1925.	V	Ljubljani, dne 31. oktobra 1925.
Toga virilis
Proglasitev polnoletnosti so praznovali Rimljani nad vse slovesno. P o dovršenem 17. letu so vsi mladi Rimljani pričakovali dan 17. marca, *Iiberalia» — praznik, ko so smeli vstopiti v vrste odraslih.
Pred oltarjem domačih bogov je odložil mladenič svojo «naraščajsko» vrhnjo obleko, odstrigel kodre, žrtvoval bogovom in se prvič odel s «togo virilis>, značilno za svobodnega rimskega moža. V spremstvu sorodnikov in Prijateljev ga povede oče na slavni forum, pozorišče vsega javnega življenja, iu ga slavnostno vpiše v seznam rimskih državljanov, gospodarjev sveta. C-ivis romanus vstopa v javno življenje.
Skoraj isto starostno dobo predpisujejo naša pravila za «sokolsko polnoletnosti. Ni lepa in ne koristna razvada v mnogih društvih, da znižujejo to mejo; proti tej razvadi so naperjene te vrste.
Naraščaj ne spada med članstvo!
V	svojem lastnem interesu ne. Prav gotovo že to ne vpliva vzgojno, ce si človek prezgodaj začne lastiti pravice odraslih; že to izpreminja časih samozavest v — domišljavost.
Med članstvom pa vladajo tudi razni običaji, ne vedno prav sokolski, toda do sedaj še neizkoreninjeni; mislim na razne spremnice naših prireditev lt< «veselic» ... Gotovo je dobro, če si vsaj naraščaj vzgojimo brez njih -l°da kdo bo «članu» in «članici» ubranil sodelovanje, oziroma udeležbo?
Fizijologija telesnih vaj zahteva mnogo upoštevanja razlik med odraslimi ltl naraščajem — tudi že skoraj doraslim naraščajem.
To spajanje naraščaja z doraslimi pa škoduje na drugi strani tudi članskim vrstam. Značilno je za jugoslovansko Sokolstvo, da je povprečna starost telovadcev prav nizka — še mlajša je naša povprečna članica. Zrelejši možje 111 žene se pri nas še večinoma izogibljejo telovadnic. Ali ni iskati v mnogih društvih razloga v tem, da je toliko 16 in 171etnega naraščaja pritegnjenega K članski telovadbi, da se starejšim ne zljubi prav v njihovo družbo — ne •Korda iz oholosti, temveč iz popolnoma različnega čuvstvovanja, mišljenja,
temperamenta itd.?
Še dalje segajo posledice. Novo pristopajoči mladi ljudje pristopajo sa»o kot «člani»(-ce), logično zahtevajoč zase iste pravice, ' i so priznane hjihovim že včlanjenim vrstnikom. Novih starejših ljudi pa ni mogoče sPraviti v telovadnico med samo mladino. Tako je za daljšo dobo otežen razvoj obeh oddelkov: naraščaja in telovadečega članstva; mislim, da se je doslej v tem pogledu mnogo grešilo predvsem pri članicah.
Prestop naraščajnika v članstvo pa naj se upošteva v vseh društvih kot eden izmed najlepših dogodkov v sokolski zgodovini posameznika. To je Prilika, ko lahko zazvenijo vse sokolske strune v mladih srcih — če spreten Vzgojitelj zadene pravo melodijo ... Zazvenijo in ne utihnejo več ...
Dve sla poti. Lahko vsakega posameznika posebe uvedemo med člane. Starosta naj ga pred zbranim članstvom sprejme med nje z nagovorom, Priznavajočim pravice, poudarjajočim dolžnosti Sokola. Posebno v večjih društvih pa je morda umesten praznik sokolskih «liberalij», vsako leto Posvečen našemu članskemu prirastku iz naraščaja.
femu lepemu namenu naj bi služil od zdaj dalje naš Sokolski praznik dne ■ decembra vsakega leta, ko polaga v roke brata staroste svečano zaobljubo vse na novo prijavljeno članstvo, ko civis Sokolstva vstopa v pravo sokolsko življenje.
Minimalni program za sokolski prosvetni rad
Sve sokolske župe, uČlanjene u JSS., dobile su ovib dana raspored predavanja koja su društveni prosvetni odbori dužni da prirede naredne zime u svakom sokolskom društvu. Po sabornom zaključku to je minimalni program prosvetnoga rada što ga društveni prosvetni odbori inoraju obaviti. To je njihova moralna dužnost, što su je preuzeli na se stupivši u prosvetni odbor-Minimalnim programom nije rečeno: «To, i ništa više!» Očekujemo dapače, da če agilni i savesni prosvetni odbori znati, za vreme internoga društvenoga i prosvenoga rada, program još i proširiti te uz označene tačke priredit1 i druga predavanja ili večernje debate, na kojima če pretresivati u prvom redu lokalne prilike. Ta predavanja ne smeju olcmjiti nagovore u vežbaoni koji treba da su l-edoviti, kako to propisuje savezni prosvetni zbor.
Ovogodišnji je program nastavak i ispopunjivanje prošlogodišnjega prosvetnoga rada. Obuhvata pako taj program uz predavanja sokolsko-idejne sadržine i predavanja o najaktualnijim dogadima, koji su u vezi sa sokolskom i jugoslovenskoin idejom. Buduči da se je letos osnovala slovanska sokolska sveža pod imenom «Slovansko Sokolstvo*, vrlo je za naše članstvo važno, da uipozna veliko značenje te sveže, njene zadače i ciljeve. Zato su u minimalni program uvrštene dve teme, koje če predavatelju dati priliku, da upozori na važnost i potrebu slovenske sveže. Jednako je važno za nas, ako se članstvo utvrdi i zamisli u naše jugoslovenske ideje i državno jedinstvo, u koju svrhu ima da posluži predavanje o Petru 11. Njegošu i 0 književnicima, koji su bili proroei naše slobode i buditelji jugoslovenskoga ujedinjenja. Kod predavanja o Njegošu bit če prilike, da se pretrese i povest Crne gore i upozori na kulturne prilike srpslcoga plemena. Sudelovanje jugoslovenskoga Sokolstva na VIII. svesolcolskom sletu u Pragu iziskuje najsavesniju pripravu, ako hočemo da medu bračom Česima dostojno na-stupimo. Ne če biti dalcle suviše, ako se naše članstvo upozna s historijom českoslovačkoga naroda, s povešču i organizacijom česlcoga Sokolstva kaošto i s ustrojem českoslovačke republike. To su zanimiva pitanja, osobito za one, koji če naredne godine da polete u Prag, jer samo tako bit če im razumljive prilike i historijske osobitosti u Pragu. Češka kultura i češka industrija na visokom su stepenu, pa da se što bolje upoznamo s njima, moramo se doma pripraviti na to, a to če prosvetni odbori učiniti prikladnim i zanimivim predavanjima.
S prosvetnim radom treba da zajednički stupaju i lekarslca odelenja, koja neka za zimske sezone prirede bar dva predavanja, što ih napominje i minimalni program. Za predavanje o prvoj pomoči pri nezgodama dobro če doči knjiga dr. Rusa, što je letos izašla. Minimalni program za narednu zimu obuhvata ova predavanja: 1. Tyrševa sokolska misao: Naša zadača, smer i cilj. 2. Telovežba u estetskom obziru. 3. Slovanska sokolska organizacija i njena važnost. 4. Petarll. Petrovič Njegoš. 5. Českoslovačka. C. Sokolstvo i čvrsta veza medu slovanskim plemenima i narodima. 7. Jugo-slovenski književnici-proroci naše slobode. 8. Sokolska disciplina temelj sokolske organizacije. 9. Higijena tela i vežbaone. 10. Prva pomoč u nezgodama.
Sva ta predavanja treba da se obrade do kraja marla 1920. Župski prosvetni odbori neka do kraja aprila izveste saveznomu prosvetnomu odboru, kako su se i kalivim uspehom držala predavanja. Oni imaju i dužnost, da priskoče društvenim prosvetnim odborima u pomoč s predavateljima, ako ih društva sama nema ju. Pomoču župa i najmanja če društva moči da iscrpe prosvetni program. Na članstvu je, da predavanja redovito poseča, jer su njemu namenjena.
IZ STAREŠIN S TV A JSS.
XXIII. sedniea starešinstva JSS. dne 14. septembra 1925.
Prisutni: Gangl, Ambrožič, Bajželj, Deu, Fux, (iregorin, Jamar, Jeras, Kajzelj, Ludvik, 'i'urk, Govekarjeva, Trdinova.
Brat starosta Gangl izveštuje o priredbi i o zaključcima odborove sednice u Zagrebu, sto će se objaviti u «Glasniku».
Br. Marolt predlaže, po zaključku organizacijskog odelenja, da se tiska savezna, župska i društvena pravila u srpskohrvatskom i slovenskem narečju. Predlog se prima.
Predlog zagrebačke župe, da se naime od Ministarstva saobračaja izposluje Za članove koji su državni službenici i penzionirci i imadu 50 % popusta na željeznici, pogodnost, kakovu ima i ostalo članstvo prigodom sokolskih priredbi, ustupa se ŽO.
Pisarna če se poskrbiti da od društva pokupi programe i izvešča o proslavi lOOOgodišnjice hrvatskoga kraljestva.
Starosta br. Gangl upozoruje, da je treba misliti na izdanje kalendara, koje se je svoj čas, po zaključku starešinstva, poverilo Sokolskoj Matici, što je iz financijalnih obzira uzbudilo u GO. negodovanje. Prima se zaključak, da se taj zaključak revidira i da se za sada prepusti izdanje kalendara savezu. Uredništvo če preuzeti opet br. Ambrožič.
lzvešee tajnika br. dr. Fuxa: Br. Vencel i Vidic šalju iz Franceske pozdrave (Američki Sokoli na povratku). — COS. blagodari za našu pomoč za ustanovljenje Slovenskog sokolskog saveza. — Izvešče brata Svetozara Jovanoviča, župskoga prednjaka župe Belovar, o pogreškama pri nastupu župe Banjaluka, odstupa se TO. — Na sastanku pokrajinskoga odbora Jugo-slovenske Matice dne 12. septembra radi petgodišnjice Koruškoga plebiscita bila su zamoljena sva društva po svoj državi, da 10. oktobra prirede predavanja i akademije. Jugoslovenska Matica rasposlat če društvima brošure. Prima se predlog, da tu godišnjicu proslave sva društva; prima se i predlog brata Bajželja, da prosvetni odbor pošalje svim društvima izvan Slovenije tačnije podatke i upute. — Šumadijska sokolska župa javlja, da če društvo u Kragujevcu otvoriti svoj dom 20. septembra i pozivlje starostu JSS. k otvo-renju. — Sokolsko društvo u Kutini razvit če 20. septembra svoj barjak Pa moli za delegata. Ovlaštuje se br. dr. Lazar Car. — Ruski pokrajinski sokolski savez poslao je svim župama dopis, kojim moli popis sviju članova Kusa. Župa Ljubljana umoljava, da joj se javi, hoče li na taj dopis odgovoriti ili ne. Prima se predlog br. Fuxa, da se na taj dopis ne odgovori, nego neka se pozove br. Manakina, da ovrše uvete, što mu bijahu dati na skupštini u Brodu. — Mostarska župa javlja, da ne može učestvovati na Proslavi Njegoševoj, jer je starosta Cedo Milič bolestan, i moli da starešinstvo delegira drugu župu. Zaključilo se, da se brzojavno delegira društvo mi Cetinju, da zastupa JSS. (Napomena: Nakon sednice bilo je naknadno zaključeno, da na toj proslavi učestvuje br. starosta Gangl, ako primi JSS. Poziv).
Statističar br. Švajgar izveštuje, da se na sve župe izda proglas, neka Predlože sva društva, koja ništa ne rade, pa da se ih briše iz organizacije.
XXIV. sednicu starešinstva JSS. dne 21. septembra 1925.
Prisutni:	Gangl, Ambrožič, Bajželj, Deu, Fuv, Jamar, Krejči, Marolt,
^vajgar, Zelenko. — Opravdani: Čobal, Jeras, Kajzelj, Poženel, Turk, Govekarjeva.
Brat starosta toplim rečima spominje za Sokolstvo toli zaslužnoga po-kojnoga brata dr. Josipa Serncca iz Celja, suustanovitelja celjskoga Sokola,
i javlja, da je starešinstvo izreklo svoje sažalje celjslcoj župi, Sokolu i sinu pokojnikovu, sadašnjemu župskomu starosti bratu dr. G. Sernecu. Svoj govor, što su ga prisutni poslušali stoječke, zaključio je uz zelju, da bi se medu sadašnjom bračom našlo što više nasledovatelja pokojniku. — Ujedno prečita dopis, što ga je primio iz kabinetne pisarne: cPrimivši rodoljubive izraze odanosti, podnesene u inie Jugoslovenskoga Sokolstva, priliko m P1'0' slave hiljadugodišnjice hrvatskoga kraljestva, Njegovo Veličanstvo Kralj blagoizvoleo je narediti, da se Sokolstvu izjavi Njegova iskrena zahvalnost na tome.» — Nadalje javlja, da nije učestvovao na svečanosti na Lovčenu s razloga, što je Ministarstvo za vere pismeno pozvalo druge korporacije, dočim nije starešinstvo ni na svoju brzojavnu urgencu dobilo poziva. Na predlog brata staroste izjavili su prisutni, da se Ministarstvo za vere pismeno zamoli, da izvoli javiti, zašlo nije Jugoslovensko Sokolstvo, kao prva i naj-jiiča organizacija u državi, bilo pozvano.
Konačno pozdravi brata Kranjca iz Maribora i zamoli ga, da iznese svoje težnje. — Br. Kranjc prosi u ime mariborske župe i temeljito obrazloži, da se izda «pogranična biljega»; čisti dobitak upotrebio bi se isključivo za uzdržavanje manjinskih društava, koja nadasve treba ju polpore. Izjavlja, da župi nije stalo do toga, bude li zakladnik savez ili župa.
O	toj stvari razvila se odulja rasprava radi zakladnika *pogra nično biljege» i radi loga tko da raspolaže s dohodcima, koji budu iz toga izvirali. Napokon donese br. starosta predlog, da bude zakladnik JSS. i da biljegom upravlja savezno odelenje za manjine; prima se jednoglasno. To odelenje treba da izradi i odnosni pravilnik.
Br. podstarosta Bajželj izvešluje u ime prosvetnog odbora, da je to odelenje u svojoj zadnjoj sednici odredilo program za 1. decembra i program prosvetnoga rada za prednjački tečaj, dočim se izraduje program rada za zimsku sezonu. — Ujedno javlja, da novi nastavni načrt za gradanske škole predviđa za ginmastiku samo jedan sat gimnastike na sedmicu, što je oče-vidno premalo. Na njegov predlog podnet če JSS., kao predstavnik telesnog uzgoja, protest, odnosno predlog na Ministarstvo za narodno zdravlje i na Ministarstvo prosvete, da se na građanskim školama proširi telovežba na najmanje dva sata sedmično. U taj dopis uplest če se i predlog brata Jamara, da je i za devojčice nada sve potrebno iz zdravstvenih obzira, da se ručni rad restringira na korist gimnastike. Prima se.
XXV.	sednica starešinstva JSS. dne 28. septembra 1925.
Prisutni: Gangl, Bajželj, Čobal, Fetlicli, Fux, Jamar, Jeras, Kajzelj, Košir, Krejči, Marolt, Švajgar, Turk, Zelenko. — Opravdani: Ambrožič, Deu, Ludvik, Poženel.
Br. starosta pročita dopis Sokolske župe Rijeka-Sušak, koja ga zove k svečanom polaganju ugaonog kamena za sokolski dom. Na drugo pismo za-grebačke župe, koja ga zove kao predavatelja o temi «Korušl<i plebiscit)) odgovora br. starosta, da se žalibože pozivu ne može odazvati.
Br. Ganglu se na njegovu obrazloženu molbu daje dopust za mesec ok-tobar.
Br. tajnik Fux javlja, da društva i župe još uvek plačaju takse za pod-neske na državne urede. Budući da su sva sokolska društva oproštena od plačanja tih taksa, predlaže, da se to u Glasniku još jednom iznese. Prima se. —i Pročita pismo br. Serneca iz Celja, kojim se zahvaljuje za sažalnicu prigodom smrti njegova oca. — Na dopis Sokolske župe Ljubljana, kojim javlja, da odbor za gradnju Sokolskoga doma u Kistanju razašilje okružnice kojima moli doprinose, zaključuje se upozoriti društvo, da ne sme bez do-zvole saveza sakupljivati doprinosa. — Sokolska župa Zagreb izveštuje, da imaju nekoliko fotografskih snimaka od proslave lOOOgodišnjice hrvatskoga
kraljestva. Cena komadu je 50—, 30— i 10' Din. Starešinstvo JSS. na-ručit će za arhiv od svake fotografije po jedan komad. — Na dopis upravi-teljstva Narodnoga doma radi ispražnjenja male dvorane zaključuje se javiti upraviteljstvu, da se otkaz ne može uzeti na znanje, dok se ne isprazne prostorije tajništva demokratske stranke. Stvar s tajništvom demokratske stranke neka uredi društvo Narodni dom samo. 1 Br. Fux moli mesto brata Deua, da se odobri nabava 5000 komada računa i potvrdi cena notama za glasovir i glazbu praških prostih vežba po Din 12' odnosno Din 45 po komadu. Prima se. — Radi samovlasne uporabe sletnoga prostora po sport-nom društvu Olimp za svoje vežbe, prima se predlog, da se društvo pozove neka odmah prestane sa svojim vežbanjem na tom prostoru, inače bi bili u suprotnom slučaju primorani upotrebiti skrajnja sredstva u našu obranu.
Statističar br. Švajgar moli kredit za nabavu 500 iskaza za župe i društva, sto ih potrebuje za podatke za kalendar; odobrava se. — Župa Beograd Predlaže, da se črta pet društava; pred odluku stvar če se još istražiti. — Nadalje izveštuje, da je statistika iskoregisana, pa moli za dozvolu, da nabavi tiskanicu «župski iskaz», što se dozvoljava. — Donaša predlog, da se broj naručenih 2000 legitimacija povisi, jer je preko 700 komada več odposlano a nova narudžba za otprilike 1000 komada još neizvršena.
Stvar župe Zaječar, od koje se ne prima nikakvih izveštaja, obravnavat če se još jednom u jednoj od narednih sednica. Konačno predlaže reviziju župa u Sloveniji.
Br. Košir javlja, da' je primio naručene lable «Prva pomoč», pa moli, da mu je dozvoli preporučiti te table društvima u Glasniku. Narudžbe za te table neka pokupi savez pa neka ih onda skupno naruči.
Br. Marolt javlja, da su savezna, župska i društvena pravila u srpsko-hrvatskom jeziku dotiskana; cena za pojedini primerah iznaša 2-50 Din (bez poštarine). Pravila če se otposlati samo onima ko ji ih naruče, da se izbegne eventualnom vračanju pošiljaka.
Br. Bajželj javlja, da naraštaj još sada nije dobio diploma od ulakmice iz godine 1922 (treba ih 350). Sve diplome stojale bi otprilike Din 2000—; predlaže, da se nabave. Predlog se prima.
XXVI.	sodnica starešinstva JSS. dne 5. oktobra 1925.
Prisutni: Bajželj, Čobal, Deu, Fux, Gregorin, Jamar, Jeras, Kajzelj, Krejči, Marolt, Poženel, Švajgar,_ Trdinova, Zelenko. — Opravdani: Ambrožič, Gangl, Ludvik.
Brat tajnik Fux javlja, da je obzirom na poziv pevačkoga društva «Ljub-tjanski Zvon» za 20godišnjicu pismeno čestitao društvu u imenu Saveza. Nadalje izveštuje, da se u Beogradu nije moglo dosad pronači uzrolca, zašto nije bilo Jugoslovensko Sokolstvo pozvano na Njegoševu proslavu; nastojat če i nadalje, da stvar temeljito istraži.
Nato pročita zapisnik društva Novo mesto, kojim mole sestre, što su bile n Beogradu okradene, da im se povrati vrednost ukradenih predmeta. Nakon kratke debate prima se zaključak, da se stvar odstupi župi Beograd, buduči da za sigurnost imutka članica nije bilo dovoljno poskrbljeno, čemu je kriva Beogradska župa, odnosno sletski odbor. — Veliki župan naznanjuje, da se je revizijom društava ustanovilo, da više društava nije predložilo društvenih Pravila na potvrdu. Društva če se upozoriti, neka odmah predlože svoja pra-vila. Statističar br. Švajgar moli za dozvolu kredita za nabavu 20.000 tiskanica (kartotečni listovi) za društva i župe. Prima se predlog, da se naime radi kužne i brze potrebe naruči tih tiskanica odmah po 10.000 od obiju vrsta 1 da se zatraži oferta i od Učiteljske tiskare.
Br. Marolt izveštuje, da pita društvo Stip za spomen-diplome za svoje članove dobrotvore. Pripominje, da bi bilo moguče za to upotrebiti slike
kralja Matjaža. Po mišljenju prisutnih članova te su slike za to neupotrebljive, radi čega neka se društvu poruči, da savez nema ništa prikladna u tu svrhu.
Br. Jamar donaša izveš ta; j o dosadašnjeih radu lekarskog odelenja.
Brat Čobal pročita izveš ta j o reviziji župe Split od 21. do 23. julija o. god., prima se na znanje.
Brat Deu izveštuje, da je poštni paušal za «Spomenicu» istekao; osobnom intervencijoni prošlo mu za rukom isposlovati produženje do kraja o. godine. Preporuča, da se požurimo «Spomenicom» da bude do tada svršena, jer iznaša diferenca medu paušalom i običnim frankiranjem Din 2-50 po komadu. Nadalje javlja, da je stvar radi samovlasne uporabe sletišta po S. K. Olimp uredena i da Mladinska organizacija nije tome kriva jer nije o lom ništa znala.
XXVII.	sodnica starešinstva JSS. dno 12. oktobra 1925.
Prisutni: Bajželj, Čobal, Deu, Fux, Govekarova, Gregorin, Jamar, Jeras, Kajzelj, Marolt, Švajgar, Turk, Trdinova. — Opravdani: Ambrožič, Gangl-
Na predlog br. tajnika bio je brat Čobal izabran za predsednika gospo-darskoga odelenja. — Br. Žakula zahvaljuje se za čestitke starešinstva JSS. povodom njegova jubileja meseca junija. — Uprava kalendara «AImanab» umoljava za statističke podatke do 1. decembra o. god. Uvažila se molba, a br. Švajgaru poverilo se, da to o vrši. — Sokolsko društvo Maribor šalje upit glede društvenih tiskanica; odgovorit če se, da se one moraju vazda naručivati putem saveza. — Buduči, da je naklada znakova iscrpljena, zaključilo se, da se naruči kod tvrtke Pečina, Tumov, 5000 naraštajskih znakova
i	2000 znakova za članske pasove. Prima se zaključak, da se u Glasniku objavi, da če u decembru o. god. izači «Sokolski kalendar» za god. 1920; o čem treba da društva obaveste svoje članstvo s pozivom, da ne nabavljajo drugih kalendara. — Upozorit če se medunarodnu telovežbenu svezu, do savez još nije primio diplome iz medunarodne utalcmice god. 1922.
Brat blagajnik stavlja upit, da li je več <S o k o 1 s k a pesmaric a» 11 štampi. Brat Fux objasni, da je nakladu prevzela Sokolska Matica i da brat Štrukelj sastavlja proračun.
Brat Švajgar predlaže, da se u Glasniku redovito oglasuju knjige, tiskovine itd., što ih ima savezna pisarna na raspolaganje. — Popis če sastaviti gospodarsko odelenje.
Brat Bajželj pročita zapisnik sednice dačkoga odelenja JSS. od dne 7. oktobra o. g. Predloži se odobravaju.
❖
Župskim i društvenim prosvetnim odborima! Da konstatujemo sudelo-vanje naših sokolskih organizacija kod narodnih manifestacija za Korušku prigodom petgodišnjice plebiscita, pozivamo sve društvene prosvetne odbore, da odmah izveste nadležnim župskim prosvetnim odborima, kako i kakvim uspehom su se društva tome odazvala. Župski prosvetni odbori neka savez-riomu prosvetnomu odboru tokom meseca pošalju skupna izvešča o tom. — Prosvetni odbor JSS.
Jcdinstvenost sokolskih odora. Da uvedemo u našu organizaciju jedin-stvenost u nošnji sokolskih odora prema našim zaključcima i propisima, osobito glede boje i kakvoče robe, sklopio je JSS. s našim glavnim dobav-ljačem, bratom Palčičem u Zagrebu, novu pogodbu, kojom se brat Palčic zavezuju, da če dobavljati sve sokolske potrepštine pojedinim podzaklad-nicima, ko ji su naprama savezu vezani posebnim dogovorom. Tim korakom hočemo da izvedemo sve propise o nošnji kroja, a ujedno štitimo naše članstvo od loše robe i štete odtud proizlazi, a u drugu ruku financijalno koristimo savezu. Šteta, što nismo našli razumevanja kod nekojih župa, premda sm'o ih pozvali, da se strogo drže naših uputa. Medu našim članstvom
nalazi se vrlo mnogo najrazličnijih odora u svini mogućim bojama a skrojene SU na različne načine. Mnoga društva kupuju robu najlošije kvalitete za skuj) novac, i mnogi podupiru različite nenacionalne tvrtke. Tome ćenio doskočiti jedrno time, da sve članstvo kupuje sokolske potreboće jedino kod pod-zakludnika, koji su ugovorom navezani na savez. Kaošto je glavni zakladnik, tako su i podzakladnici pod nadzorstvom saveza, radi čega je svako izrablji-vanje članstva nemoguće. Dužnost sviju članova je, da učine i u tom pogledu je u njiliovoj vlasti i da se strogo drže. uputa JSS.
Svim župama JSS. Na odborskoj sednici JSS. u Zagrebu, dne 7. septembra, Pi'imljen je zaključak, da če JSŠ. sudelovati na medunarodnim utakmicama u Lyonu uz uvet, budu li sve župe pripravne da kriju odnosne izdatke, župama je bio odreden osmi oktobar kao poslednji rok za odgovor. Usprkos tiašoj hitroj obavesti nismo ni do danas primili odgovora od večine župa. Tu žalosnu činjenicu moramo javno razglasiti, jer dokazuje, da večina župa ne zna što znači naše sudelovanje na medunarodnoj utakmdci. S veseljem i sa zadovoljstvom moramo da konstatujemo, da su razumele položaj i da su se izjavile pripravnima žrtvovati propisani doprinos za medunarodne utakmice u Lyonu ove župe: Celje, Banjaluka (delomlice), Maribor, Osijek, Ljubljana. Tim župama iskrena bratska zahvala za njihovu potporu i sokolsko razumevanje našega rada. Tim žalosnija je činjenica, da su se izrekle tli župe protiv sudelovanja i to baš one tri župe, od kojih bi to bili najmanje oSekivali. Uvereni smo, da nije baš financijalno pitanje u tim župama uzrok toj njihovoj izjavi, nego još više nerazumevanje našega položaja. Ostale župe pozivi jemo, da se izjave -najkasnije do 15. novembra.
Zakladnik sokolskih potrepština u Ljubljani, Petar Capuder, nije više Podzakladnik sokolskih potrepština JSS., na što upozorujemo sva bratska društva.
IZ TEHNIČNEGA ODBORA JSS.
3-\
^7
Savezni prednjaški tečaj
se bo vršil od dne 24. januarja do dne 7. februarja 1926. v Ljubljani.
Savezni tehnični odbor se je odločil prirediti 14dnevni savezni tečaj (ne 30dnevni) zaradi tega, ker nam ni bilo mogoče priti do tega, da bi se primerno število udeležnikov odtegnilo od svojih poklicev celih 30 dni. Da Pa izobrazba prednjaškega' naraščaja zaradi tega ne bo trpela, je sklenjeno Prirejati s a v e z n o p r e d n j aš k o š o 1 o, ki bo sestavljena iz treh tečajev.
Tvarina vsakega posameznega tečaja bo zaokrožena ter se bo pri vsakem naslednjem tečaju izpopolnjevala tako, da bo podano celokupno gradivo savezne prednjaške šole v treh saveznih prednjaških tečajih. Dodatno k tem trem tečajem je projektiran še poseben tečaj iz anatomije, fiziologije in higiene telesne vadbe.
Kdor obiskuje prvi tečaj, je dolžan obiskovali tudi naslednja dva tečaja.
Vsaka župa je dolžna poslati v tečaj najmanj po enega člana in eno članico. Lahko pa jih priglasi več. Ako bi se po vseh prispelih priglasitvah jzkazalo, da je priglašencev preveč, bo potem odločil savezni TO., koliko naj Jih odpade od onih žup, ki so priglasile največ.
Priglasitve pošljejo župe, in sicer:
a) za one, ki so v državnih službah in je treba zanje izposlovati dopust, 15. decembra 1925.;
b) za vse ostale do 31. decembra 1925.
Priglasitve morajo obsegati:
a)	Ime in priimek, društvo, starost;
b) priporočilo društvenega in župnega načelnika;
c) kvalifikacijo priglašenca z ozirom na to, koliko sposobnosti ima kol telovadec in koliko ima za prednjaštvo potrebne naobrazbe.
Za pripustitev v prvi tečaj savezne prednjaške šole ne zahtevamo kakih posebnih izpitov, pač pa najboljšo moralno kvalifikacijo in pogoje- za najboljše t e 1 o v a d s k o uspevanje.
Stroške za vzdrževanje tečajnikov nosijo župe, odnosno društva. V Ljub-ljani bodo tečajniki nastanjeni skupno ter bodo imeli skupno prehrano. Stan računajte okroglo 10-— Din dnevno, hrano 25-— Din dnevno.
Na prepozno došle prijave se ne bomo mogli ozirati.
V	Ljubljani, dne 31. oktobra 1925.
Miroslav Ambrožič, načelnik JSS.
Iг zdravniškega odseka JSS.: Zdravniški odsek JSS. si je nabavil za prednjašlci tečaj in zdravniška predavanja stenske slike, in sicer: Človeško okostje, Mišičje človeka (velikost 100/200 cm), Ustroj kosti, Srce in krvne žile, Mezgovnice, Dihala* Živčevje, Oko, Črevesni paraziti, Način rastenja bakterij (velikost 90/120 cm), Notranji organi, Prebavila in sečila, Slušalo> Ustroj črevesne stene, Ustroj ledvic, Medenični organi moškega, Medenični organi ženske, Prebavila, Vpliv modrca na drobje, Prava in napačna drža v šoli, Obolenje in nega zob, Krvosesni insekti (velikost 70/90 cm). V celem torej 22 tabel. Zdravniški odsek JSS. smatra te slike za jako pripravne in poučne ter jih župani in društvom toplo priporoča. Slike nimajo nikakega napisa, na željo pa dobavlja savez proti mali odškodnini tudi napis. Slike stanejo približno: velike 180 Din, srednje 130 Din in male 115 Din. Poštnina in zavijanje posebe. Da bo nabava nekoliko cenejša, bo našim društvom in župam dobavljal savezni gospodarski odsek zaželene slike. Stroški bodo manjši, če jih nabavlja po več društev skupaj. Navedene svote se povišajo za carinsko pristojbino. V kratkem pride še seznam drugih slik za tuberkulozo in obrambo spolnih bolezni.
^RAZNOTEROSTI“
Naraščaj poljskega Sokolstva se deli v dva dela po starosti. Prvi del tvorijo naraščaj od 12. do 10. leta, drugi od 16. do 18. leta.
Ukrajinsko Sokolstvo pričenja zopet z intenzivnejšim delovanjem. Poleg dosedaj gojenega gasilstva je tudi telovadno življenje živahnejše. V sovjetski Ukrajini kakor tudi v Poljski, kjer je mnogo Ukrajincev, je seveda razvoj ukrajinske sokolske organizacije kolikor toliko oviran, vendar se opaža v sovjetski Ukrajini napredek, v poljski republiki pa vsaj nekaj tolerance poljskih oblasti napram Ukrajincem.
Vycliodočoska župa Pippichova, ena največjih žup COS., je štela koncem leta 1924. 147 društev in 9 odsekov, združenih v 10 okrožjih z 11.295 člani in 4054 članicami, 1939 naraščajniki, 1648 naraščajnicami, 3490 moške in 4054 ženske dece. Lastni dom ima 19 društev, letno vežbališče 42. Izletov se je vršilo 201, javnih telovadb 40, akademij 96. Župni tajni pešizlet je uspel dobro. Udeležba 888 članov, 559 naraščaja in 458 članic, skupaj 1906 oseb-Prehodilo se je 661 občin. — Prosvetno delo je v številkah ponazorjeno sledeče: 2774 nagovorov, 746 predavanj, 324 besed, 164 razgovorov, 356 gledaliških predstav, 297 poučnih izletov, 70 koncertov, 249 zabav, 150 lutkinih gledališčnih iger, 5 razstav, 65 akademij. — V župi deluje 124 knjižnic za članstvo, 17 za naraščaj in 16 za deco. Časopisja je naročeno 13.897 iztiskov. Prosvetnih šol je bilo 46 s 122 predavanji za 1018 udeležencev. Župni Vestnik je izhajal v 5250 iztisih. — Bratje iz te župe so nam lahko za zgled.