lf f""—l   Činitelji delovne proizvodnosti l™lj-"»» *"""""*-
:     W*a*Uevanje.)                obratov.  gospodarskih  panog   in   nim imenorn naravne vede. Dru-   nost prehoda v tako obliko druž-      Kakar   So    človeku   potrebna
, Spreunast delavca predpo- ^a gospodarstva ki čedalje ge p-roučujejo razna gibanja in bene ureditve, v kateri bo pljuča za brezplačno potrošnjo etavlja določeno kvaliLikacijo bo!J P°staja enota tudi v teh- pojave družbenega tivljeuja. Na eiovek - prouvajalec gospodar zraka, prav tako je tudi nurino *a delo. Prav tako predpostav- "'cneip^ smislu. K vsemu temu primer politična ekonomija, pra- svojih družbenih odnosov in nji- imeti določene naprave za prak-lja ttidi tradicijo dane vrste de- J™W° še konstruktorji, me. vo. tilozofija. Le-te predstavljajo hov zavcdni graditelj na podlagi tieno izkorlščanje znanstvendk la. Zato je učenje, teoretično ;n   hamkl.  monterji,  laboranti,  pla-   tako  imenovane  družbene  vede.   zakonov   te   (marksistične)   zna-   pridobitev
prakrtično pridobivanje znanja v   ^l1   ltd-  Tako  se   razvija  h:e-      Vsaka od teh ved ima določen   nosti.                                               Tnda .    _._-.,„    •     K        ,  x
delu,  kakor tudi stalnost pri do-   «'hi]a   spretnosti, toje kvalifi.   vpliv  na  razvoj   proizvodnje  in      Znanost je  torej  aktivna  sila  MLTriiihovo ze, SSfJT? n looeni   vrsti  dela  pogoj   za  pri-  kaclJ-  Ce Pa Pogledam« v celo-  dv.g delovne produktivnosti. Ka-  družbenega gLbaaja, na svoj na-   trebno de o   Posebno d««  JmI dobHev  potrebne .pretnosti.         «, «nora biti spretnost skupnega   dar  gre   za   naravne   ali.  da  se   čin njegov gibalec. Njena Woga  stS v za Jt^! ^0^ d^l!
Tehaifini   razvoj   gospodarstva   dela^a.  ki jo  zahteva  ^hmino  bo J  natanCno Urarlmo. za teh-   raste z družberum razvojem. Ksr S     tehSlotkeT StSSr in spretnost delavca sta v med-   «    ekonomsko   vo<fctvo   čedalje   njcne   vede    tedaj   }e  ta  stvar  tudi življenje postaja bolj kom-   Pa tudi na sploTno  ie tobT^       « lebojni  odvisaosti. Po eni  stra.   *>1}    zamotanega    gospodarstva,   oCrtna.  Bpohaln«  znanstvene iz-   pliei.rano, s tem  pa posta.ia vse  lXrittaLe mftsih naravJh U daM tehnika, na primer stro-   vs«  veiija.                                     najdbe v prejmjem ,n sedanjem  vetja   tudi možnost   in nujnost,  sij  veljf^fnto« ic^^arih
ji v neki tovami. predposta^a RazvoJ socializma razen tega g? ^Vznl t kT« n^fr rt" .^loVek ^lada nad sv^imi' naprav' J^rski rS "pt določeno .potrebno spretno^t« raziirja pojem spretnosf. delav- na podlaei tela ,0 ^Jl t druzbem,mi odnosi, kakor tudi da trebaimi instalacijami ,t«ie ne^ delavea, da bi dosegli prav, uči- ca. Kakor vemo združuie soc:a- aHi svetovno lo-r^.ZTin m!" P°ve*T S^fodarstvo nad na- primerno več kakor parm stroj, nei v proizvodnji. Po drug: ltaem v delavcu dve junkciji: S.W^1B"t f^ ?na"O3t ne postaja samo da ne govarimo 0 mLinu. Po dru-straiu M tudi ta sama .spret- funkcijo proizvajanja in fUnfc- Nekatere Sta^cfo df^o Inl f * f™ 1°* V "ep°- g^trani pa naprava, ki jo damo nost«  proizvod prisotaosti m iz-   cijo   upravljanja   s   pro zv^daio.   obeiel"   2!      « ^     1 v           ^     »                ]a        razume"   v obrat,   opravlja   neko   dejav-
koriščanja r«položljive tehnl- Delavec - ali b^lje p^edaLo ? i^ «.„ °Xj v ^retit" *"** S^h ^** j" *"*'' ^ "0St' " kater0 bi bil° treba da ke. Ob podrobnejšem opa.ova- združeni delavec - mora ra»a in elektrfka seTaUudi iTto^iS « ^3- VseobcKegf čl^kove- „4 te naprave, naj« iivo Slove-Dju bi se izkazalo, da je sam spretnosti proizvajanja ob*la- «X» ,,l!?,m ,^ zivlj«n:a - blstven ihmtel] Sko delo, M bi uporabljalo kakS-mehaniini mehanizera s sv-ojim, dati tudi spretnost uprsvljanja en"gI]a pa V se<3anJem stcvletju. prmzvodnje proizvOdnosU dela na m.anj učinkovita crodja. Prak-tehničaimi   pose-bnostmi   sčasom   s    proizvodnjo    v    ekonomsi-m            ,   tak°  ^1*™  1*  tudi   po"  L"   .»"acl?,nalnega     organizlranja   tično  uporabljatt  neko  napravo
»proizvedel« tako delavčevo pomenu Zato mora nieaova men> ga ima P01^4"3 ekono- aruzbe. Znanost je poetala člo- pomeni zamenjaU živo 61oveko-spretnost    kakor    tud;    njegovo   spretnost    vsebovati    dve    vrsti   mija,  in  druge  ekonc>mske  vede  vekov   neposredtvl   sodelavec   v   vo delo.
delovno disciplino. Mehamčna znanja: pcrznavanje tehničnih " dJig ^1^"6 P^^tivnosti tova«u m pisarnl na poti i.n v vprašanje je sedaj. ali družba orodja, ki zahtevajo za svoje zakonitosti in posebnost, svoje. l" « nadaI™e razvuanje ter ^uhmj, njegov vod.c v atom in takrat, ko uporabl a dolofieao delovanje določene gibe .živih ga delovnega mesta, prav tako ^;™?"16 družbene ^™1^e «vetovalec na sadmh nwavno rtlo « pomoŽjo neke m! organov«,   delavcev    proizvajajo   Pa  tudi  poznavanje  ekonomskih   pr°lzvodn^ sP'°h-                        Hta ^tobtt^hVff«. ^6« k"  prave' prihrani p" ">el» a» ne-
»sktadnost« v delovanju teh pr- zakonitosti. Prva in ^ruga vr- Mwamo Pa "-požtevaU, da tudt ' * = t »^ bu.ržoaz.ne eP°he Kajti očitoo je, da prehod od vin dela. Kakršnokoli »sklad- su znanja. to je spretnost v tem dr"g,e vede> cel° f"cwofi.ja. dokaj {e ^^JL" ^, ""^"'V"8"0" avega dela 2 manJ u«inkovUim nost« pa dosežemo, delavec osta- Siršem pomenu, je odočilni fi- sode'ujejo pri tem. Vzemimo za s"2 sreano k Clovekovemu orodjem na delo z močnejiim ne  vedno  iniciativni   organ,  mi-   nitelj  delovne  proizv?dnosti sc-   Pnmer vprašanje psihologije člo-         J    J  •                                      orodijem pomeni nekako preme-
selni  del  delovnega  mehanmia.   cialistične  družbe                         veka Proizvajalca in sploh vpra-      KomutMstična epoha, ki nasta-   Sčanje   deda.   D&lo   se   osvobaja
Zato   lahko  doseže  s   'vojo   dj-                                                       šan^e d«hovne atmosfere na de-  Ja- Pa bo ta proces razvila uni-  tam,  kjer namesto  njega  sedaj
javnostjo razne učinke — raz- . ustavilismo 3« dalj Lasa pri lovnem mestu. Ta presneto tnno- verzatoo v korist družbe kot funkcioaira napirava. To delo se lično delovno proizvodnost - v    e,m   vPrasanJu  P^v  zaradi   ve-   go  pomeni   za   tisto   prisrčnost,   celote.                                          pa upo,rab,lja tam, kjer je treba
raznih  smereh,   začenši   od   raz-   Ilkega   Pomena-    fci   8a   ima   to   tniciativo  in lahkotnost fizičrvih      Prav  ta   neizrtierno  vetji   po-  to napravo napraviti (ia vse  kar poreditve   pa  do   boljšega   izko-   vprasanje za  naše pogoje.  Izvr-   in duhovnih   opravil,   ki  jih je   m«n, ki ga dobiva znanost z raz-   je za .to napravo po-trebno) riščanja  tako stroj«v  kakor su-   ^™    druzbena    preobrazba    m   treba opravlti. Zato tudi psiho-  ^ojem  brezrazredne družbe,   pa      Smisel uporate rezultatov zna-rovm.                                            nagl?     . mdustriahzacua        sta   logijo kot vedo moremo in tudi   zahteva. da  apozorimo na  neke  no9ti  izterfttanje «, notoeTffli
vzrok,   da   je  spretnost   delatrca   moramo uporabliati pri p.rei6ko-  momente,   četudd   v   najkraLJŠih  nafavnih ^l^n^Iv^      w
Spretnost  delavca  postane  re-   fv širšem smislu: eno  izmed  'e-   vanju. p^gojev za latvaritev naj-   ob™ih.                                         šant tehnololte^ n^'™^ ?^«
«*a   problem    gospodarstva   po-   meljnih  vprašanj  nagiega pove-   ugodnejše delovne atmosfere                                                           l^J^-.*?    postopka leži
sebno    tedaj,    kadar    se    naglo   lanjs   delovne   proizvodiosti.           ™                                                  •••"»    njena    t e h n o 1 o -   v ^cevanjii d ela, kar se izraza
spreminia  način  proizvodnje  —                                                         Znanost  ima  sploh  zelo  velik  ška   uporabnost                   v porastu delovne proizvodaosti.
v   razdobju   nagle   industrializa-       b) Znanost...                            pomen  za  družbeni   razvoj.    Ko      Toda O3tane nam fc                   ^o pa danes tudi gradimo to-
ms^m s: sn^rsssa^ i~rs^fE =v^k-;r= d= p^bF^"
dostna  za  .staro   tehnJko   alj   za   vrsti Da  je <zraz r>raktične Dro-  ™n „ 1,               «,••      "        '™a    med določemm znaastven m izu-
drugo    vrsto    dela    sploh.    Ta   Tz^odne izkS'                         Zl*k<>n "^11!.^1^1 energ.je,   mom ;n nj            praiktično upo-     Ne smemo pa prHSakova«, da
.pretnost   pa   ne   na.tane   tako      „   "   .     ,                     .               »koa gravitacrje, Mkon 0 odno-   rabo obdobje pr«Lagovanja r«-  ^™ ta  rezultat   -   prihranete
naglo. Celo pri vzporednem .zo-    /. okvtlvu   egf imaf0]0 s»m°-   '"^f?.™880 m ^nergIJo; v ek°-  nih problemov glede tehnološke   ^ d^egli tatoj, ko prvdč upo-
braževanju delovnega  ^ebja  e»   St°.j"°st m laSt,n0 gI*"nje;.klus?   "om"' ™mo "kon o sorazmer-   uporabnosti teh izumov. To nam   "bimo neko iznajdbo. Tak pri-
pogon   novih   rtrojev   T=   uspeh   P^3^1^ na ^3^"1 P«lro«ju kot   m ra^elitvi skupn«ga družbene-  kaže]o   tudi   sedanji                     mer je še vedno z i2kariščanjem
ob  zaeetku de:a  vend^ ie. ,Jabg,   m«eln, razvoj in dolofiena znan-   ga de,a       k         k        ,              d   podrofiju pralzvodnega tekariSCa-   Jedrske e"^je za patrebe go-
kakor   s.cer,   ko   vsa   .mašineri-   ?tv&t?a P^.dobitev  Naj si bo ftzi-   To   «nogoca(.   da   družba   lahko   nja jedrske e            »                    spodarstva.Todapravgoto.vobo
ja.   steče.    Nova   tovarna   sama   ^L' ^.T^^r'?8, t     n,'   taiw ^kJ ^¦Tv^"^   pira   vrsta   ^hničnih   vpražaaj,   *»*  kmalu  storjen napredek od
,              ,                              .       4.  j     zoiija. ali katera koli aruga zna-   Kon.tost.   KaKor tudi  zaKomtostl   ^.i^j«.     „ ¦        ,.                       .         7j»^*vhn<affa      ctraMi^       t«^««i,vaui
konec    koncev    prow»aja_   tud:   nogtJ vsaka od     h jma    ^ raz.   ,astn        živ)jenja. obfi| prva  in   tffde     pnpravlflanja     surovme,   ^f"ega     ^«-     TehnoJodU
spretnost delavcev  za svoje pc-       =     ..   7dru*ui.   de]n    mnr,e,h   druga zakonitost Da imata vPlik  ^0!'^   za  sprožčanje   energge,   Proces    m   izkubnje   so  na   tem
trebe.   Velikega   pomena   pa   je,   ™l' J   „ J      n PiSrH h •      ^T   D^fctifpn I™                                za  spreminjanie   te  energije    v   Področju   že   tako   napredovale,
da se ta skladnost nove tehnike   '"l"^^ k°V PJT?i          H h"   ^"^*"1 f"16"-      u                       toplotno. električno Md. V vrsto   da «> v nekatenih državah že za-
m  potrebne  spretnost,  doseže  v   * lh P^Oale?J\V ' ?a ^H f v, nl         ^0"''  W  Dam idh °*riv»J°   teh vprašan] spada tudi priprava   čeli grad"i veftje »at(>ms,ke cen-
¦ kratk«m razdobiu   To n^lo po-   nJem gibanju je vsaka oa teh ne   naravne  vede,  omogočajo, da  v  potrebnega znanstvenega in teh-   trale<<.   ki   bod°.   kakor   kažejo
S?^mdero^Jpr«S,ktW«.t  z   raTtaZ]edrufbVinZnfeenabSpo:  1^° ^0^8 »^0 «' mt*'   ^ega kadra, ki bi fpopo^e-  Proraču.i,    pro^izvajale    cenejžo
vsemi   gospodarsicimi   posledlca.  f«b  temveitadi d»v ttkt iv^  Sr,^-      ^™' .       '«^  *   P""   Val     iB     "P™«"1     tehnološkl   elektrltao energljo. kakor pa na-
mi   n katerih  -mo orei aovoril:    treb- temveč tudl prav tako sv°"   klJU<^W njegovi moii, to se pra-   prOces.                                      vadne električne centrale. Vvsa-
cev   in   sUbilnoat   pr,   istem  Ao-   s,editvo       °                              ^f«i-^:  J     Z~          ? ° ?!"  "°sti znan^ti ima wojo ekonom-  <«? Pomeni uvedba l«fa*e ener-
lu «t»  tpmelini  7ahtevi za naeln   sled;*tvo-                                       uničlj.vosti  energue je teoretii-    k     t         Kak&io'                       glje  v  sluibo  človeka   ogromeo
lu sta  temeljni  zahtevi za naglo      Znanost M  je razvil% in tzdi-   na   podlaga   za   odkritje   načina      °     "     Kak&lo?                       napredek   na   poti   k   dvieanja
«vojitev vseh posebnast, deU ?   ferenciraJa y mnog0 r*nih ved_   spremembe   taplotn«   energije v     «o   znano.t   odkrije   dolofeni   ^,,,    p,od«ktlvn«U?   uTai
noVQ   tehmko    to   je   >a   dosego   ^ ka.terih ima vsaka sv(>je          elekbrično. Je pa tudi osnova so-   zakon In Slavni postopek za nje-   pravi     prihranka     človekoveg*
potrebne  skladnost!    v   tra.k-m   ^^ podr(rfje   ki ga raziskuje.   dobnega znanstvenega napora za   gov0   PraktiCno   uporabo,   tedaj   deU. Zato si mora družtvo pri-
razaoDju.                                       Nekatere     znano-sti     pr&učujeio   aprostitev    jecirske    enerffi.je   in   Ir"ajo llMte to spoznaoj« brez-   zadevati za nadaljnje razvijanje
Pomen   spretnosti   de.avca   se   določena gibanja in pojave v na-   njeno spreminjanje v elelotrično,   Pla*no na razpolago.                     znanosti,    aK  svoj.ih   iakušenj   v
ne    zmanjšuje    z  družbeivo-eko-   ravi, N. pr. fizika, ketnija, astro-   toplotno, svetloboo itd. Podobna     To spada v vrsto trajnlh pri-   odkrivaflou  povih  naravnih  tao-
nomskim   razvojem.   >emvei   ra-   nomija itd. NazivanK) jih s skup-   stvar je  tudi  z  za&onom  0  od-   dobitev človešfcva. »Ko so enkrai   n<ysti in za reževanje prob-lemar
ste. Res pa je, da postaja z in-   ______                                         nosu med maso  in energijo. Ta   odkrili zakon  o deklinaciji ma-   svojuh družbenih odoosov, keir je
dustrializacijo    delo    na    posa-                                                       zakon govori, da tudd minimalne   gnetne igle na podro^ju delova-   ^0 najkrajša pot k napredku.
ineznem   delovnem   mestu   pre-      > »Ce je tehnika v največj&m   ko';4|oe   mase   vsebujejo   veliko   nja elektrt{nega  toka,  aJi  pa  o      Ekonotnsko vpraSanj« teh.no.lo-
prostejže.  Zozuje se  na  obdela-   delu odvisna od stanja znanosti,   k^i*ino enei«ije. To vse doka-   ustvarjangu magnetizma v želer-   ike uporabnosti znanosti, kakor
vo    neke    nadrobnosti     ali    na   potem je znanost še mnogo bolj   ZUJC- ^®110 n«iz6rpne moinosti so   ju, oko.H katerega kroži elektrif-   smo ga obra*loži.li, pa lahtoo po-
nadzorstvo,   ki   ga   opravlja   ie-   odvisna od stanja Ln potreb teh-   za  razS-ritev energetičnjh virov  ni tok. ne stane potein ta izum   stavimo samo s stailišča brezraz-
lavec    nad    strojem.    Po    drugi   nike. Ce je v družbi potreba po   za človekove potrebe.                    niti pare vei. Toda za izkorižča-   redne,  to  se  pravi  socialistlčno
Mrani   pa  postane   tudi   bolj   za-   tehniki, tedaj bo to znanost po-     Zakoni, ki nam odkrivajo druž-   nje teh zakonov v telegrafiji itd.   družbe.  V  buržoazrnl  družbd   na
motano.  Posebno  v zvezi s teh-   spešilo bolj kakor deset undv&rz.«   bene vede, prav tako kažejo no-   pa je potreben zelo drag t« raz-   moremo    računati    tako.    Meje
nJčnim     in     ekonomskim     vod-   (Marx,     Engels,     Zbrana     dela,   tranjo nsravo druibe, smotrnost   prostranjen aiparat.« (Marx, Ka-   buržoaznega   račtma  so   ožje  ia
stvora    posameznih    tovarniških   knjiga II., str. 487, izd. Kultura.)   njenih oblik, danes pa tudi nuj-   pital, I. zv. atr. 310.)                     sicer v dvoamem smislu.
Orednlfitvo :n glavna uprava »NaSe skupnostlt (v »rbohrvašilnl »Na5e tsjednlce«) Beograd, Dečanska S5/IV. teleton 20-118. — Glavnl \n odgovomi urednik LJubisav Markovii. — UrednlSkl odbor ln doptsništvo za Slovenljo, Ljubljana, Ul. Toneta TomiS16a 9^11., telefon 21-605. — Uprava »Naše skupnosti« za Slovenijo, LJubljana,  UL  Toneta  TomSifa  5/11.  telefon   21-832, poStni predal 29, tekočl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-5-Z-367,     s posebno oznako »taJlaSo
skupnosfc. — Tiska Casoplsno-založnižko podjetje  »Slovenski poroCevalec«. — Za tisk odgovoren Franc PleveL