1 Proletarijat otev.' *marve? raA:
Štev. 29.	V	Ljubljani, ponedeljek, 7. februarja 1921.
izhaja vsak de-»fflik popoldne
<®N1 PO POSTI:
* celo leto K 144-—
*» pol leta K 72*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10’— DELAVSKI UST
Poltitina platana « gotovini«
Leto I.
Uredništvo tu apravoBiM « Ro. pHarjtvi utici Steni. 8 — Tataloa ur«lniit*a Stw. 50 — Telefon e= oprevniStm itn. SIS =
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36'— za en mesec K 12'—*
POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
Orisani urad in nemSko-IaSki kapital prati slooensklm delavcem.
Razprava pred sodiščem.
. panjska industrijska družba na Je-*cah vporablja kovinarske delavce — tu-, Profesioniste — pri opravljanju poljskih a Šmarskih del, ker nima surovin, da bi Dol *Zvrševati svoj tovarniški obrat v P°“ienj obsegu. Tem delavcem je hotel °“*niiski uradnik družbe neki Vervve-tc	^	unii delavnik in je nekaterim
dpi /zvabil podpis na neki predpotopni avni red. Vsled tega nastopa Verwe-
]c nastalo med delavci vseh organi-sjj J *!} strok razburjenje, sklical se je <vijB zahteval, naj se Verweger opra-flov ■?r °^POslanci moža niso mogli pre-•tvir • ' ^a prišel k zbranemu delav-sj j I« približno 2000 ljudi prišlo pred po-svoi ^avnatcljstva, kjer ima Verweger Verw ^1Sarnoi *n Ža klicalo na odgovor, Žel	se v iei situaciji omehčal in
žico^ Vrata pomirjevat razburjeno mno-ja '■ veži za njim je bilo približno 30 de-gjji 6V' splošnim prerivanjem je na-bal*^ Vervvegerja izpred vrat »zmanj-. j0** prišel je med množico, ki si ga je met 1Z ro^ v roke *n ga kakih 100 y r0v suvala sem in tja. Slednjič se je v ,rweger, ki je pravi germanski hrust, beŽti rešil izmed ljudi.
Verw€^er je po naročilu družbe na-Lavil na oblast velikansko ovadbo. Vr-8e *c Preiskava proti 18 delavcem. j°oa vsa reč je padla v vodo, le proti vV.enia delavcema P. R, in J, B. se je za-. e.° postopanje radi napeljevanja k lahki ^vesni poškodbi. Obtožba se je glasila od **va«ga pravdništva, da sta Verwege:ja
dlesne poškodbe. Pri prvi razpravi dala^j? • ^or* *e cc^a vrs*a Prič izpove-d' k *e	Prišel	od	vseh	strani
a °ba obdolženca niti^usta bila nepo-
sredno za Vervvegerjem. Sodnik je obdolženca oprostil vsake krivde in kazni. Državno pravdništvo se je proti oprostilni sodbi pritožilo.
Dne 4. t. m. se je pred vzklicnim senatom deželne sodnije v Ljubljani vršila vzklicna razprava. Po vsestransko teme-IjiteAi in zanimivem poročilu senatnega predsednika in po govorih braniteljev ar. Remca in dr. Jelenca je sodišče pritožbo državnega pravdništva kot neutemeljeno zavrnilo, in oba obtoženca sta bila zopet oproščena, ker je sodišče prišlo do prepričanja, da nista Venvegerja pahnila hote med ljudi, marveč da se je to zgodilo pod pritiskom množice,
S tem sta oba delavca, ki sta bila tožena kot zaupnika — eden krščanskosocialne J. S. Z, in drugi komunistične organizacije — dobila popolno zadoščenje. Pribiti je treba v javnosti, da sta bila oba delavca takoj odpuščena iz službe. Obljubilo se jima je sicer, da bosta takoj zopet sprejeta, če bosta pred sodiščem oproščena. Za odpust iz službe se je z vso vnemo zavzel oddelek ministrstva za trgovino in obrt v Ljubljani, oziroma njegov šef dr. Marii, ki je izdal strog ferman v tej stvari in tako pokazal, da na ljubo nemškemu in italijanskemu kapitalu prekorači tudi svojo kompetenco, Še treba organiziranemu slovenskemu delavstvu pokazati železno pest. Radovedni smo, ali izda tudi sedaj kako odredbo, da se delavca nemudoma zopet sprejmeta na delo, zakaj nemško ravnateljstvo s Venvegerjem vred tega gotovo ne bo storilo, če ne bo primorano. — Ali pa se morda zgodi, da bo nemški kapitalist pokazal več srca do delavca, ko slovenski državni urad?
bo valil krivd na njegova ramena. Zadeva našega naroda je danes pod italijansko vlado tudi zadeva slovenskega proletarijata; saj nihče ničesar nima, in si bomo morali priboriti košček za koščkom svotih pravic. Doslej komunistični del slovenskega delavstva na Primorskem se pričenja zavedati, da nima prostora med Italijani. Oso-
bito je to jasno onemu, ki vidi, da predstavlja danes italijanstvo v zasedenem ozemlju nadvlado italijanskega kapitala nad slovenskim proletariatom. Zato se bo morala tudi slovenska politika preokreniti v to smer in se tudi bo.
Razkol med komunisti in socialisti bo tudi za Slovence velikega pomena.
Kriza med primorskimi komunisti. lf*UJansk9 socialisti proti sSovenskim komunistom.
(Od našega dopisnika.)
N	Trst,	5.	febr.	19!&1.
. komunisti so zadnje dni zelo Sodrgi601 rac^ zadržanja svojih italijanskih " Kak°r je vsem znano, sta se na u v Livornu stročo ločili komuni-
Socialistična stranka. Nekateri listi
Velikih Ust
pravijo temu kongresu, buržajev. Neki komunisti^ ust prinaša sliko laškega kralja, ki * Spinom roko, češ: Ti si opravil, H V oisem mogel. Socialisti so dobi-Beng.,.,1)1 ogromno večino, samo v Julijski fcisti (°a Primorskem) so zmagali komu-bil° j £ad 1000 glasovi večine. Treba je *o jj * “i strankino premoženje, V Italiji v *ft*n,g?n!8^ v onih krajih, kjer so ostali s0cialiLln*' brez vsega izročili premoženje' . toin-edinjašem, toda v Julijski Be-**»ožen; P° računu komunistov ostalo pre-l lUta!^ v	rokah, tedaj tudi tiskarne
ta ^Lavoratore« in »Delo«, Usluž-P^jetja pa se niso hoteli po-*tor»' **• so komunisti s silo zavzeli pro-n **a n‘s*a Shajala. Stvar se je o’0 a ^ način, da so komunisti obdr-°.mcniena lista, socialisti-edinjaši »tu.	i izdajati list »Lavoratore sociali-
^ s iu Pa so padle besede in očita-^ij*t° *l®Tnal° zadele slovenski del pro-^•UlOžo • n^arc‘ (edinjaši) so dejali, da *ftll8l$i Kn,c ostane njim, zakaj list je itali-Pa je . °oiunistični del v Julijski Benečiji ■	0venslti) tedaj imajo ti pravico do
i kilo' nc P.a tudi do »Lavoratora«. To * »Vensktn°’	huiši očitek pa je naprtil
v,u»ti ***.. delavcem in komunistom d Hi»Q*’i ‘ pravi, da slovenski komuni-h *° Sa l/^unisti iz prepričanja, ampak novi . v te vrstc *samo radi jeze Lt N ih (italijanskim) režimom, ki jim 11	!ih	tlači«, in da se ta
ne punta radi komu-_ svojih narodnih za-»lovanski element«, pravi
t8v^notn **%nay^ahnjen z narodnim bolj-^Unisto*" - '<e lekcija, ki mora našim
Razbit stsed secaalcfcsiiolairac^fi ® ZigreSm.
Dopisni urad dežele vlade poroča iz Zagreba 6. t. m. Danes ob 10. uri dopoldne bi se imela vršiti v kinematografu »Helios« javna skupščina z dnevnim redom: »Snovanje delavskih sindikatov«, ki sta jo sklicala socialdemokratska stranka in socialistična radnička partija Jugoslavi-jskupno. Poročati bi imel poslanec Etbin Kristan. Na shod je došlo mnogo delavstva, pristašev navedenih strank, tako da je bilo zborovališče nabito polno, To ni ugajalo skrajnim levičarjem, ki so se razkropili po mestu in pripeljali s seboj okoli 100 svojih pristašev, oboroženih s palicami in žvižgalkami z namenom, da bi socialnodemokratski ~hod pretvorili v komunistični. Poslanec Šima Miljuš je odkrilo izjavil, da Etbin Kristan ne sme govoriti v
Zagrebu. Stopil je na stel in hotel govoriti, da bi prešlo vodstvo iborovanja v komunistične rke. Tu pa so komunisti doživeli popoln neuspeh, ker so proti takemu nasilnemu početju nastopili vsi zborovalci. Nastal je velik hrup in bi došlo do prelivanja krvi, da niso socialisti pravočasno razpustili shoda. Zanimico je, da so komunisti razbijali socialistični shod s klici; »Živio Radiči Živio Ljenin!« Po razpustu shoda se je socialnodemokratsko delavstvo razšlo domov med protesti proti komunističnemu terorju, pri čemer so klicali komunistom, da so zavezniki reakcije. Kakor se čuje, nameravajo socialisti sklicati za prihodnjo nedeljo novo zborovanje s povabili na imena, da se onemogoči razbijačem motenje.
vendarle odpreti oči. Naš de-
ti* ^o^a-j^^jedati^kam ga pelje ti-^ slov Mednarodni socializem, ki enski delavci dobri samo tedaj,
ko gredo zanj po kostanj v žerjavico, kakor hitro pa v svoji pošteni naivnosti zgrabijo z lastno močjo po pravicah, ki so jim zagotovljene, jih zmerjajo s Slovenci in uporniki. Pod rdečo srajco se je pokazala italijanska narodna'barva. Ali ne bo v vrstah sedanjega komunizma ravno tako? Ves njih internacionalizem stremi samo za tem, da v njegovem znamenju odjedo kolikor mogoče več kruha slovenskim delavcem na njih lastnih tleh.
»Delo« je razočarano. Sklicuje se na to, kako pošteno mišljenje je vodilo slovenski proletarijat pri vsem tem.
Danes je položaj tak, da se je vsa italijanska javnost — socialisti in buržuazija — obrnila proti slovenskim komunistom Kakor socialistični »Avanti« tako piše tudi nacionalna »Era Nuova« proti njim. Imenuje jih »bivše zveste slovanske vojake avstrijske armade«, ki §o šli h komunistom ne zato, ker so komunisti, rarveč zato, ker so »bivši slovanski vojaki«.
Kaj pomaga vse zatrjevanje, da je pravica na njih strani, če bo pa v državi, kjer ima italijanski proletarijat veliko večino nad slovanskim, vedno zatiral manjšino tudi v znamenju »srpa in kladiva« ter rdeče zastave. »Mi smo torej postali čez noč nacionalni boljševiki in smo bili izdani italijanski vladi ne kot komunisti, marveč kot jugoslovanski idedentdsti«, pravi »Delo«.
Italijani niso hoteli nikoli nič vedeti o slovenskem proletarijatu; šele danes, ko iščejo krivcev, ko razmišljajo, komu bi zvalili na pleča odgovornost, so se spomnili na slovenskega delavca. Popolnoma gotovo je, da se ga ne bodo spomnili tedaj, ko bo treba deliti pravico in dobroto. Pomisliti moramo, da so si slovenski delavci nakopali s tem sovraštvo edinjaške skupine, ki šteje v parlamentu 138 poslancev, njih, komunistična skupina
(>a Šteje samo 18 poslancev. Slovenski de-avec stoji danes na razpotju — ali na desno, ali na na evo. Slovenski proletarec bo krvavo ogoljufan, če se zadnji hip rie obrne na ono stran, na kateri more pričakovati vse podpore in to bo našel samo v I svojem narodu, ki ga ne bo ogoljufal in ne
V znamenju kuaniel
Kakor smo zadnjič kratko poročali, so* izdali avstrijski škofje za letošnji post skupno pastirsko pismo, ki plameni goreče želje, da bi se družba zavedla blodnosti svoje sedanje poti in se obrnila na pot notranje obnove. Do tega škofje nimajo samo pravice, ampak je v tem ravno naloga njihovega poslanstva. Toda kaj je napravila avstrijska socialna demokracija, ta bojevnica za svobodo in posebej za svobodo vesti? V svojem glavnem glasilu »Arbeiter-Zeitung« je priobčila na škofe, papeža in cerkev ostuden napad, pisan v najnižjem bezniškem tonu. O škofih govori kakor o »omizju maziljenih doroišljavcev-i* in »maziljenih anarhistov ;z mitro«, *o pa* pežih Piju IX. in Piju X, pravi da sta bila »slepi sovi« cerkev zasmehuje kot »vsled starosti oslabelo »propoveJnico na gori«, kot »zavod za sladke grešnice, ki si hočejo z mastnimi taksami na zemlji zaslužiti nebesa«. Sploh je cel pamflet ena sama kvanta, ki bi se je moral sramovati vsak zakoten listič, kamo-li glavno glasilo mogočne avstrijske socialne demokracije.
Ta list je hitro pozabil, da je imel v svetovni vojni v boju za mir nega samega neustrašnega predbojevnika, a to je bil papež Benedikt XV, To je »Arbeiterica« v tistih težkih časih odkrito in brez pridržka priznavala, a v predpustu 1. 1921. meni, da ji na to ni treba več misliti. Papež Benedikt je tudi prav te dni, ko se je vršila pariška konferenca, javno dvignil svoj glas ža Avstrijo in opominjal zmagovalce na človečnost in pravičnost, da ne govorimo o vsej drugi očetovski ljubezni, ki jo kaže sv. oče nasproti tej deželi in njeni nesreči. Tista »Arbeiter-Zeitung«, ki je tako občutljiva za najmanjšo žalitev nasproti njenim Adlerjem in Seitzem, ki je tako povzdigovala dvomljive dobrote italijanskih socialistov nasproti dunajskim otrokom — tista »A.-Z.« sedaj po barab-sko psuje papeža, škofe in cerkev, ki so tudi v gmotnem oziru vsaj toliko, storili za Avstrijo kakor socialisti, da o duševnih vrednotah niti ne govorimo. Tu se pač vidi, kako goji socialna demokracija naravnost slepo sovraštvo nasproti katoliški cerkvi.
Pa tudi ve, zakajl Malone istočasno, ko je izšlo pastirsko pismo avstrijskih škofov, ki tako brezobzirno biča mesenost, katera se vedno bolj šopiri v javnem življenju, so začeli na enem dunajskih gledališč, ki je prešlo v deželno, t. j. socialno-demokratično upravo, vprizarjati neko »delo« — »Der Reigen« — Kolo, ki je po splošni sodbi najnižje, kar se je kdaj upalo na kak oder, ki ga je obsodila celo svobodomiselna kritika in ki je bil v prejšnji monarhiji celo v tisku prepovedan. Dunajska »Reichspost« je proti temu škandalu napovedala samopomoč ljudstva, ako ne izgine takoj z odra, toda socialisti so obljubili gledališki upravi protipomoč svojih rdečih terorističnih gard. Tako se morejo do grla siti in pijani dunajski verižniki in
drugi taki novopečeni bogatini pod social-demokratično patronanco še dalje naslajati nad »Reignom«, v katerem nastopajo vlačuge po poklicu in v katerem je vsaka beseda ostudna kvanta. Najlepše pa je, da se ta »Reigen« vprizarja kot dobrodelna prireditev, češ, da je čisti dobiček namenjen za re no decol
Vse to ni slučaj, vse to je pravi duh marksizma, duh tistega nauka, ki ne priznava ne Boga ne duše, ne večnosti in dosledno temu nobenega zakona, kf vidi nebesa le v telesnem uživanju. To je.'duh, ki vodi krvoločne in poltene gtavarfs ni* skega komunizma. Da med tem duhom in duhom katoličanstva nikdar ne more biti prijateljstva in sprave, je jasno.
(1 Kvanta, to je pravo znamenje socialne demokracije. Kdor hodi v tem znamenju, ne more obenem hoditi v znamenju križa Skoda socialne misli, v kolikor si jo je prisvojil materialistični socializem ali komunizem, katera se po takih voditeljih kompromitira.
Socialna misel notranje in zunanie ob* nove človeške družbe je mogoča in resnična le v krščanskem socializmu!
Kal j® lii-ssusl
To nam je povedala ljubljanska carinarnica. Kakor nam poročajo, znana ljubljanska carinarnica menda v smislu na-redb belgrajskih centralistov smatra gumijeve obroče za kolesa bicikljev za Juksus. Jasno je, da je treba za luksus plačati visoko carino. Ker se pa pri nas z biciklji danes vozijo povečini delavci iz oddaljenih bivališč na delo in od dela domov, bi-cikelj za naše ljudi ni luksus, ampak prava življenjska potreba. In vendar smatra carinski urad to blago za luksus, medtem ko mu gumijevi obroči za avtomobile^ na katerih se vozijo verižniki, niso luksus.
Mi bi svetovali gospodom, ki dajejo lake modre edredbe, da se pouče o stanju in potrebah Ijetdstva, če jim je kaj na državi. Na ta način se sicer tudi polnijo državne blagajne, a na škodp ljudstva. To pa menda ni namen državnih uradov.
CENJENIM NAROČNIKOM
uljudno sporočamo, da
14, t. m. ustavimo Ust
vsem onim, ki še nimajo poravnane naročnine za pretekli mesec.
Da ne bode neljubega naknadnega dopošiljanja in prekinjevanja v romanu, naj nam vsak, ki še nima lista plačanega, hiiro pošlje naročnino.
Uprava »Novega časa«.
»POSLEDNJI DNEVI V POMPEJIH« NA DRUGI STRANI.
Stian 2.
»Novi Čas«, dne 7. februarja 1921,
NAČRTI ZA USTAVO.
LDU Belgrad, 5. februarja. (ZNU) Musli-manski klub je definitivno zaključil pretresanje predlogov o izpopolnitvi in izpremembi ustave. Muslimani zahtevajo, da se jim zagotovi svoboda konfesije, verska avtonomija in uprava verskih fondov, dalje, da se stavi v kompetenco šerlfskih sodišč rodbinsko, ženitno, dedno in varstveno pravo. Muslimanski klub stoji na stališču dvodomnega sistema, a se ne bo preveč potegoval zanj.
LDU Belgrad, 5 .februarja. (ŽNU) Vsled sklepa zadnje seje narodnega predstavništva, da se parlament sestane potem, ko ustavni odsek dovrši svoje delo, so se poslanci razšli domov. Ostali so le nekateri • poslanci, ki v raznih odsekih nadaljujejo delo za konstitu-anto. Doslej se ve, da bodo vsi klubi predložili ali načrt ustave, ali pa nekatere izpre-membe. Pri republikancih izdeluje načrt ustave narodni poslanec Jaša Prodanovič. V Jugoslovanskem klubu delo glede ustave še ni zaključeno. Klub vztraja na stališču pokrajinske avtonomije, in sicer v njihovih zgodovinskih mejah. Naslanja se na primera Nemčije in Amerike. Del Jugoslovanskega kluba zastopa v vprašanju pobiranja, davkov stališče takozvanega >Doppelsteuersistema< in je za centralizacijo pošte, brzojava, prometa in pa vojske. Ustavni odsek zemljoradnikov je sklenil po daljši debati, naj se nazivlja država »Jugoslovanska«, in sicer z motivacijo, da so naslovi držav v slovanskem duhu vedno pridevniške, nikdar samostalnlške oblike. Kralju naj ostane naslov »kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev.«	'
LDU Belgrad, 8. februarja: (ZNU.) V krogih Narodnega kluba še vedno upajo na možnost, da se pred končno odločitvijo v ustavnem odseku stvari tako razvijejp, da vlada za svoj centralistični ustavni načrt ne bo imela trdne večine. V tem1 slučaju upa Narodni klub, da je možna izprememba v konetltuanti In v vladi.	i	<
RESOLUCIJE GOSPODARSKEGA SVETA.
LDU Belgrad, 6. februarja. (ZNU) Zborovanje gospodarskega sveta je definitivno zaključeno. Sekcija za carine, ki deluje v ministrstvu trgovine, z ozirom na obsežno gradivo svojega dela ne bo končala pred 10 dnevi. Prometna sekcija je končala svoje poročilo in redigirala resolucijo, ki ima v glavnem nastopne točke: 1. Da se čimprej skliče, tarif tki odbor v svrho revizije železniških tarifo v; 2. Da se favorizirajo naši proizvodi ter da se dovoli uvoz Birftvin in strojev po' povoljnih tarif (It; B. Specielnt tarifi za preskrbo mest; 4. Ureditev pomorskega ^ronfeta ih uporaba nepotrebnih manjših ladij aa promet med Cmitn morjem in Prahovo. Obnova prog in voznega parka daj se pospeši z državnimi po-
tpolitični dogodki
+ Usodne posledice Radičeve politike. »Nar. Politika« dne 5. t. m. razpravlja o usodnosti Radičeve politike. Čim je Radičeva stranka ob zadnjih volitvah dobila v roke večino poslanskih mandatov na Hrvatskem, je bilo v njenih rokah, da skupaj s Slovenci in srb. radikalci okrene politiko naše države v nasprotno smer, nfego jo tirajo seda jdemokr&ti. Pač bi se bilo treba odreči republiki, toda dobili bi bili pokrajinske avtonbmije. Vsled Radičeve abstinenčne politike v najodločilnejši uri ni le ostala monarhija; ampak prihaja z njo tudi centralizem. Radič in njegova politika je ena najtragičnejših poglavij v hrvatski zgodovini.
-}~ Za npostavo donavske države. V Avstriji snujejo novo veliko nepolitično organizacijo pod naslovom »Reichsbund der čster-reicher« — Državna zveza Avstrijcev. Njen namen bodi — kakor naglaša oklic v dunajskem listu >Das Neue Reich« —• upostava prijateljstva med staroavstrijskimi narodi in pa ustanovitev nove donavske države pod cesarsko vladarsko obliko. Oklic, ki ga je podpisal predsednik avstrijskega katoliškega šolskega društva grof Resseauier-Miremont, naglaša, da imajo pristaši gornjih misli vsaj toliko pravice, da jih javno zastopajo in zanje delajo, kakor komunisti in boljševiki za svoje. Podobna organizacija se je že pred tedni ustanovila v Gradcu. — Tako iščejo Avstrijci, ki ob sedanjih razmerah ne morejo ne živeti ne umreti in ki so zlasti do grla siti socialnodemo-kratičnih eksperimentov, Izhoda iz sedanjega neznosnega položaja. Takega izhoda pa si seveda želi le del Avstrijcev, dočim bi drugi raje imeli zvezo z Nemčijo. Pod poslednjimi je zlasti socialna demokracija, ki teži po združitvi svojih čet z nemškimi socialisti, kar bi dalo mogočno marksistično armado. V Berlin teže seveda tudi velikonemci in po vsej priliki znaten del krščanskih socialcev, zalo bo nova organizacija politično pač zelo nedolžno podjetje.
^Dnevni dogodki
— Izterjanje dohodnine in plačarine, ki se pohlra z odbitkom. Na prošnjo trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je gosp. finančni delegat naročil vsem davčnim uradom, naj do nadaljnjega ukrepa izterjujejo dohodnino in plačarino, ki jo pobirajo potom odbitka zasebni službo-dajalci od svojih uslužbencev, ob zakonitih rokih, ne pa v smislu razg.asa z dne 18. decembra 1920, št. 1601, po katerem naj se davki za čas od 1. janu^fja 1921 do 31. maja 1921 izterjajo takoj ne glede na zakonite roke.	,,
— Nova organizacija zasebnih nameščencev v Zagrebu. V Zagrebu se je po razpustu prejšnjega »Saveza privatnih nameščencev« ustanovila nova organizacija zasebnih nameščencev, ki ji je oblast te dni začasno izročila prostore bivšega Saveza. (Savez priv. nameščencev je bil razpuščen radi zvez s komunist j.)
—- Pretep na »direkciji plena«. Bel-grajski listi prinašajo vsak dan kake nove dogodke iz ifaznih centralnih .uradov, ki žarko osvetljujejo razmere tam doli. Tako ifcpi se te dni na ravnateljstvu za vpjni plen stepla ppdpolkovnjk Pavlovič in načelnik oddelka Voje Lazič. Klofutala sta se, spyala in praskala, da so, ju komaj ločili in pomirili. V pisarni je pilo vse opu-stoženo. Laziča so nato še isti dan odpustili iz službe, proti Pavloviču so pa uved-
li	preiskavo,
— Socialne razmere v Belgradu. Neverjetno sliko bede in nravnega propada v Belgradu podaja »Politika« temeljem izkušenj popisovalnih komisarjev Komisarji so našli ljudi stanovati po podstrešjih in kleteh, po razpadlih šupah in barakah, pod stopnicami in po drugih luknjah, kamor bi človek niti psa ne poslal spat. Po majhnih sobah ali drugih prostorih se gnete po 10—18 ljudi — vse izpremešano med seboj in sredi med njimi marsikje nedorasla deca, bolniki in blazniki. V stanovanjskih razmerah se zrcali silno naraščanje nemorale. Tako se je po vojni v Belgradu vdomačil pariški način oddajanja sob: soba se odda ljudem, ki pridejo vanjo s svojim spremstvom samo. vsakih 14 dni enkrat. Praktične gospodinje pa seve-
da ostale dni nočejo pustiti sobe prazne, pa oddajo sobo še drugim parom, ki se oglasijo ob drugih dnevih, nego prvi podnajemniki Tako so se po mnogih hišah naselili tolerančni zavodi. — Število »divjih zakonov« v Belgradu je ogromno, in sicer v vseh družabnih slojih. Ne manjka niti študentov in študentk, ki žive v eni sobi kot »brat in sestra«, dasi sta se znašla bog-vedi odkod. Med drugim so našli popisovalni komisarji tudi ravnatelja nekega ministrstva, ki stanuje v isti sobi s svojo — uradnico. Na policiji sta se javila kot »brat in sestra«, dasi ne pripadata oba niti enemu plemenu, — Tako v Belgradu, Žal, da moramo reči: Tudi v, Zagrebu ni boljše, če ni celo slabše. In Ljubljana je postala v tem oziru tudi pravcato veliko mesto. 1
— Z noži in s koli. Zvečer 23. avgusta tega leta je šlo pet fantov iz Zg. Javoršice skozi vas Dolene; tam jim je prišlo nasproti
12	fantov, med katerimi je eden zaklical »le po njih!« France Prošek, Franc Tekalec in Jožef Mihelčič so skočili proti Stankotu Zajcu in ga pričeli z noži obdelavah. Zajc je bil močno oklan. S koli sta pa bila poškodovana tudi Lojze in Tone Zajc. Deželno sodišče v Ljubljani je prisodilo Jožefu Mihelčiču 3 mesece težke ječe, Prošku in Tekalcu pa vsakemu 2 meseca težke ječe.
— Nesreč* na železnici. LDU Dunaj, 5. februarja. (DunKU.) Ravnateljstvo južne železnice javlja: Ob 24.20 je zavozil tovorni vlak pri postaji Felixdorf v brzovlak, ki je ravnokar zapustil postajo. Nesreča , se je . zgodila vsled tega, ker je strojevodja prezrl signal. Pet potnikov je mrtvih, 15 smrtno nevarno poškodovanih, mnogo potnikov je pa lahko poškodovanih. Stroja obeh vlakov in osem železniških vozov je razbitih.
£jubljanskl dogodki
Ij K vlomu pri zlatarju Černetu. Vlomilci so zlatarju Ludoviku Černetu povzročili za 324.000 K škode. Policija zasleduje tri neznane, nekaj dni pred vlomom v Ljubljano dospele osebe, ki so skupno izvršile drzni vlom. Tega vloma sta se udeležila dva možka in pa neka elegantna dama, imenovana >Lorina«. Stanovali so pod tujim imenom v Ljubljani.
lj Pustna nedelja. Policijska poročila sicer molče o poteku včerajšnje pustne nedelje. Pravijo, da je policija zadovoljna, ker so se baje vse prireditve izvršile zelo dostojno.,' Na vseh zabavah, plesih in maškeradah je vladal »bon ton«; No, k »bon-tonu« pa spada tudi, da »razgrajači, pretepači in drugi poštopkči« zaključijo v ranih urah vrlo dobičkonosne prireditve. Tudi šinoči .oziroma danes zjutraj je morala poličija posredovati pri raznih pretepih. Aretiranih'je bilo več razgrajačev.
lj Poškodba. Blagajničarka pri »Slonu«, 33 letna Marjana Konstantin iz Škofje Loke, je včeraj v kuhinji spodrsnila ter si je izpahnila pri padcu desno roko. Sprejeli so jo v javno bolnišnico.
lj Sneg. Dočim je po više ležečih krajih in gorah že pred nekaj dnevi pritisnil sneg in mraz, smo nocojšno noč tudi ljubljanski dolinci dobili v gosti zopet sneg. Vse je pobeljeno in danes dopoldne še vedno sneži. Pa zima pač ne misli več resno in upati smemo, da nam vreme kmalu zopet pokaže prijaznejše lice.
}j Pustolovščine mladega Ljubljančana. Livar Ferdinand Fister je še mlad, toda krade, kakor sraka. Dne 30. januarja t. 1., ko je bil na sokolski veselici pri Anžiču v Stepanji vasi, se je seznanil .tam z železničarjem Ivanom Čučkom, pri katerem je prenočil, ko je pa Čuček še spal, mu je ukradel suknjič in
Štev. 29. J
par čevljev, kar je prodal neki starinaricl ® 400 kron. Starinarici je povedal tudi napa™® ime. Dne 31. januarja se je pa seznanil J kavarni »Leon« z Alojzijem Zidarjem, k*'8' remu je obljubil, da mu bo preskrbel Prt nočišče in ga je spremljal na glavni kolodv« kjer je Zidar zaspal, Fister mu je pa medte® ukradel iz notranjega žepa suknjiča 1000 in en rumunski lej; prazno listnico mu je-P vtaknil zopet v žep. Pred Prešernovim sp* menikom je Zidar zagledal Fistra, katere? je v družbi nekega drugega gospoda spre® k okoliškemu nadzorniku Bariču. Temu je * ster priznal, kar je storil. Sedaj čaka za svoje delovanje.
n
gospodarstvo.
= Vojna posojila. LDU Belgrad, 6< februarja. (Presbiro.) V nekaterih belgrj| sikih dnevnikih od sobote 5. febr. s*3, j! objavljeni dve netočni vesti o obvez11*0* predvojnih in vojnih posojil bivše Av»“*j Ogrske, Glede teh vesti se sklicuje žeD5 ralna direkcija državnih dolgov na sv« prejšnji dve objavi; 1, Na več vprašanji slih na generalno direkcijo državnih ®Jg gov povodom žigosanja obveznic voj®! posojil bivše Avstro-Ogrske, daje ralna direkcija nastopno pojasnilo, členu 205, mirovne pogodbe z Avstr#; členu 108, o obveznicah vojnih posojil ša država ne prevzame nobenih obvez®* teh posojil ter žigosa in zamenja za obv®jj nice samo tako, kakor je določeno v ,®*j rovni pogodbi, 2. Z ozirom na to„da ^ mnogo naših državljanov veliko Štev^ obveznic predvojnih posojil bivše Avst^ Ogrske, ki niso žigosane v določenem**/ du, je ministrstvo financ izdalo nastop®, naredbo: 'Nežigosane obveznice pred^ nih posojil se morejo žigosati do incl. 'j marca t. 1. Ta rok se ne bo podaljšal. *' gosanje se bo vršilo pri delegatih miO"^ stva financ v Zagrebu, Ljubljani, Saraif"; Splitu, Novem Sadu in pri generalni ^ kciji državnih dolgov,
   M
J£aša društva.	J
d Šentjakobski Orel ima danes to#*' ob pol 8. uri svoj izredni sestanek v oi* štvenih prostorih. Bratje člani se nap^ šajo, da se tega sestanka gotovo in ljivo udeleže. — Predsednik.	,
d' Leonova družba vabi’ vse svoje ne na občni zbor, ki bo v ponedeljki februarja 1921 ob 3, uri popoldne v po^ tovalnici KTD v Ljubljani, Dnevni Poročilo odbora; 2, Dopolnilne vofitve .t borovih članov v smislu § 7 društv# pravil; — 3. Slučajnsti. — V Ljubljani,
februarja 1921. — Odbor.	t j
-	  -L-<i
IZPLAČEVANJE 20 % PRIZNANI^,
LDU Belgrad, 6. februarja. (Presbif11J Finančni minister je v zmislu člena 25. čnega zakona izdal generalni direkciji <*r nih dolgov nalog, naj pripravi vse potreb®’ da bi se mogle čimpreje izplačati začasne P1 znanice izpod 1000 kron od onih 20 %, J»-5 bili zadržani povodom žigosanja bankov^ Pričetek izplačanja in kraji se bodo nakJ>* no objavili,	'i
POTRES V MEKSIKI.
LDU Meksiko, 4, febr. (Reuter) ' f Ires na ožini Tehuantepec je zahteval ^ liko število ljudi za žrtve in je pov#0 velikansko materijelno Škodo. !Jji
i
Odgovorni urednik Antoa Marinček.
. Izdaja konzorcij »Novega Čaaa«.
Tiska Jugoslovanska tiskana v Ljubiji
U
& Bolwer; ,
Posi«inJI tineot d Pompeji).
ČETRTO POGLAVJE.
Ifidin tempelj. — Njegov svečenik. — Arba-kov značaj se raikrije.
Naša povest se vrne nazaj k Egipčana. Pustili smo Arbaka na obali poidanskega morja, potem ko se je ločil od Glavka in njegovega tovariša. Ko se je približal bolj obljudenemu delu zaliva, je obstal in je s prekrivanimi rokami in z* bridkim nasmehi ja jem zrl na živahen prizor.
»Trape, prismode, bedaki!« je zamrmral Um pri sebi; »najsi se poganjate za delom ali zabavo, ali stremite sa kupčijo ali vero, v vsakem slučaju vas zvajajo strasti, ki bi jih vi morali brzdati! Kako bi vas mogel studiti, če bi vas ne sovražil — da, sovražil! Bodite Grki ali Rimljani, od nas, od črnih znanosti egipčanskih ste ukradli oni ogenj, ki vam daje dudo, vaše znanje, vaše pesništvo, vaše postave, vaše umetnosti, vaše barbarsko mojstrstvo v vojski — a kako puhlo in okrnjeno vse, če se primerja z mogočnim izvirnikom! Izmaknili ste nam vse, kakor suženj izmakne e«tanek gostije! In zdaj ste vi, posnemale! posnemalcev —- novopečena tolpa roparjev •— vi naši gospodarji! Piramide ne zro več jaa rodove Ramzesov •— orel čepi nad kačo Od Nila. Naši gospodarji — ampak ne w o j i J Moja duša vas s pomočjo njene modrosti obvladuje in kuje v verige, dasiravno
so vezi nevidne. Gelo iz vaših grehot si Arbak ustvarja zabave, zabave neoskrunjene od navadnih oči, orjaške, bogate, neizčrpljive zabave, ki jih vaš iznemogli duh v svoji domišljije prazni mesenosti ne more doumeti ali o njih .sanjati! Le otepajte se še dalje, le otepajte sej bedaki častihlepnosti in lakomnosti!«
Ko je Egipčan izgovoril te besede, je odšel počasi dalje, in ko je dospel v mesto, se je ra foru njegova visoka pestava dvignila nad mnogobrojno množico ter se pomikala proti majhnemu a prijaznemu templju, ki je bil posvečen boginji' Izidi.
Oraklji boginje v Pompejih so bili v resnici znameniti, bodisi z bok skrivnostnega jezika, ki so bili vanj zaviti, bodisi radi zaupanja, ki so ga izkazovali njihovim naročilom ali prerokovanjem, če jih tudi ni narekovalo božanstvo, jih je izražalo najmanj popolno poznavanje človeštva; prilagodila so se popolnoma razmeram ljudi in so se znatno razlikovala od nejasnih in nedoločnih splošno-stij z njimi tekmujočih templjev. Ko je Arbak dospel do pregraje, ki je ločila neposvečen: prostor od svetega, se je nabrala pred številnimi oltarji, ki so ee dvigali na o Jprtem dvoru, brezdušna, pobožna množica, sestavljena iz vseh slojev, posebno pa trgovskih. V zidovju cele, na sedmero stopnicah iz parskega marmorja, so v pristenkih stali razni kipi, in te stene so bile okrašene z granatnimi jabolki, posvečenimi boginji Izidi. Podolgast podstavek je zavzemal notranjščino, in na njem sta stala dva kipa, eden od Izide, drugi 1» je predstavljal molčečega, skrivnostnega boga Ora. Vendar je bilo v poslopju še mno-
go drugih božanstev, ki so krasila dvor egiptovske boginje.	i
Izidino svetišče v Pompejih so oskrbovali grški in rimski svečeniki. In potomec vzvišenih egtp anskih kraljev je sedaj z navidezno spoštljivim svetim strahom skrivaj zasmehoval to poznejše našemljenje, ki je posnemalo svečano, pomembno bogoslužje iz njegovega pripekajočega podnebja.
Na obeh straneh stopnic je bila razpostavljena množica darujočih v belih oblačilih, na vrhu pa sta stala dva nižja svečenika, eden s palmovo vejico, drugi pa z drobnim žitnim snopom v roki. Na ozkem mostovžu v ospredju so se gnetli gledalci.
»Kakošna«, je zašepetal Arbak enemu poleg stoječih, ki je bil trgovec, ki je kupčeval z Aleksandrijo (ta trgovina Je bržčas uvedla čaščenje egipčanske boginje • v Pompejih)
—	»kakošna prilika pa vas je sedajle zbrala pred oltarji častitljive Izide? Po belih oblačilih one gruče pred menoj je videti, da se ima vršiti daritev, po zboru svečenikov pa da ste pripravljeni za kako prerokovanje. Na kakošno vprašanje pa naj se podeli odgovor?«
»Trgovci smo«, je odvrnil z enakim glasom poleg stoječi, ki ni bil nikdo drugi kakor Dijomed, »ki bi radi zaznali za usodo naših ladij, ki odplujejo jutri v Aleksandrijo. Pravkar hočemo darovati ter zaprositi boginjo odgovora. Nisem eden njih, ki so naprosili svečenika, da daruje, kakor labko spoznate po moji obleki, vseeno pa me uspeh brodovja nekoliko zanima. Res, pri Jupitru! Precejšnjo trgovino imam, kako drugače bi tudi mogel živeti v teh hudih časih?«	•	.
Arbak je nato obrnil glavo proti iz&^ in se očividno vtopil v tiho molitev.
Zdajci se je sredi stopnic prikazal ^ čenik, oblečen od nog do glave v belo ot), čilo, ki se mu je na temenu ločilo. Dva a°l svečenika sta nadomestila onadva, ki st« r. slej stala na obeh straneh; do polovice f. sta bila gola, sicer pa pokrita z belim, šir%5 oblačilom. Ob istem času je neki svečenik _J, je sedel ob vznožju stopnic, zaigral na doK^! godbenem pihalu svečan napev. Sredi stopj je stal drug svečenik in je držal v eni ^ zaobljubljeni venec, v drugi pa belo pali^ postavni ibis (v egipčanskem bogočastju ^ ptica) pa je medtem nemo zrl z zidovja j obred ali pa koracal ob vznožju stonpic V° J oltarja,
Pri tem oltarju je sedaj stal daro^ svečenik.
J
Jm
Ko so vedeži pregledovali drobovja ; bilo videti, kakor da bi Arbakov obraz bil ves svoj strogi mir in postal napeto PL zoren v pobožni skrbnosti — da se DJtl ji razjasnil in razveselil, ko so izjavili, d* znamenja ugodna in ko je pričel ogenj v ^ : godišečih oblakih kadila in mire svitlo in {l ločno použivati sveti del žrtve. Tedaj je ^ grobna tišina nad Šepetajočo množico in čenike zbrane okrog cele, in neki drugi čenik, razen pasu okrog ledij docela n80'i planil naprej, plesal z divjimi gestami J prosil od boginje odgovora. Naposled je upehan obstal in v telesu kipa se je zamolklo mrmranje: trikrat se je zganil* 0 va in odprle ustnice, nek votel glas p« j® S pregovoril naslednje skrivnostne besede; J