noc se sanja gospe Ančici o parceli štev. 17 in spet se zjutraj odpravi na pokopali- IIIIIIIIIIIUlMUlUlIiUIIIIIIIIIIIKlIlllllllllllEllllllll • NOTARJEV Humoreska IllllE3IIIlIIIlliIIC3fI!!:t?mfIE31llllinil[!C3HIIIIIItHIC31!iI'lllf , (Nadaljevanje) — On! On! On! — Gospod, se je opraT Bi doktor, žal mi je, da ste nfaieg rali čakati. Prosim, in 11 V: da se dalo še kaj nared&esti če vas bo strah pred bo nič. Jarc Strah sje beseda, ki fcvrš skim ušesom ne zveni I. Bi prijetno. Gospod L'Ambe^em zdrznil, se pomeknil najest pred doktorja in mu rek6' e T molklim, nervoznim, nefoizfr nim nasmehom: ton — Za božjo voljo, dokt«vrb pa mislite o meni? Ali sNeir res zdi, da se bojim? & ^in strahopetec, bi se davi dal tako čudno razdelatl-sem vas čakal, sem brš °to kirurški knjigi. In v tej Ti sem videl obraz, ki je doben vašemu, in zazdeli11 15 mi skoraj kakor duh. k temu presenečenju še dansko razburjenje, mofd ,J ro( ih lahek mrzlični napad, in »----1 4 B( i s, Lm ., stili mi boste, če sem-v koliko čudno sprejel. — Je že prav, je že Pr rekel gospod Bernier in knjigo. Oho! Ringueta st« gc »S ftei šče. Gospod Jova za njo in na Enega izmed mojih prijr^ isti klopi opazi zdaj poleg go spe Ančice stasitega poročnika. Tretji dan je sedel na isti klopi z Ančico suhljati dijakon. Nu, tega mu je bilo dovolj. Odšel je domov ves potrt in polomljen in je šepetal samemu sebi: — One trj ^so mi bile vsaj brezplačne, takole ... "fraj," a ta me stane še sto dinarjev. IV. ilislil je, mislil je, mislil je, mislil je, mislil je;j.. v brez kraja in konca. Gospod Jova bi bil o tej zadevi še dolgo razmišljal, ko ne bi bilo treba te historije končati. Domislil se je naposled, da se obrne na mater cerkev, in je zavoljo tega odšel k duhovnemu očetu. — Pa gospod pop, kako naj povem ... prišel sem vas vprašat, kaj naj storim, kajti glejte... moja četrta žena ... in razume se, ono, kar sem plačal blagoslova za njo, pa.. kako naj povem ... pregrešila se je zoper cerkev — Ju! — klikne pop in se zdrzne kakor vdovica, če jo kdo vščipne — kako za boga se je pregrešila zoper cerkev? — Pa, zasačil sem jo z nekim dijakonom.'' — Ju! — se znova zdrzne pop. — Ampak, počakajte vendar — prekine gospod Jova njegovo nisem je zasačil Ddt na; f ti? tkš na S; »14 izu t 1 i miri z usodo. j tako ... Gospa Anča dS še kar dalje — Nego? 'sanja o prejšnjih ženah in dalje! — Zasačil sem jo drugače ... napadu na Poljsko), je nadalje rekel Hitler, "sem spet keV) _ smatra se na primer, če Ta se mu prav za prav sploh ne ponudil roko. Moja roka je bila odbita in od tedaj smo je človek obložen z drobno de- zdi vojak, marveč kakor udo- videli, da so vsako ponudbo miru takoj izrabljali Churchill, čico in je prisiljen ženiti se. Ali mačeno jagnje. ki stopica z bata trafikant z vojno, in njegovi kolege, ter so jo tolmačili Pa- recimo, če je človek še do- taljonom. , , , v i k f " volj mlad... In to jagnje ga stane saipo KOt znaj? nase siaDOSU. . To je tisto — se čehlja go- 100 dinarjev. O kolikokrat nam Hitler je spet enkrat potrdil ono, kar je ze neštetokrat, . Jova za ušegom _ 0 meni je gospod Jova to pred vso povedal: Z Veliko Britanijo so nikoli ni h,otel tepsti. Tisto !nl mogoče veči, da sem obložen družbo ponovil: o "vojni p-.'oti kapitalizmu, katerega predstavniki so An-|z otroci ali z mladostjo... toda — One prve tri so mi bile gk:".'," d je izmislil Hitlerjev propagandni ministers vsem na svetu lahko prisežem, brezplačno, takole... "fraj," a obiskuj« uarcele štev. 17, 36 in 41. Lepega dne pa se zgodi nekaj čudnega. Gospod Jova je po kosilu legel h kratkemu počitku. Ko se zbudi, že spet ni gospe Ančke doma. Sede na divan, začne bingljati z nogama in razmišlja : — Je pa že; spfet odšla na pokopališče. Saj je rekla zjutraj, da je sanjala o parceli števs. 36. In zdajci pade gospodu Jovi — Ampak kako, brate? — Pa na klopi, v razgovoru, ljubimkala sta. — Pa vendajfni ? ... — Ni, gospod pop, marveč sem jo ^zasačil tudi z nekim poročnikom ... / — Aha! — se iznenadi pop. — Pa tudi z nekim tajnikom. — E, zdaj pa dovolj, jaz mislim, "da je dovolj! — prepričevalno reče pop. (Dalje na S. str.) Pa se res spominjam, da dal po Leveilletovi skici živo gravirati. Ali prosf^^ čemu ne sedete? Notar se je nekoliko P potem je pa pričel pripo^ ti, kaj se mu je ta dan v-dilo, ne da bi izpustil fP':o z mačko, zaradi katere prav lahko rečem še drugikrat. — Huda reč je to, je ^ rurg; no, pa v enem da to popraviti. Zdaj, malo Ringuetovo knjigo; znate nekolike/ kirurgijo Gospod L'Ambert je da ni prišel do tega pog'^ ^ — Nič ne de, je rekel Bernier, ga vam pa jaz ko povem. Rinoplastik® metnost, ki tiči v tem pravi zdravnik nov nos ki je bil tako neumen, izgubil. — Torej je le res, dol«'' torej se tak čudež lahko1 Ali je kirurgija res našl& do, po kateri . . . ? — Še celo tri. Samo""^, coske ne omenjam, kef 's nas ne da uporabiti. Če 1,1 bilo izgubilo toliko tvajJJ lahko izpodrezal kožo o"^ ne, jo oživil, zvlekel kon^s kakor bi se pač cWj| pak na to nama ni mo^ Eliti. — Meni je prav po v ne, je odvrnil notar. Ne' ^ si misliti, doktor, kako' besede o izpodrezani in koži razdražile živce, jj vas, poskusiva s kaki«1' | smiljenirn sredstvom! I (Nadaljevanje)^1 BUY UNITE l> STATES .^Jl J 19. 'januarja, 1942. IRIKDERXVIOII STRAH S iumimnuii»wmaimiuiDuaiiiv kaj vam je tedaj Trocki aročil in kaj ste vi storili ršitev tega naročila? v povedal Pjatakova. Višinski: Dalje. Bessonov: Prav koncem septembra ali začetkom oktobra 1936 sem se sestal s Krestin-skim v Moskvi. Krestinski je bil jako razburjen; sporočil mi je, da gre trockističnemu cen-Rosenbergu. Rekel je, naj se v' tru jako slabo, da se je zgodila tej zadevi ne ženiramo, da nam cela vrsta provalov, da so areti-Hess in Rosenberg lahko oskr- rani Pjatakov, Radek in več biti pravo, istinito, resno po-| drugih, da ni izključeno, da bo moč. Rekel je, da se ne smemo on sam aretiran in da me prosi, ustaviti pred tem, da jim ob- j naj jaz, kakor hitro se vrnem v ljubimo obsežne teritorialne J Berlin, takoj o tem odpravim pismeno poročilo Trockemu, Rekel je, da če bo on aretiran, naj se vse organizatorične vezi izro- najskrajnejše teroristične bojne Karahanu, četudi si sam ne metode. Prav tukaj, je rekel, bi bila neodpustljiva sramežljivost, če bi mi, njegovi pristaši v Sovjetski Zvezi, ne pristopili takoj k direktnemu uničenju in od-stranjenju Stalina in vseh njegovih najbližjih pristašev. Nepričakovano mi je bilo, da se je v tem oziru ustavil na Maksimu Gorkem; označil je vlogo Maksima Gorkega kot nadvse veliko v smislu njegovega vpliva ne le v Sovjetski Zvezi, temveč najprej in predvsem v inozemstvu; omenil je, kako; predstavlja prav, kako naj se to konkretno stori. Moral sem mu celo dvakrat ponoviti, ali sem ga prav razumel, dst je treba položaj, kateri je nastal za trocki-ste v Sovjetski Zvezi jeseni leta 1936, označiti kot izredno težak in da je treba pogodbo, ki j. i izredno blizu stoji Gorki Stali- j essonov: Potom Johansona nu in opozoril, da izjave Maksi-: kratko Pismo — ob" ma Gorkega odbijajo mnoge pri-W e T °d Trockega' v katerem;staše Trockega med evropsko; 6 e! iiz' r0Cki PiSa1' na-' se mu orga" inteligenco na najodličnejši na-1 11 to" S?Stanek s kakim trocki-; čin od Trockega in približujejo j J v f1' So živeli v Nemčiji, v | stališču strankinega Vodstva. Ini r s^Tem°v--nf0rmaCi;'e ° dogodkih v v tem oziru J'e storil zaključek! iffi;-:01:1*. jnnija. Jaz sem bil ter mi naravnost rekel, da je1 treba odstraniti Gorkega, mi rekel besede, katere so se tukaj citirale, o tem, da je treba Gorkega fizično uničiti za vsako ceno. Taka je bila direktiva. Višinski; Ali ste to vi komu sporočili? Bessonov: Da. Kmalu potem, tvi iti. peljal čeidini' ki je lahko odpotoval tja. oncem julija 1934 sem se pri- v Pariz po dnevi in od-br^toval tudi po tej! trocki je rekel, da me prav - ° P°zna iz pisem Pjatakova deli iz pnpovedovnja Krestinske-Mii a. J še Višinski; Kaj t eovorili s aord rockim giede vaših trockistič- ieseni 1934 sem bil v Moskvi 1 , i" t kalnih nalog ? ---------- m V ZST°V: Sv°j™ pristašem, J 1#0 delali na diplomatičnem le P1 nJU> Je naložil, naj zavzamejo iD ) er,q Ua sab°tiranje uradnih ste godb, da bi se vzpodbudil in- pri^bdb Nemcev k neuradnim po- n arn 2 opozicionalnimi sku-"0na bosta še prišla k rosf^L Je rekel Trocki o Hessu in k0 /eliI«itesna in tobačni '"a trgovina il ep" $400 prometa teden- ere tkšne kompeticije ni- iz^ioto dVrste- Potrebujete malo* na s^narja na roko. Najem-je & Sa ,()0 na mesec. Oglasite m^lto ° med 2. in 3. uro poka i,„Lna 2232 Denison Ave, e se oskrbnika Dobi sobo in hra-ca dobra. 390 E. 156 St.! Hit Tkem Where It Hurts .... BUY BONDS! JOE PALOOKA Make no mistake—this is a life or death struggle. Men are dying in your defense. Dying that America may be safe I Give our fighting men the guns,, the planes, the tanks they need! Bonds buy bombs. Every dime, every dollar you put into Defense Bonds and Stamps is a blow at the enemy. Hit them where it hurts —buy bonds I Bonds cost as little as $18.75 up— stamps as little as 10 cents up. nacionalno - socialistično stranko glede pospešenja vojne, katera bo olajšala zavladanje troc-kistov, za vsako ceno forsirati. Ko sem prišel v Berlin, sem vse to jako podrobno pismeno razložil Trockemu in dobil od njega odgovor, ki sem ga opravil Krestinskemu. Dalje — to je bilo v decembru 1936 ali prve dni januarja 1937 — sem dobil od Krestinskega še eno pismo za Trockega, katero sem videl, ampak ^a nisem popolnoma razumel, ker je bilo napisano v dogovorjenem jeziku. Višinski: Kdo, komu, kdaj je napisal to pismo? Bessonov: To pismo je napisal v decembru 1936 Krestinski Trockemu, in jaz sem ga iz- ročil. Višinski: Vi ste ga izročili? Bessonov: Izročil sem ga potom Johansona koncem decembra 1936. In čez nekaj dni sem dobil odgovor od Trockega. Višinski: A pismo Krestinskega poznate? Bessonov: Pismo Krestinskega sem čital, ker je bilo poslano na moje ime. V pismu je stalo, da postaja položaj tak, da trockisti ne morejo čakati do tedaj ko se bodo Nemci razmajali; zato prosijo dovoljenje za nastop še pred izbruhom vojne, pred nastopom Nemcev, s pomočjo centra, katerega so organizirali. Ob koncu jutranje seje se je zasliševanje, obtoženca Bessonova končalo. (Dalje prihodnjič) Njegova četrta žena General Archibald Wavell, ki je bil nedavno imenovan za vrhovnega poveljnika angleških, ameriških in holandskih čet na Pacifiku. IF' YOU CAN'T CTOIN UP WITH ME,THE NEXT BEST THING ., TO HELP US UCK THEM " MAD DOSS IS TO BUY ALL THE UNITED STATES SAVINSS BONDS AND STAMPS YOU CAN// Maksim Litvinov Maksim Litvinov, sovjetski poslanik v Washingtonu, odhaja iz Bele hiše po konferenci s predsednikom Rooseveltom in angleškim premier jem Churchillom. ^ Francoski admiral 19 4 2 JANUARY 24. januarja, sobota — Utopians S. S. P. z. — Ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 24. januarja, sobota. — St. Vitus Boosters Club, Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. januarja, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Ctnkar", Predstava in ples v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 2^. januarja, nedelja. — Koncert mladinske godbe fare sv. Vida v Knausovi dvorani. 30. januarja, petek. — Roosevelt Ball day Dance, v Avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 31. januarja, sobota. — Društvo "Kristusa Kralja" štev. 226, K. S. K. J. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. FEBRUARY 1. februarja, nedelja. — Golden Blue-ettes Plesna veselica v Slovenskem domu na Holmes Ave. 7. lebruarja, sobota. — Društ. vo "France Prešeren" štev. 17 S. "D. Z. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair , Avenue. 7. februarja, sobota — Društvo "Soča", štev. 26, S. D. Z. — priredi veselico v Domu Za-padnih Slovencev na 6818 Denison Ave. , 8. februarja, nedelja. — Pevski zbor "Slovan" priredi v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., koncert in ples. Pričetek ob treh popoldne. 8. februarja, nedelja. — Društvo "Comondors" štev. 742 S. i N. P. J. Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 14. februarja, sobota. — Dru-štvo"Cleveland" štev. 126 S. N. P. J. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 14. februarja, sobota.' — Društvo Cerkniško jezero, št. 59 S. D. Z., priredi plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 15. februarja, nedelja--Društvo "Marije Magdalene" 162 J. S. K. J. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega na- rodnega doma na St. Clair Avenue. 15. februarja, nedelja. — Čitalnica Slovenskega delavskega doma — Koncert v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 21. februarja, sobota. Ray Zalokar Orkestra, — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. v. 22. februarja, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar", — Predstava v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. februarja, sobota. — Društvo "Comrades" štev. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. MARCH 8. marca, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek" — igra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 21. marca, sobota. — Progresivne Slovenke — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. APRIL 11. aprila, sobota. — Bowling Liga Slovenske Zadruž. Zveze — Ples ob priliki druge obletnice v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. aprila, nedelja •—■= Strugglers S. N. P. J. — Proslava v Slovenskem delavskem domu na Waterloo. 19. aprila, nedelja. — Mladinski pevski zbor S. D. D. na Waterloo Rd., priredi koncert in opereto "Desetnik in sirotica" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. (Dalje s 2. strani) — O, tudi jaz mislim, da je zdaj dovolj. In zdaj? — Pa, zdaj ... prišel sem po svet, "kaj naj storim. Vam sem plačal sto dinarjev za blagoslov in zdaj je pravično, da mi svetujete. — Ej, sinko moj — odvrne pop po kratkem razmišljanju — vedel sem takoj, da ti ne bo koristilo tisto, ker si ponaredil leta v krstnem listu in se napravil mlajšega. • — Pa, obneslo se mi je! — E, obneslo se ti je pred oblastvi, toda pri ženi ti to ni pomagalo. — Res je! — vdano pristavi gospod Jova. — In zdaj, kaj naj ti rečem? Ti si zdaj neke vrste pop in se moraš tudi obnašati kakor pop. — Za božjo voljo, kakšen pop? — se začudi gospod Jova. — Pa* tako. Kadar Bog zve-že nas duhovne, nas pač zveze za vedno. Naj bo naša žena kakršnakoli, potrpeti moramo, kajti če jo izgubimo, nimamo pra- vice, da bi se vnovič ženili. E, tako, vidiš je tudi s teboj. Petič se ne moreš oženiti, tega cerkev ne dopusti. Pri prvi ženi ni treba trpeti, pri drugi takisto ne, tudi pri tretji ni treba trpeti, ali pri četrti moraš prestati vse, če nočeš vse življenje ostati brez žene. — Pa ... se počehlja gospod Jova in globoko vzdihne — pravite f moram potrpeti? — Moraš, ko imaš vendar četrto ženo! Gospod Jova globoko vzdihne, nekaj se mu prelomi v duši, zameži in spet odpre oči in se tolaži", da mora trpeti, — kaj pa hoče, ko ima vendar četrto ženo! In ko se vrne domov in spet ne najde v hiši gospe Ar.čice, začuti bolečino v duši, vendar se pomiri. Utrujen se samo vsede na divan in prične sam sebi šepetati : — One prve ti 1 z o ss.i bile vsaj" brezplačne, takole . . . "fraj," a tale četrta me stane 100 dinarjev. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" THE CALL TO THE COLORS! IS A CALL FOR DOLLARS Dig deep. StrilSe hard. Our boys need the planes, ships, and guns which your money will help to buy. Go to your bank, post office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" Tbe Quickest, Surest Way YOU Can Help Win This Buy Defense BONDS—STAMPS Now! Emile Muaelier, admiral bro-, dovja svobodne Francije, ki jc nedavno izkrcal del svojega moštva na otoku St. Pierre ob Novi Fundlandiji. Let Your Answer to Bombs Be—BONDSI We are fighting enemies who will stop at nothing. With our homes our very lives at stake, shall wefstop short of giving our dimes "and dollars for Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every day, every week. Buy as if your very life depended upon it. It does1 CANKAPJEV GLASNIK! Ce ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj 'in napredek izobraževalnega časopisa ie potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O.hio. •« Naročilna nakaznica na Cankarjev ^ Glasnik IME: _____________________________________ NAf LOV:___'_____________________________ Zastopnik:___---------------------------- Plačal $_____c—.— Dne_____________19— V ROKAH VSAKEGA SLOVENCA knjiga našega slavnega rojaka » • Louis Adamiča: U Two-Way Passage Cena $2-50 (Po pošti 10c več) Dobi se v uradu "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. "To je knjiga, ki bi jo moral citati vsak Amerikanec," / ... pravi Eleanor Roosevelt, žena predsednika Zedinjenih držav. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 19. januarja, STANLEY WEYMAN: Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije če se dam omečiti, odrečem svo- rovez: Izdajalec! jega ugleda in življenja; s tem Opljuvajte izdajalca!" mi je za- Morda so bili nekateri iz te množice manj navdušeni od drugih in bolj na oko razvneti nego v dnu srca; toda uverjen sem, da ni bil nihče počasnejši od mene. Srce se mi je krčilo od težkih slutenj. Dobro sem vedel, kakšna izbera mi je namenjena; obraz mi je gorel od ogorčenja in prsi so mi butale kakor zveri, ki vidi, da so jo lovci obkolili z vseh strani. Da sem se mogel ukrasti iz sobane in pobegniti, bi bil storil to brez pomišljanja; toda stopnice so bilfe onkraj velike dvorane in strnjena množica me je ločila od njih. Sicer je pa Saint Alais pazil name in če že ni bil umišljeno zasnoval te preizkušnje, da bi me prisilil k soglasju, je imel v razvnetosti te ure vse-kako trden namen, da me ne izpusti. Vzlic temu pa nisem hotel siliti nesreči v žrelo in sem ostal za vse slučaje blizu vrat; toda ko je markiz prišel na sredo dvorane, je stopil na stol in spustil pogled okrog sebe, tako da sem mu bil spet na očeh. Okoli njega se je zbirala množica plemenitašev, izmed katerih so najmlajši in najbolj glasni burno vzklikali: "Živelo plemstvo!" Vrsta dan je nalik vencu ovijala ta prizor. Sijajne toalete in dragulji, ki so se lesketali v svitu luči, obrazi, razgibani od strasti, mahajoče rutice in iskreče se oči, vse to se je družilo v nepozabno sliko; toda jaz se nisem zavedal tisto minuto ničesar drugega kakor navzočnosti markiza de Saint-Alais. "Gospoda," je zaklical, "izvolite izdreti meče!" Še tisti mah je zaigralo v zrcalih jekleno bliskanje rezil, ki so šinila iz nožnic; in gospod dd Saint-Alais se je počasi oziral po dvorani, ki je vsa čakala njegovega znamenja. Tedajci pa je uprl pogled name braz mi je žarel od zadrege. "Ne morem," sem dejal. Globoka tišina se je razgrnila od konca do koryca dvorane. "Zakaj ne, gospod, če mi je dovoljeno vprašati?" je povzel Saint-Alais še bolj prijazno. "Zato, ker se ne . . . strinjam popolnoma z vami," sem zajec-ljal, trudeč se, da bi kar moči hrabro kljuboval vsem tem o-čem. "Moji nazori so znani, gospod de Saint-Alais," sem nadaljeval s trdnejšim glasom. "Ne morem priseči." Markiz je z mahljanjem roke pomiril tucat gostov, ki so se že pripravljali, da bi me nahrulili. "Mir, gospoda," je velel; "prosim vas, da ostanete mirni in dostojanstveni. Nihče naj ne grozi. Gospod de Saux je moj gost in moje spoštovanje do njega je preveliko, da ne bi u-važeval njegovih pomislekov — tem bolj, ker imamo zanesljivo sredstvo zanje. Madame," je nadaljeval s čudnim nasmeškom, obračajte se k svoji materi, "če dovolite gospodični de Saint-Alais, da zaigra vlogo posredovalke bo vrzel v naših vrstah popravljena." Rahel smeh odobravanja in živahno utripanje ženskij? tre palnic in pahljač sta pozdravila ta predlog. Markiza, vsa na-smehljana in zagonetna, je sta la nekaj trenutkov nepremično na mestu. Nato se je obrnila k hčeri, ki se je bila, kakor hitro je brat izrekel njeno ime, jadrno umaknila v ozadje. "Pojdi, Deniza," je rekla "Prosi gospoda de Saux, naj ti žrtvuje svoje pomisleke." Deklica je počasi krenila proti meni. Vsi so videli, kako je drhtela; nikoli ne bom pozabil muk tiste minute, ko sem ji gledal naproti in sta se borila, v moji duši trma in sram. Kakor v svetlobi bliska sem zagledal bi se pokazal tepca in strahopetca, čeprav bi mi ploskali vsi, ki so stali okoli mene. Nekaj trenotkov sem omahoval med gnevom in sočutjem;' žareči lestenci in obrazi plemičev, nekateri radovedni, drugi polni prezira, so mi kakor v vrtincu plesali pred očmi. Naposled sera zamrmral: "Ne morem, gospodična . . . Ne, ne morem." "Gospod!" Ta vzklik, ki se je glasno in ostro razlegel po dvorani, ni prišel iz dekličinih ust, ampak iz ust njene matere. Zahvalil sem Boga za ta obrat, ki je mahoma končal zmedo mojih misli. Čuteč, da se imam spet v o-blasti, sem se obrnil k markizi in sem se ji priklonil. "Ne, gospa, ne morem," sem rekel s trdnim glasom, zakaj mojega oklevanja je bilo konec in z odločnostjo vred se mi je vračal tudi pogum. "Moji nazori so vsakomur znani in zatajiti jih ne morem, niti gospodični na ljubo ne." Zadnja beseda se še ni bila u-trgala iz mojih ust, ko mi je tlesknila v lice rokavica, zaluče-na po nevidni roki; nekaj trenutkov se je zdelo, da je vsa dvorana ob pamet. V burji o-goršenega vpitja in klicev "Su- migljalo pred nosom več ko tucat mečev in več ko tucat izzivov mi je priletelo v obraz. Do stopil prag. ti. Tam, sredi ulice, nisem mogel Množica slug, ki jih je bila ra- gledati v bodočnost, niti ne slu-dovednost priVabila v predsob- titi, da bo stara Francija izgi-je, je porogljivo buljila vame nila in da ji je prav ob tej uri v z očmi ;toda njihova predrznost Parizu odklenkal mrtvaški zvon. tistega trenutka še nisem vedel, mi je šla prav tako malo do ži- Treba se je bilo vesti po nazo-kako razburljive so množice in|Vega kakor njihova prisotnost, rih ljudi, med katerimrsem ži-koliko manj usmiljene od posa- d0 trenutka, ko me je osvestil vel ;treba se je bilo odločiti, ka-meznikov, iz katerih so sestav- hladni zrak na ulici, sem stopal ko se bom jutri držal nasproti ljene. Osupel od hrupa, ki je pljuskal vame in ki ga je delalo presunljivo vreščanje dam še bolj neznosnega, sem se umaknil za korak ali dva. Gospod de Saint-Alais se je okoristil s tem trenutkom. Skočil je na tla,'odbil meče, ta so mi grozili, in stopil predme. kakor pijan, nezmožen misliti; plemičem, ki me bodo srečavali tako okruten in nenadejan je bil na ulici. Ali naj se umikam, ali udarec, ki me je bil zadel. naj se bi jem? Zakaj na prihod- Ko sem se'nekoliko osvestil,'nji seji, jutri dopoldne . . . me je najprej pograbil gnev. Vsi blagri življenja so bili še fmoji, ko sem stopil tisti večer v hišo gospoda de Saint-Alais; in izdaj sem odhajal iz nje z.za- THE CALL TO THE COLORS IS A CALL FOR DOLLARS! i Dig deep. Strike hard. Our boys need the planes, ships, and guns which your money will help to buy. Go to your bank, post office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now. "Tiho, gospoda! Mir!" je za-!vestj0, da sem izgubil vse, priklical z gromskim glasom. "p°-jjatelje, ugled in zaročenko! slušajte me, prosim! Ta plemičiPrišel sem bil poln zaupanja v je moj povabljeni gost. Čepravjnjfegovo prijateljstvo, v staro ni več naš, vendar mora nedo- jprijateljstvo najinih rodbin, on taknjen ostaviti mojo hišo. Pro->pa gi je bil dovolil proti meni stor. za gospoda vikontžt de najzavratpejšo vseh ukan. Sto- Saux!" 'kaje od togote in bolečine sem Dasi neradi, so se gostje ven-;omahoval gredi ulicej mjsieč na dar razmaknili na desno in le- jto#kako kiavern sem moral biti, vo, tako da je nastala po sredi |ko gem gtal med njimi> in gr0Zeč dvorane svobodna pot do vrat.ige pre(J bodočnostjo, ki me je Tedaj se je Saint-Alais obrnil!gakala SV0JI Zakaj v tej minuti sem že vi-, (Nadaljevanje) Ameriška mornarica potaplja Japonske ladje 'Nadaljevanje s 1. strani) ve zarote in sodelovanja z Japonci. Napad na Singapore SINGAPORE, IS. januarja. — Japonski bombniki so včeraj napadli Singapore, kjer "Stalo več požarov. AntiM topovi so sestrelili dvoje jj skih bombnikov. To je bil ■ daj najhujši japonski zraS _ pad na Singapore, kjer 130 oseb ubitih in 100 nih. — V sredo je padlo Vf med Avstralci in Japonci «|0L 1,000 Japoncev. k meni in mi je napravil njalepši dvorjanski poklon. )del posledice svojega brezumja j 'Tod, gospod vikont, če vam . g tn da bi bn moral 0dneha- A____. " ^/.-Inl "flnonn I__'____ Kupite sedaj dokler je zaloga popolna je drago," je dejal. "Gospa i markiza ne bo več zlorabljala vašega časa." Z žarečimi lici sem stopal za njim med dvema vrstama posmehljivih oči, ne da bi me bil kdo zadržal. Mrtvaško molčanje naju je spremilo do vrat. Tam se mi je markiz umaknil in priklonila sva se drug drugemu; nato sem kakor omamljen pre- Beauty Shop naprodaj v slovenski naselbini na E. 74 St.' in St. Clair Ave., 10 let upeljen. — Se proda po zmerni ceni.—Pokličite MUlberry 1039. Knjigovodja dobi delo. Mora imeti izkušnje in reference. Prijave se ima poslati pismerio nI urad Enakopravnosti, 6231 St. Clair Ave. Pralne stroji MAYTAG — ABC — THOR — CONLON — BENDEX Električne ledince FRIGIDA1RE — ELECTRO-LUX » Kuhinjske peči MAGIC CHEF — GRAND — ROPER — FRIGID AIRE Radio ZENITH — PHILCO — CARL- SON-STROMBERG Cene zmerne. Damo na lahka mesečna odplačila NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185 St. Velike Hitlerjeve težave Gospod de Saux," je rekeljpast, ki so me zvabili vanjo; bi vljudno, "pričakujemo vas. Razume se, da so se vsi ozrli name, la je strašnejša od izbere, na katero sem si bil pripravil. Sr- Zajecljal sem nekaj in ce se mi je.krčilo ob pogledu na trenil z roko, češ, naj nadaljuje. | ub°go dete- ki Je boJeče obsta" Toda moje razburjenje je bilo preveliko, da bi se bil mogel jasno izražiti; ostala mi je edino še nada, da bo iz razumnosti odnehal. A markiz ni niti mislil na to. "Izvolite stopiti na svoje mesto, gospod de Saux," je rekel prijazno. Nič več se» nisem mogel umikati. Sto nestrpnih in radovednih oči se je upiralo vame. O- lo pred menoj in s koma^ razumljivim glasom zamrmralo svojo ponižno prošnjo. Odbiti ji prošnjo vpričo vseh teh ljudi se mi je zdelo nezaslišano, skoro tako barbarsko kakor udariti jo; osramotiti "to nežno in nedolžno bitje, je bilo j okrutno, zavrženo dejanje, nevredno francoskega plemiča! Vsega tega sem se globoko zavedal. A čutil sem tudi, da se, DEFENJE _mm Na levi vidimo nemško motorno vozilo, ki je obtičalo v ruskem snegu. Na desni pa vidimo lutko Hitlerja, moža iz cunj, katerega so nedavno naredili in obesili v Mexico City ju. Singapore, Gibraltar Vzhoda Obramba Filipinov Ameriški in filipinski pod generalom MacArth-so odbili vse japonske $ ter sestrelili iz zraka štir daljna japonska letala. Prihod Amerikancev v J° mo TOKIO, 19. januarja, meriški junaki, 1,235 po lu, med katerimi je. 782 stov, ki so tako hrabro Wake otok, so prispeli jetniki Japoncev v JokolH I Mi koljemo s koruzo pitani prašiče. Z vsakim prašičem dobite kri, jetra in čreva zastonj. Prodajamo vsak dan soljena čreva. Mi dopeljemo na dom brezplačno, v mestu Clevelandu in okolici. JOHN TOMPKINS, 3979 W. 25 St., SHadyside teat ■E Umrl je 4. decembra. Pogreb se je vršil 8. deed" bra iz Joseph Želetovih prostorov na Calvary pokop* lišče kjer smo ga položili k večnemu počitku. Pokojnik je bil rojen 12. maja, 1895 leta v vasi K' 51 pri St. Petru na Krasu fara Kršai\a na Notranjskem' Želimo izreči globoko zahvalo vsem ki so polo/1 tako krasne vence h krsti dragega pokojnika. Zahva1 e naj Rotar in družina, Mr. in Mrs. Louis Hrvat in družina Gornja slika nazorno, predočuje zemljepisno lego Singapora, važne angleške obrambne postojanke na Daljnem vzhodu, imenovane tudi "Gibraltar Vzhoda." E. 51 St., Mr. in Mrs. Joe Cowper, Annie Mather Za)"1 Mary Zupančič, Mr. in Mrs. Dezelan, Mr. in M« ^ Zigman, družina Smrdel, delavci Collinwood Shale ^ Brick Co., in društvo sv. Jožefa 169, K. S. K. J. Dalje hvala vsem ki so darovali za sv. maše ki f g( bodo brale za mir duši pokojnika: Mr. in Mrs. V. OOT j Mr. in Mrs. John Hrovatirt, družina Dolgan iz Holn^ Ave., Mr. in Mrs. J. Arko, Mr. Joe Valencic, društvo sj Jožefa 169, K. S. K. J., Mrs. Antonia Stradiot, Mrs. K°s Yakus, Mr. in Mrs. Steve Batic, Mr. in Mrs. Silvestfj p Rolih, Mrs. Jennie Rutar, Mrs. Rose McDonough, Mr. Mrs. Kuret, Mr. in Mrs. Tomsic, Mrs. Ana Lukac^ družina Drascek, Mr. in Mrs. Frank Kontcly, St. Joseph Cadets, Mr. Anthony Kapel, Mrs. Mary Prelc, Mr. Mrs. Andy Champa, Mrs. Mary Spiler, Mr. in Mrs. J0^' Cepirlo, Mr. Louis Mankuč. Srčno hvalo naj sprejmejo oni ki so dali svf, avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu: Mr. Jo&je Arko, Mr. Frank Ogrin, Mr. Anton Spilar, Mr. An*® Susel, Mr. A. Yankovich. Hvala vsem ki so se prišli poslovit od njega ko ležal na mrtvaškemu odru ter vsem ki so ga spreji na njegovi zadnji zemeljski poti. , Našo zahvalo naj sprejme Joseph Žele in pogrebni zavod za prvovrstno poslugo. Hvala čst. Mons. Hribarju za opravljene cerkvene obrede in J1^ litve. Nenadno si nas zapustil, dragi soprog in oče, & lostne in potrte. Spominjali se te bomo vedno z lju^ , nijo v naših srcih za vedho. Počivaj v miru in lahka Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Karolina, soproga ; Frank in Milan, sinova; Angela in Mildred, hčeri; Mrs. Mary Spilar, sestra; William, zet; Josephine, sinaha; Ronald, vnuk. V stari domovini zapušča očeta Antona, brata Jako" sestro Franco. V Argentini pa Sestro Ivanko. Cleveland, O., 19. januarja, 1942. )