1Z9. žtElllH. I UMIttl, t PM^ L JHiji I§Y7. L Isto. .Slovenski Narod' v«lfa f« pottti za Avstro-Ogrsko: ćelo Mo skupaj naprej . K 28 — I pol leta „ « . . . H*— četrt leta „ „ • . , 7 — I na mesec . »• - - » 250 | za Nemčijo: ćelo leto naprej . . . . K 33*— za. Amerlko in vse druge dežele: I ce!o leto naprej . . . . K 38.— Vpra5anjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Dpravnlitro (spodaj, dvorišče levo). Knafleva ulica *L 5, ttUfon it §1. Iihaja vsak tem ittctr livitsil B4*tli« la »ratalkt. Inierati se računajo po porabljeneni prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm SIrok prostor: enkrat pa 8 vfn., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vi a., porte in zahvale (e.nai\ prostor) 10 vin. Pit večjih insercija'i p:» dogovora. Na pismena narobila brs.z ialoJo'jae vposlat/- niro:.iine se ne ozira. „Marolat Us!ianuH t«l*f*a ftt, S9. Upravništvu na] se posiljajo naroinine, reklamacije, iaserati L t. đ., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja w Lfablfaul dostavljen na don ali Če se hodi ponj : ćelo leto naprej . . . . K 2&40 I polleu „ .....1320 I Ičatrt leta „ . . • • . 6-60 na mesec „ ..*.-. » 2*20 Fosamezna tlovllka velja to vinarfev. Dopisi naj se fraakira>. Rokopisi se ne vračajo. Ur#4aiiivo: Kaaliova ulica £L S (v pritltčju levo,) tslefon šft. 34. Prvi w'mM\ poraz programa PB®« mm. (Od našega posebnega poročevaka.) D u n a i, 5. junija. Posl. dr. Krek je danes v kratki programatični izjavi, ki jo je označiti kot prvi odgovor jugoslovanske delegacije na vlacine nacrte, ohseže-ne v prestolnem govori!, poudaril. da se da sicer sprerneniti poslovnik, da pa ni mogoce spremeimi številnega razmerja narodov v državi. Kmalu na to jo zbornica na ma-nifestanten način pokazala, kako res-nične so te besede. Z 203 proti 183 glasovi je v poinienske/ii glasovanju ?.prcje!a predlog posl. Ur.ia Frante, da se morajo v bodowe sprejemati vsi govori dobesedno v uradni stenogra-fični zapisnik, ali z ćrugimi beseda-ini: od sedaj se bodo morati steno-srrafirati in v zapisniku objavljati tuđi nenemški govori in stereotipni opazki protokola »der Redner spricht slovenisch« je za vedno odklenkalo. Ta sklep je največjsga p r i n c i-p i i a 1 n e g a pomena. Parlament je pred vsem svetom pokazal, da država po svoji većini ni nemška, za-stopniki vseh nenemških narodov so posvedočill, da so odločeni odbiti vsak poskus dati državi lažnjivo nemško krinko, uveljavili so v kon-kretnem slučaju princip ena kopra vnosti v zakonodajnem zbora avstrijske narodnostne države. Rezultat glasovanja so pozdravile nenemske stranke z živahnim odobravanjem, ki pa ni imelo nobenega prikusa po škodoželjnem triumfu nad roraženimi Nemci. Zmaga pra-vičnega principa je napoinila naše zastopnike z iskrenim zadoščenjem, ne bo jih pa gnala v ekstreme ter jih ne bo zapeljala v to. da bi sku5?li sedaj s skrajno konsekventnostjo dražiti poražene nasprotnike ter jim dajati povoda za proti parlamentu n^penene naklepe. Zmaga principa iezikovne ravnopravnosti v državnem zboru po-meni prvi parlamentarni poraz politike takozvanih nerr^kih >\'oraussetzangen . Kclo bi se upal priti še z nemškim državnim jezikom, kdo upal trdit^ da je po današnjem glasovanju še mogeče misliti na ^rrcustroj države« v smislu zna-rih radikalnih programov. v smislu programa grofa Clam - Martinica samesra? Tuđi grof Clam - Martinic je bil danes poražen. Tistih 18,3 glasov. ki so ji!i oddale nemške stranke proi predlogu Jr. Frante. je bilo oddanih tuđi za vlado, s katere sistemom je predlog v dire^tnem nasprotju. Pokazalo se je. da vladni sistem n i m a v e č i n e. Nastaje vprasanje. knko 5i bo vlada grofa Clam - Martinica dobila proračunski provizorij? Na to vpraSanje pač ni težko odgovar-Sati: sploh ga ne bo dobila. Grof Clam je danes načelnik kabineta, ka-teremu je spodkopana življenjska podlaga. Njegovi dnevi morajo biti 5teti. Državna politika mora krcniti na druga pota. »Volja narodov. ki hečejo živeti. se ne da spremeniti,« je med živahnim odobravanjem slo-\anskih tovarišev dejal danes sro-vornik Jugoslovanskcga kluba dr. Krek. < Kdor to poskuša — ta je so-vražnik države!« Današnji dan bi moral roditi spozrtanje. da po dose-danjem kopitu ne gre napreMn roditi bi moral tuđi pozitiven uspeh, da se stari sistem nadomesti z novim: demokratičnim, pravičnim. Clam-Mar-tinic bo izginil, ne verjamemo. da bi mu mogel slediti mož drugega imena toda istega mišljenja. Važno je na podlagi današnjega glasovanja tuđi konstatirati, da so se združile proti principu enako-pravnosti vse nemške stranke. Tuđi nemški socijalni demokratje so konc-no očitno pokazali, da je njihova na-cijonalna objektivnost prazna fraza, 7apustili so pozicijo svoje dozdevne narodnostne nevtralnosti. Zmagal je med njirni Scheidemannov duh. V bccloče jih borno smeli resno upo-Stevati kot podpornike nemške^a dr-ravnega sistema. Jasnost v takih za-devah je vsekakor koristna. Razvescljiva je solidarnost, ki so jo pokazale nencmške stranke.Morda ^e je dane? prvić zgodilo, da ?o se vsi Neriemci složno uprli germaniza-torični misli. Doseći to solidarnost ni bila lahka stvar in radostno srne-ino kv^nstatirati, da je igral pri toza-devnih poga janjili .Uigoslovanrki klub jako odlično posredovFalno vlo-J3CO. Na doseženi podlagi je treba sedaj graditi naprej. Ne le v negativnih ciljih. tuđi v pozitivnih naČrtih bi ^e dala polartv^ma doseći pnralelnost nazorov in solidarnost nastopov. Pri rcj priliki pa ne smemo prezreti, da je bil nastop nenemških strank premalo pripravljen. Nen^ci so sklicaJi vse svoje ljudi — manjkalo jih je ko-maj 25 — na nenemški strani je bilo 70 poslancev odsotnih. Ta nedosta-tek v režiji bi bil mogel onemoceečiti ves uspeh današnjega dne. Tuđi Ju-goslovanski klub bo moral svojo sicer izvrstno delujočo organizacijo v tem oziru spopolniti. Danes je od 33 naših poslancev manjkalo jih 10 — de!oma iz prav nevažnih vzrokov. Uvesti bo treba strožjo klubovo disciplino in v bodoče ne borno zabe-ležili le, da nišo bili navzoči poslan-ci kakor dr. Šusteršič in Jaklič ter dr. Fon, ternveč našieli bomo ćeli seznam tistih. ki s svojo nenavzoč-rostjo ogrožajo uspeh tako važn'h akcij, kakor je bila današnja. Nemških strank se je polastila zvečer velika depresija in National-verband se je resno posvetoval, d\\ naj jutri pri tretjern čitanju glasuje proti novemu poslovniku, za kate-rega je treba, v kolikor vsebuje spre-membo državnega temeljnega zakona dvetretjinske većine. Ne verjamemo, da bi se upali Ncmci tako očitno deklarirati kot sovražniki parlamentarizma. Zato tuđi ni polagati na trditve nemških krogov, da nastaja resna parlamentarna kriza, nobenega posebnega pomena. Većina parlamenta je za parlament, s tem dejstvom mora računati danes vsaka avstrijska politika. Prvi eeijti naskok ea parlnt. (Od našega posebnega poročevaka ) D u n a j, 6. junija. Zmaga ideje rravičnosti in ena-kopravnosti vladi in Nemcem ni dala spati. Še snoči so se posvetovali nernski klubi pozno v noč, kako spremeniti uspeli nenernških strank v poraz. Iz nemškega tabora so priiia-jale grožnje in začela je delovati znana radikalna parlamentarna kamarila, kateri je vsaUa prilika do^ra. da si odpre toli zaželjeno pot do ustavnega prevrata. Reci se mora. da je tud; vlida pošteno stori'a svoje, da se posreći Znamen, naperjen proti včeraj v dru-gem branju spreieti lex Franta. Nemci so se postavili na Mali-sče. da v tretjem branju ne glasuje jo za spremenjeni poslovnik ter tako onemogočijo (ker je glede ne-katerih paragrafov potrebna dve-tretjinska večina) njega definitivno sprejetje. ako nenemske stranke ne prekličejo lex Franta, oziroma jo ne spremene tako, kakor bi bih Nem-cem ljubo. Nemška zahteva je šla torej za tem, da tuđi v bodoče ostane nemščini praktični privilesni edi-nega parlamentarnega protokolar-nega jezika. ?e na vse zgoda] so pričela po-gaianja in rm vseh koncih in krajih so se vršile koaference, so se pojav- lja.lt koii-promisni predlogi. Intervenirala v prilog Neincem ni le vlada, temvee groi C'am - Martinic si je skusal dobiti ?^. jaćjo pomoć. Dopoi-dne je pr:r ^parlament general-adjutant r * obkcavicz ter je kon-ieriral s čes** i voditelji. Ze v včcrajSnjeni poročilu smo pnudarjali, da gre siovanskim in sploh neneni>kini strankani v glav-nein za princip in da se nočejo ven-čuti s ceneniii'ii lavorikanii zmage. \z tega raspoloženja si je tuđi razla-gati, da je na slovenski strani zavladalo mnenje. da se naj poskusi doseći kompromis, ki bi Nemc^in nekoliko olajsal depresijo ter jim na drugi strani izbil iz rok argument o praktičnih tezkucah. ki da se s:avijo stenografiranju govorov v 8 jezikih nasrroti. Gotovo je tuđi, da so hotele slovanske stranke odpraviti vsak povod, ki so ga iskali gotovi ntiiLški kroki, da na?koćijo in razbi-jejo parlament. Morda je bila taktika slovanskih strank, katerim na čelo sta se postavila Češki Svaz in Jugo-siovanski klub, neuteineljena, vseka- | kor nišo Nemci zaslužili koncilijant- j nosti. ki so jo kazale slovanske stranke. Spomniirso se le na afero predsedniške kandidature: Siovani so bili principijelno pripravljeni, ak-ceptirati nemškega predsednika, ugovarjali so le o s e b i dr. Orossa. Nernci. ki so v parlamentu vmanj-š i n i. se nišo niti na iiajtehtuejše ugovore ozirali. Vztrajali so pri dr. Grossu. Ako bi bila nenemske stranke takrat hotele, bi bile kot večina lahko izvalile drugega predsednika. Scorile pa tega nišo iz ozi-rov na nernoteno delovanje parlamenta. To koncilijantnost so Nemci danes > rnili s tem. da so tokrat kot in a n j š i n a zahtevali koncesije, katerih pri volitvi predsednika v e -č i ni nišo Iiotcli dovoliti. Stara nem-ska resnica pravi: Ja. Bauer, das ist was anderes! Tuđi bojazen. da se parlament razbije, je prevelika. Naš rarlament ne zioruje 1c zato. ker tako zahleva ustava, ker to odgovarja splošni želji prebivaistva. temveč pred vsem z?to, ker ga država potrebuje. Sam cesar je poudaril, kako važna vloga pripada avstrij-skemu državnemu zboru v mirovni akciji. Vprasanje, ali naj vlada ustre-že gotovim željam VVolfovih ljudi, torej ni le vprašanjs strank. ki iskreno >ie!e obnovitev parlamcntarnega življenja, temveč je tuđi zadeva, o kateri bi v kritičnem trenotku izpre-govoril besedico z grofom Clam-Martinicom tucli grof Czernin. In končno: Kdo izmed pametnih nemških politikov ne bi razumel, da se odigrava obnovitev avstrijskega parlamentarizma pred cčmi cele Evrope, pred silno pozor-r.imi očmi naš'h sovražnikov. Ali more trezen a v s t r i i s k i politik v sedanjem času izlržiti državo rno-raličnemu porazu, cia je pustila razbiti parlament z n t o, ker se je iz-rckcl za raiprirnitivncjšc pravo av-strijskih narodov? Na to vprašanjc u?] odgovore rnc nemške stranke, ki ?o se danes zonet enkrat postavile na stallsče. da hočejo obnovitev države le v smisiu svojih programov ali pa sploh ne ... Kakor rečeno, dovoljeno je dvo-miti, ali je bilo priporočljivo. da sn se Tienem. stranke sploh spušoale v kompromisna pogajanja. Le\ Franta je sprejeta. večina se je odločila za ravnopravnost — deistvo se ne da spreminiati. Gotovo pa se mora na drugi strani priznati, da so Siovani ravnali v pošteni volji, storiti vse, da se ohrani parlament. Vsled konferenc. ki so trajale ves dan, je morala biti seja zbornice dvakrat, ob 11. in ob 4. prekinjena, zavržen je bil eden kompromisni predlog za drugim, in sele zvečer se je poljskemu poslancu dr. Leu posre-čilo, sestaviti formulo, ki menda za-sigura sprejetje poslovnika. » Dr. Leo je namreč predlagal: lex i Franta ostane nespremenjena, zbornica pa sprejme resolucijo. v kateri izreće, kako se naj lex Franta praktično izvaja. Nenemški govori naj pridejo namreč v dobesed-nern nemškcni prevodu v tekst protokola, originalna tesedilo ra se naj objavi v posebnem drugem delu protokola. Nemci so se sicer razdvojili, toda neneiirffre stranke so plaćale končno rešitev poslovnike reforme rnorda mno^o dražje. Z Leonovo formulo ostane protokol i n p r a x i vendarle n e ni š k i. Načelo popolne cnakopravnosti ne bo konsekventno izvedeno in nenemški govori dobijo ociij. da nišo popoinoma enakovredni nemskim. Le nemški prevod priđe v j glavni de! protokola, original se mora zadovoljiti s postranskim prostorom. Leonova formula sicer še ni oficijel-ViO odobrena. Ker se pri tretjem čitanju ne more glasovati o nikakih novih predlogih, je bila Leonova reso-lucija odkazana posiovniškemu od-| boru. Najbolje bi pač bilo, da bi osta-J la tam za vedno pokopana. V ostalem je bil sprejet reformirani poslovnik z lex Franta vred z vsemi glasovi, proti glasovom nemškega Nationaiverbanda, ki se je tako Še nazaduje osmešil z otroškim kljubovanjem reformi, katero so baš njegovi voditelji označevali za pred-pGgoj obnovitve zdravega parlarrl€TJ-tarnega življenja. Sevcda, predstavljali so si stvar nekoliko drugače. Nemški demonstraciji se ie z aplav-zom pridružil tuci poročevalec pasi. Kuminer, ki je cdložil tik pred glasovanjem svoje niesto. Sedaj skušajo nemški radikalci ?:asnovr».ti intrigo v gosposki zbornici. Pridobiti hečejo tam gotove kro-ge za to. da bi n^i gosposka zbornica z obstrukcijonistično taktiko vendar-Je šc izsiiila kako »remeduro-. Pa se bodo molili. Prav karakteristično ozadje k nemškim proti enakopravnosti narodov in slcžnemu delovanju parlamenta naperjerim naklepom je tvoril danes ponoldne prizor, ki se je od-igral v zbornici. Ko je predsednik r>rcčital odgovor slavnes:a našega Boroeviča na Čestitke parlamenta k zma^i prj Jamljah. Resede generala Boroeviča: n-eseli me, da Vam morem sporočiti. da so se sinovi vseh avstrijskih narodov v bratski složno-s t i borili kot 1 e v i ter se pokrili z nevenljivo slavo«, so izzvale na slovanskih klopeh burno odobravanje. Zlasti Ju-goslovani so priredili Boroeviću ra-dostno ovacijo in v zbornici so za-orili mogočni »2ivio na5 Boroević! Slava nešim junakom!^ In proti nemskim k'opcm: ^Slušajte iijegove besede!^ Ucfira ssjs psrlaniBnts. Ob 7. uri 20 minut zvečer se je seja parlamenta zopet pričela. Kakor že omenjeno, je poslanec tiummcr odložil poročevalstvo o poslovniku ter ie niegovo mesto zavzel načelnik poslovniškega odseka dr. German. Vršilo se je rafo po nekaterih nebi-r.tvenili izprcmeinbah glede citiranja raragrafov glasovanje ter je bil zakon o poslovniku in poslovnik v tretjem branju sprejet ob navzočnosti več kot polovice zbornice in z dve-tretjinsko većino. Proti je glasoval nemški Nationalverband. Prediog poslanca dr. Lea je bil kot samostojen prediog odkazan posiovniškemu odseku. Volitev ustavnega odseka. ob-steječega iz 52 pos!ancev, se je dolo-čila r.a prihodnjo sejo. Sledile so razne interpelacije. Poslanec R\ i t z e s se zavzema za ustanovitev posebnega odseka za begunske zadeve, enako poslanec ' Bugatto. Iz predsednikovega odgovora je posneti. da se bo v kratkem lahko izvolil tak odsek. Poslanec N o m e c je opozorlT, da je bila danes izročena interpelacija glede eksplozije v niuuicijski tq-varni v Bolovcu pri Plznji v dunaj-skem češkem listu konfiscirana. — Predsednik je obljubil, da bo zadevo nizisVal. Poslanec M n m m e r je nato protestira!, da se je lex Leo odkazala poslovnibkemu odseku. češ, da je to nedopustno. — Predsednik dr. Oross pa je bil prisiljen, izjaviti, da se ni nikao nnrl temu odkazu, vsled česar ga vzdržnje. Podanih je bilo še nekaj nujnih predlogov in nekaj interpelacij, med njimi interpelacija poslanca S p i n -cica glede postopania v hrvatskem i;i slovenskom Jjudskošolskem vpra-šanju v Istri in interpelacija poslanca Rybafa glede urudne rabe italijan-sKin krajevnih imeii v slovenskem ozcmlju. Prihodnja seja bo v torek, dne 12. junija ob 11. dopoldne s tem - le dnevnim redom: 1. Poroćilo poslovni«kega odseka 0 predlogu Lea. če je bo mogoče pravočfcno razdeliti. 2. */olitev proračunskoga, fi-nančnega, justičnega. voinogospo-darskega in ustavnoga odseka. 3. Prvo branje proračunskega provizorija. Zad3va poslanca Gralenaaerja V imenu Jugcsiovansiiega kluba je danes vložii načelnik dr. Kerošec po nalogu kluba od poslanca dr. Ry-bafa izdelan pretilog, ki zahteva, da se naj na 5 let težke ječe obsojenega poslanca Grafenauerja izpusii iz ječe ter pokliče k sejam državnega zbora. Predlog se opira na deistvo, da je bil posl. GraienauCr nezakonito obsojen in da torej r.i izgubil mandata. Poslancc (jrutcnaiier Je bil obso-jen od poljskcga srd;5ča 10. vs-made v Celovcn dne 4. junija 1916 raci zločina po S 65 a) obč. kaz. za-kena (kršenje javnoga miri;) na 5 let težko ječe. Ustava določa, da spada tu zločin pred perotna sodižča, ki jih je sicer megoče suspendirati (z naredbo celokupnega nii^istrstva). kar se je dne 25. /j.iija 1914 res zgodilo, tocia suspenzija je pripustna 1 e za eno leto: zato so naredbe, ki so od pravile porotna sodišca tuđi za 1. 191O/1G in 1. 1916/1/ nezakonite in torej nevcijavne. Pa tuđi po suspenziji porotnih sodiSč bi bil moral priti posl. Grafen-auer pred civilno kazensko sodišče, kaj ti po § 14 vot. kaz. reda so pod-vržen.e civilne osebe vojaški jurisdikciji lc glede tam taTcsativno na-stetih kaznivih dejanj, med katerimi pa se zločin po §f>5 a"* ne n a li a j a. Vlada je zato v posebni naredbi odkazala tuđi ta zločin in še nekaterc druge delikte voiaški jurisdikciji. Ta naredba se nahaja v ostreni prott-slovju z ustavo ter je že zato popol-noma nična. Nična je pa obsodba posl. Grafenauerja tudl zato, ker je bila izrečena na pedlagi postopanja, veljavnega z? vojaška poljska sodi-šče, ki je po § 452 voj. kaz. reda iz-recno omejeno na o s e b et P r i -padajoče armadi na boji-š č u. torej velja za civilne osebe tuđi le takrat, če so prideljene armadi. Posl. Grafenauer ni nikdar pripadal armadi. Njegova obsodba je torej iz treh zgoraj omenjenih vzrokov nična. Jugoslovanski klub zato predla-ga. da naj zbornica proglasi proti-ustavrne naredbe o suspenziji porotnih sodišč in spremembi kazensko-pravne kompetence proglasi za pro-tiustavne in torej od začetka neve- 1 j a v n e. Zato so vsi procesi in sod-be proti civilnim osebam izvršene Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 8. junija 1917. 129. 5etv na podlagi teli naredh nične. Pred-sedništvo zbornice se pozivlja. da naj pozove posl. Orafenauerja k se-jam ter izposluje njegovo takojšnjo izpustitev iz ječe. Predio? se bo odkazal imunitet-nemu odseku. Podoben predio* je vložil posl. Stanžk v imenu CeŠkega Svaza tuđi glede obsojenih poslancev: dr. Kramafa, dr. Ra si na, Choca, Vojne, Burivala in Netolickega. Iz zgoraj označene utemeljitve jugoslovanskega predloga je spoznati vso njegovo dalekosežnost. Nv|ni prodtoct* Razni poslan ci Jugosiovaoskega kluba so podali v seji dne 5. junija ćelo vrsto nujnih predlogov, ki se ti-čejo raznih podpornih akcij. Med drugimi $o poslanci Jankovič, Ben- ! kovic in Hladnik vloŽfli v imenu kluba nnjni predlog radi podpore po potresu prizadetim krajem v Posavju. lijaii uri Jamljak m idi. NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 6. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Ob cesd v Ojtoz smo z zapornim ognjem udušilt slaboten sovraž-ni sunek. Sicer mostoma oživljajoče infanterttsko delovanie. 1TALUANSKO BOJIŠCE. Sovražnih se je mučil včeraj med Vipavsko doihio in morjem z brezu spe snimi napadi, da popravi zadnje dni na Kraški visoki ptanoti doživeli poraz. Njegovi napadi so se razbili. Naše čete so razširile z za-vzetjcm neke visine pri Jamljah svoj uspeh ter so držale v ljutih bo-jifa vse zavzeto ozemlje. Število v zadnjih treh bojnih dnevih vjetih se je zvišalo na 250 častnikov, med nfl-mi 4 štabni častniki. in 10.000 mož. Već italijianskih polkov srao vjeli skoraj z vsein moštvom neranjenih, tako polk št. $6. z 2685 možmi, polk fšt. 69. s 1932 možmi in polk št. 71. s 1831 možmi. Brfeade Verona, Sira-cusa, Public in Ancona. v katerih vr-stah so se ti polki borili, so uničene. V predoru pri Stivanu smo vpienili ćelo poljsko bolnišnico. Bnjišče je poseiano z mrtvim! Italijani. V jasni mesečni noči od včeraj na danes so itaHianski Ictalci dalec za našo fronto pripluli nad mesta in kraje. Na Notranjeavstrijskem so pripluli do Ljubljane, na Tirolskem v blizino Bolcana. Na Primorskem hi Kranjskem je bilo nekaj prebivalcev od bomb ubitih. Škode ni bilo. JUGO - VZHODNO BOJIŠCE. Nelzpremenjeno. Šef generalnega štaba. Dunaj, 7. junija. (Kor. u rad.) liradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE, Ničesar novega. 1TALUANSKO BOJIŠCE. Ob Soči je sovražnik včeraj z največjo žilavostjo nadaljeval svoje poskuse, dne 4. junija mu odvzete pozicije za vsako ceno vzeti nazaj. Bojišče pri Jamliah je bilo zopst po-zorišče naisilnejfše borbe. Italijani so podlegli. Njih napadi v masah so se povsod s težkimi izsubami zlomili. Zopet je ostalo 30 častnikov 1n 500 n*ož v naših rokah, *?ko da presesra skupno število od 12. maja sem vie-tlh vsoto 27.000 mož. V Ziljski dolini smo zbili dne 5. lunfja italiiansk? bojni dvokrovnik«, Oba ietalca smo neraniena vjeli. Isti dan so sunite naše napadalne čete v okolici Dreizinnen nsnešno v sovraž-ne pozicijfe. Včeraj živahen italijan-sk! topovski ogenj v dc!?ni Sngana in na visoki planoti Sedmih obcin. JUGOVZHODNO BOJIŠCE. V prostoru jugo - vzhodno od Berata so pognale naše varstvene čete sovražne oddelke v dolino Osum. Šef generalnega štaba. Bitka pri Jamljah. Iz voj-noporočevalskega stana 7. junija: Bitka pri Jamljah je trajala včeraj z nezmanjšano Ijutostjo. Kakor prejšnje dni, so se trudili Italijani z uporabo največjih mas. da bi dobili nazaj dne 4. junija izgubljene pozicije. Ali samo pomnožili so svoje izgube. Ceorav so stopnjevali artiljerijski ogenj do skrajne ljutosti in metali v boj vedno nove rezerve na mesto povsem izmučenih in sestreljenih jurišajočih brigad, so ostali vsi njihovi napori brezuspešni. Stevilo vjetnikov se je zvišalo za 30 oficirjev in 500 mož. Prizadevanja Italijanov so stremila po njihovi izjavi v deseti bitki za tem, da bi obkolili Grmado na se-veru in na jugu. Odtod na prostoru pri Štivanu in Jamljah njihovi besni napadi v masah. Ti so jim bili dali nekoliko pridobitve prostora. stali pa so jih izgube, ki nišo v nikakem razmerju z dejansko doseženira uspehom. Z nasimi zmagami 4. in 5. junija pa so prišli tuđi ob to skromno pridobitev. Sila našega šunka na prrr/'TU pri Siiva'v1 ^ rreprcčiia Jstočasno je zabranila rezka. 7a Iia-lijane istotako iz^ub polna akcija na prostoru pri Jamljah sovražniku izvedbo niegovih naincnov na se-veru. K-jub vscm ponovnim nava-Jom nišo mogli Italijani tu naših čet potisniti nazaj in jim iztrgati pridob-ljenesra prostora. Dan porosnega usneha. Voja-ško razmotrivanje pouđarja, da je bil bojni dan 4. junija za naše čete ob Soči dan ponosnega uspeha. katere-ga si delit:i vzorna priprava akcije po našem vodstvu in hrabra previd-na izvedba no Cetah. Italijani so bili vzeli v bojih 23. do 26. maja ozemlje pred Grmado z vH'r.:^') čr*o ]:o-to 31 vred, jugovzhodno Jamelj-[""■irdarja - ko:j .4 - ^tivan - F'evin. Najvažnejše pozicije na tem odseku, one na prostoru od Medjevasi doželezni-ce. ki vozi iz Stivana v Tr-ž i č , s o o d 4. dalje zopet v naši posesti. Italijansko časopis-je je proslavljalo pridobitev teea sistema jarkov za priČetek zavo-i e v p "i i a k i r m ado. ld?u«Ji dr« Trsta. Italijani so se bfli vstalili na sprednjem ozemlju te močnc? pozicije. Sedaj so pa pregnani iz nje in uni-čeni so njihovi večtedenski napori, njihovi z ogromnimi krvavimi žrtva-rni izvedeni poskusi, da bi se pribli-žali Grmadi za naskok. Dan 4. junija ie za Italijane dan naitežiega razočaranja, kar so jih Italijani doživeli v tej vojni. Generalni polkov-nik Boroević je porabil psihologično in materije 1-no naj ugodne j ši trenotek za velik protisunek in ga je uveljavil z močno roko. Sovražnik, težko utrujen po prejšnjih krvavih spop2dih, je upal. da bo mo-gel v miru užiti nekaj dni retablira-nja. da poskusi na to s se razpoložlji-vimi intaktnimi divizijami nov sunek v masah. Generalni polkovnik Boroević pa mu je prekrižal ta nacrt; iz parade je prešel k udarcu, ki je sovražnika nepričakovano zadel. Dvadnevno ljuto borenje naših neprirnerljivih čet nam je vrnilo sprednje ozemlje Grmade. — Tako se nam Kaže vedno gloMje pomen tega usneha. Po tako razkačeni bitki, po tolikih odbitih i talijanskih ogromnih navalih po uspehu italijanskih napa-dalcev na obmorskem odseku, naše čete preidejo iz defenzive v ofenzivo. Kar nič nišo ustrašene in utrujene. marveč krepko udari jo, osvežene po udarcu se borijo juna-ško, žilavo in vztrajno tako, da j;m prinese udarce ra sovražnik? sij?,ien uspeh. Kaj sele poreče Barzini, kadar ho opisoval dogodke 4. junija na našem obmorskem odeku? Iz vojnega poročeval-skega stana, 6. junija: Nddalje-vanje našega napada na južno krilo kraške visoke planote s 4. t. m. je priborilo našim četam r>reb!tni uspeh. Do včeraj so izgubili Italijani v teh boiih nič manj nego 250 oficirjev, med temi 4 štabne oficirie in 10.000 mož na vjetnikih. Tekom včerajšnjega dne in tuđi ponoći so porabili vso svojo moč v to svrho, da bi z istotako obupnimi kakor brezuspešnimi napadi zopet izt:gali našim 3. in 4. junija zopet zavojeva-ne pozicije. Z najenergičnejšim sode-iovanjem svo'e r'T-tiljeri^e je vrgel sovražnik svoje rezerve na bojni prostor in j!h pognal v gostih naoad^inih valih v boj. ki pa so biic v .;snju naše artiljerije in iniantenje pokošene ali ovržene nazaj v Ijuteni soopaou. Naše čete nišo sarno obdržale zma-govito svojega prejšnja dva dueva pridobljenega ozemlja, marveć so ga se znatno razširile z zavojevanjem neke visine na prostoru pri Jamljah. Boj je bil nezaslišano ljut. Italiiani so hoteli za vsako ceno odvrniti vedno očitnejši poraz in so žrtvovali brez prizanašanja polk za polkom, da bi predrli zidove naših postojank. Pri tem početju so izkrvaveli. Na tisoče italijanskih trupel pokriva bojišče. Nekaj italijanskih brigad ne eksisiira več. Proti breznačrtiiemu navalu sovražnika so se vrgle naše čete s t*ko silo in prebitno močjo, da so njegove polke, ki so baš Ili na bojišče in se še nišo razvili, vjeii skoro ćele. Na prostoru pri Štivanu so izvedle rase C:tc pro^nnoad s tiix!m udarcem, da, y sovrazno fronto ponoinoma prc- drle in vzele za t<> v tamkaiiajem fe- lerniŠkem predoru spravfteno veliko bolnico. — Cadorna se je pripravljah da prebije nižavo pri Đrestovici in obiđe Grmado, ali to nakano inu je prestrigel general Boroević. Strašno mora učinkovati ta vest v Italiji na one. ki so jo izvedeli, kajti po pad-cu Grmade je hotel Cadorna v krat-kem vkorakati v Trst. Sedaj koraka proti Tržlču. Vplenjeni topovi. Itali-janska uradna poročila naznanjajo vplenitev več avstrijskih topov In strojnih pušk. Med temi topovi so mali topovi za jarke, ki so prideljeni infanteriji tako, kakor strojne puške in se morejo vporaMjati samo v naj-sprednejši crti vsled malega učinku-jočej^a obsežja. Pa tuđi te topove ie dobil sovražnik razstreljene in sicer samo na prostorih Kuka in Jameij. Lani je bila rtaŠa ofenziva na Tirol-skem vplenila ftalijanom 318 topov pa pravih velikih topov, katerih iz-guba je !taliiane h'ido zadela. Bobnajoči ogenj in stroj-n e p u š k e. A. Schalek poroča v »N. Fr. Pr..>- med drugim: Težke mine bijejo. Bobnajoči tgenj iz 40 cm min je nov. ?e nikdar nišo gospndje videli kaj sličnega. Polkovnik pripo-veduje počasi o Rusiji. Vsakih 8 dni so bile tam bitke, bili so crrozni. smrtni dnevi. Ali takova bobnajočega ognja ni bilo. In pri tein letijo streli kakor na strelisču, precizno, na točke kot bobnajoči ogenj. Nijedert strel ne £re mimo, nijeden ne zc^reši niti za las. Vsak strel za-1ene naš jarek ali to, kar je še ostalo od naših jarkov. Italiianska postojanja minome-tov je tam doli za Coronihijevo vilo, na okoli 1500 korakov oddaljena. Parkrat že jo ie ustavila naša artiljerija. Pa kmalu ie bila druga tu. Stojim pri strojnih puškah. Poročnik Caka poleg na napad. Njegove oči grozi jo: Naj Ie pridejo. 12.000 strelov sem jim že dal. čeprav so me dva-krat zadeli: Več globoko udelanih strojnih pušk je tu. Vsaka ima pred seboj zemljevid. v katerega je urisa-na z ravnilom tangenta za pričako-vani napadalni polu'^rog. Pred deseto bitko nišo delovale, pa če so bile manjše prilike še tako vabljive. Te puške so bile presenečenje za Ca-dorno, ni jih bilo mogoče najtl, ne-vidne mečejo sedaj smrt v jurišajoče vrste. Te strojne puške so zadušile v kali že številne napade. Sele ako se vidi prizorišče teh napadov, dobi-jo življenje mnogokrat slišana poro-čila in jih vidiš pred seboj udejstve-na. Sele ko vidim bpbnajoči ogenj na Koti 171 in ga zasledujem s svojimi očmi, od solz motnimi, pricenjam pojmovati, kakšna ie vojna tu v res-nici. Štiri polki proti šestim s t o t n i j a m. A. Schalek poroča dalje: Na vsak kos jarkov — tako prinoveduie neki stotnik — so se iz-vežbali v točnem streljanju. 45 se-kund po poročilu že tiči zaporpi ogenj na pravem mestu. Napad je potem seveda nemogoč. Devetkrat so prišli do nas. Devetkrat smo jih vrgli zopet dol. Pri tem nisem dal ni-kakegra rovelia, nikako navduševa-nje ni bilo potrebno. Moštvo je delo-valo povsem samostojno. mirno, v pravem trenotku. brez panike. Ali mi tuđi nismo bili tako kakor takrat prepričani, da smo tako močni. Štiri dni je vztrajal moj batali^ ? dvema drugima stotnijarna, vedno isti Ijudje, na koti. Tnm je ^rihnj?! vsnk onn kak nov polk, enkrat tuđi neki polk kraljeve brigade. Štirje polki proti šestim stotnijam. Ali aVo bi ne bili zamenjeni. bi bili vzdržali š? dva dni. V poinem redu smo odkorakali. Akutna nevarnost av-strijske ofenzive v T renti n u. »PetH Parisien- prinaša iz Milana brzojavko, ki označi nevarnost avstriiske ofenzive v Trentrnu zopet za akutno. Obenem se poroča. da so dali zadnji vpokli:i v Italiji 250.000 mol Vpoklicali so ludi epro-ščene in začasno na dopust posrne, iz česar se da sklepati na nove itali-janske operacije. Tehnična pomožna sredstva Italijanov. »Bcrliner Ta-g:eblatt« poroča: Francija pošilja vedno več leta! tipov Farman, Voi->in. Caiidron, Nieuport in sedaj tuđi Spad z jednim sedežem v Italijo. Vojni poročevaJec »B. T.« pravi nadalje, da tekom njegovega bivanja med Plavmi in Kostanjevico je bil zbit na tla samo en franeoski letalec. Angle-7\ so dali težke baterije Italijanom. Ceprav legenda o 5Jem. topu na so-ški fronti ne drži, vendar zadoščajo vporobljani kalibri 24, 30, 35 in 38 v družbi z bližnjimi topovi in minorne-ti, da ustvarjajo pekel na Krasu. Raz-ven z ekrazitnimi granatami delujejo Italijani s plini. Italijani mečejo v bližinskem boju male jajcu slične ročne granate, ki moreio Človeka oma-miti, potem razstreliine cevi, slične odrezanemu kosu plinove cevi, in smrdljive bombe. V jarke mečejo petarde, slične žepnim svetilkam. ki se ne razpočijo pri padni, marveč eks-plodirajG, ako najditelj v rad^vedno-%ti oOprc vratot * ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 5. j u n i j a. V Trentinu in na kar-niški fronti kratke in manj ljute artiljerijske akcije in omejeno delovanie na naše pozicije pri Vodicah in vzhodno Gorice. Na severnih poboć-jih Sv. Marka so bili zavrnjenl novi napadalni poskusi sovražnika v noči dne 4. junija in tekom dneva, Vjeli smo 38 mož, med temi 1 oficirja. Na Krasu je izvršil sovražnik. potem ko je bil stopnjeval artiljerijski ogenj, s katerim je več dni liuto nobijal naše izpostavljene pozicije, do največje besnosti. napad v noči dne 4. junija z močnimi masami na Fajtji jsrreben do moria. Pozicije na Fajtjem giebe-nu. čeprav popolnoma razstreljcne, ie hrabro branila infanterija brig3de Tevere (215. in 216. polk), ki je po dolgem boju in aavzlic liutemu odbf-jalnemu ognju sovražnika. ki se je bil mogel vstaliti prvi trenotek v neka-terih delih jarkov, končno vrgla na-zaj. Vjeli smo 62 mož. Od Kosianje-vice do grebena severno Jameij so se naše čete hrabro uplrale razlju-čenim napadom in protinapadom. Mogle so v hudih bližinskih bojiti ob-držati svoje pozicije trđno in so za-sedle ćelo nanovo izpostavljeni odsek pri Kostanjevici med Vršičem in pokrajino južno Jameij. Mi držimo krepko krilne pozicije. Vendar pa smo morali središče naših novih črt vzeti nazai. da jih odtegnemo uniČu-jočim učinkom ognja. S krepkimi protinapadi smo mogli najprvo zadržati gladko val sovražnega juriša. Nato smo z energičnim protinapadom skoro zopet vzpostavili prejsnji položaj. Prttk veli bitke na Flaftta. NEMŠKO URADNO POROClLO. Berolin, 6. junija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina prestol. Ruprehta Bavarskega. Artiljerijska bitka v odseku pri Wytchaetu se je po kratkem pre-sledku nadaljevala. Močne sovražne Izvidne šunke smo zavrnili. Zvečer in poncč] je bilo bolno delovanie tuđi blizu cbali in ob fronti v Artoisu močneiše. Ko se ie znocilo, so napad-li Anj?leži z močnimi, gioboko razpo-redcnimi silami na severnem bregu Scarpe. Med Gavrellom in Fam-po4ixom smo sovražnika s težkira? izguhami vrgli z bavarskim! četami nazal. Bolj proti jugu so vdrle njegove napadalne ćete pri kolodvoru Roeux v naše pozicije. Tam se vrši za majhne kose jarkov še boj. Armadna skupina neinške-ga prestolonaslednika. Ob Chemin des Damesu in y zapadni Champagni ie bilo artiljerijsko delovanie izmenorna moćno. V noči na včeraj so poskusili Francozi še tretK napad severo - zapadno od Erayeja. Tuđi ta naval jim ni prir*e-sel uspeha, pač pa $h je stal velike žrtve. Enako brezuspešno in z Izgu-bami so močne franeoske sile več-krat napacUe naše jarke ob Zimski gori. Armadna fronta general-feldmaršala vojvode \1-brehta Wurtemberškegji. Ničesar novega. Neka naša letalska flotilja ie metala na vojaške naprave v Shernessu fizliv Themse) nad 5000 kg bomb. Opazovali smo, da smo dobro zadeli. V številnih bojih ob fronti je utrpel sovražnik 1! letal. Poročnik Allmen-roder |e izvojeval svojo 25. in 26. zmago, poročnik Voss svojo 33. Na vzhodnem bojišču in Gb makedonski fronti je pri mestoma ozivlsaiočem ognja in boinem delovanju položaj nefzpreme-njen. Na vzhodnem b*-eRu Strume so metali anglešKi Jetalci netilne bombe na dozorevajoča polja. Prvi generalni kvartirni moister v. Lndendorff. Beroiin, 7. junija. (Kor. u rad.) Wolffovr urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJTŠČE. Armadna skupina prestolonaslednika Ruprehta. Med Vpresom in ArmenJere-som divja od včerai artiljerijski boj z nezmanjišano «ilo. Danes zjutraj se ie z razsežnimi razsfre-itvani! in naj-siineisim bobnajočim ognjeni z in-fante-ijskimi napadi Angležev bitka na Fiandrskem v polnem obsegu razvnela. Z izredno silo je trajalo stresanje od kana!a La Bassee t|a na južni breg Scarpe. Pri Hulluchu, Locsu, Lievinu in Roeuxu so se danes pred dnevom ponesrečili močni angleškl delni napadi. Armadna skupina nemške-ga prestolonaslednika. Kmalu potem, ko so bili dolenje-renski fizilirji ob cesii Pinon - Jouy v ljuti borbi dvignili več vjetih iz franeoskih jarkov ter opozorili na-sprotnika na to točko, so se polastili rano zlutraj južno cd Pargny-F9aina deli meiningenskih, hanuoveranskih in šJezvik - holsteinskifa polkov sovražnih pozicU ob Chemin des Damesu v razsežnosti nekako 2 km. Z uspešno podporo artiljerije, metal min in letal in snreniijani od pijonir-iev in y bojih zadnjega tedna posebno preizkušenega nspadalnesa bata-Ijona št. 7, so vzele stotnije kljub žilavernu odporu zapovedani napadalo! cilj. Proti zavzeti crti so bili po iOoJk ogojeoBi vaiovih oaperieol močni sovražni protinapadi tja v noč. Vse smo zgvrnSlf. U čnstnlfcov, 543 mož smo vjeli ter vpienili en re-volverski tor>. 15 strojnih pušk in več metal granat. Armadna skupina vojvode A1 b r e h t a. Ničesar posebnega. Včeraj smo v boju v zraku zbfll 8 aneleških fetal, od teh nekai poročnik Voss, ki je s tem dosegel svolo 34. žmago v zraku. Na vzhodnem bojišču inob makedonski fronti no-benih večjih bojev. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. • m DOGODKI NA MORJU. Berolin, 7. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V Sredozemskem morfu }e bilo zopet več parnikov In Jadernic 5 skupno vseblno 34.900 ton bruto potopljenih. Se! admiral, štaba mornarice. • • • NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 7. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 7. junija zveter v'loku pri Wytchaetu je sovražnik vdrl v naš prvi pas pozicij. Sem in tja valoveči bo] je v polnem teku. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. »Daily Chronicle« poroča, da se je velika odločilna ofenziva zavez-nikov na Francoskem že pričela. Težke artiljerijske bitke nišo več pri-pravljalno delo, marveč prve etape nove ofenzive. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 3. J u n i j a p o p o 1 d n e. Nem-Ški ogenj v okolici Craona, o katerem smo včeraj poročali, se je razširil in je trajal vso noč na ćeli fronti in na visoki planoti Californiji. KonČno so vrgli Nemci zapored pet napadov v velikih skupinah naprej, tri v vzhodnem odseku visoke planote Califor-nije, dva v zapadnem odseku visoke planote Vauclerc. Sovražnika smo hitro zavrnili ter je imel velike izgube, zlasti v vzhodnem odseku vh soke planote Californije. Njegove napadalne čete, ki smo jih z ognjem zmedli. so pustile pred franeoskimi jarki mnogo mrtvih ter v naših ro-kah več vjetih. Artiljerijski boj je bil tuđi v odseku La Bovelle in med dolino Miette in Aisne živahen. Več nemških nenadnih napadov v Charn-pagni, v okolici Bezonvauxa in v Vogezih južno od visine Sainte Ma-rie se je tuđi ponerečilo. 3. junija z v e Č e r. Glasom dopolnilnih poročil so izvršile nem-ške napade, ki so bili po noči in zjutraj namerieni proti visoki planoti Vauclerc, enote, pripadajoče dvema divizijama. — Na visok! planoti Vauclerc so jurišali Nemci v zelo gostih vaiovih. Na nekaterih točkah je prodirala sovražna pehota v strnjenih vrstah. Prvi napad je va-lovil v našem ognju v neredu nazaj, pri drugem silnejšem navalu, sprem-Ijanem od metal ognja, se je sovraž^ nik za nekaj trenotkov ustalil v naših najsprednjih pozicijah, mi pa smo ga takoj zopet zavrnili z mogoenim protinapadom naših čet. Vs! napadi, naperjeni proti zapadnemu in srednjemu delu visoke planote Californije, so se popolnoma razbili. Isti polki, ki so si pridobili 4. in 5. maja pri zavzetju Craonna in visokih pla-not Vauclerc in Californije slavo, so nanovo dokazali svojo občudovanja vredno hrabrost pri obrambi od njih zavzetih pozicij. Končno smo pre-gnali sovražnika v severovzhodnem kotu visoke plarote. kjer Je zjutraj ^navljai svoje napadajte cbskusc In 129. itev. .SLOVENSKI NAROD«, dne a. jmuja Idi 7. Stran 3. kjer se mu Je posrećilo ustaliti se v < naši prvi crti. V tem boju, ki je bil izredno silen, je imel sovražnik zelo tcžke izdube. Obdržall smo popoino-ma vse svoje pozicije ter vjeli se nekaj mož. Obstreljevanje s presled-ki na ostali fronti. 4. j unija popoldne. Artiljerijski boj je bil snoči severo - zapadno od Froidmont ferme silen. So-vražnemu napadu ob 2. popoldne proti eksponiranemu delu naše pozicije se je posrećilo, ustaliti se v ne-katerih kosih jarka,. Na visokih pla-notah Vauclerc in Kaliforniia nišo obnovili Nernci poskusov. V Cham-pagni napad na sovražne jarke vzhodno od Tetona; vplenili smo 3 strojne puške. 4. j u n i j a zvečer. Zelo ži-vahen artiljerijski boj zapadno od Braveja en Laonnois. V odseku Cra-onne - Chevreux ćasih obstreljevanje naših najsprednjih črt. Nobenega infanterijskega delovanfa. Sicer mir. 4NOLESKO LRADNO POROCILO 3. j u n i j a zjutraj. Naše čete so napadle vceraj zvečer sovražne pozicije južno od Soucheza. Na tej fronti smo že dobro napredovali. Čez noč je napadel sovražnik naše crte in naisprednie postojanke jugozapadno od Chresvja, pri čemer je izpočetka nekoliko napredovah Naš protinapad je odvzel sovražniku vsa izgubljena tla ražen eno nostojanko, ki je ostala še v sovražnih rokah. 4. Junij a popoldne. V noći na 2. junij smo zopet zavzeli v sovražnih rokah ostalo postojanko jugo - zapadno od Chćrisvja. PonoČi smo zavrnili sovražne pohole jugozapadno od La Basseeja in Neuve Chapelle. Vdrli smo v sovražne jarke vzhodno od Vermellesa. 4. j u n i j a zvečer. Uspešna naša podvzetja sevemo od Armen-tieresa in južno od \Vytchaeta. Obo-jestranska artiljerija je bila zelo de-lavna južno od Gonzeaueourta, v blizini Vimyja in v odseku pri Ypresu. NAPAD NA OSTENDE. Berolin, 5. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroČa: Sovražni monitorji so dne 5. ju-nija zjutraj obstreljevali Ostende. Več belgijskih prebivalcev je bilo ubitih ali ranjenih, nekaj škode na hišah ali stvareh je bilo. Zelo premoćne izvidne enote. prideljene mo-nitorjem, so zadele ob dve naši stra-žni torpedovki, od katerih je bila >S 20« do zadnjega trenotka strelja-;oč potopljena. Del posadke s^io mogli resiti. Sovražne enote so bile veckrat zadete in so se uraaknile pred ot»n;em baterij na obali. Sef admiral, štaba mornarice. London, 5. Junija. (Kor. urad.) Podadmiral v Dovru poroča: Rano zjutraj smo z dobrim uspehom obstreljevali oporišce in delavnico v Ostendu. Obrežne baterije so odgo-varjale. Komodore Tvnvhitt poroča, da so Iahke križarke in torpedrri lovci ob 6. zjutraj opazili nemške tor-pedne lovce. Lovec >S 20« je bil potopljen, drug1! težko poškođovani. Resili smo 7 preostalih z »S 20«. Iz- gub nismo imeli. m Popravek. Vsled napake pri spisovanru po stenogxamu je bila dne 2. t. m. objavljena brzojavka ce-£arja Viljema nemški cesarici označena kot poslana Njenemu Veličanstvu cesarici in kraljici Ziti. kar se s tem popravlja. Položaj na Ruskem. RUSKO LRADNO POROCILO. 2. junija. Zapadna fron-t a. Sovražna artiljerija obstreljuje silno s težkimi topovi okolico Kreva-Boguš. Težka sovražna artiljerija je oddala strele na Brode. Na ostali fronti ogenj pušk. — Romunska fronta. Ogenj pušk in izvidno de-1 ovan je. Romunsko ura dno porobilo. 1. juni j a. Položaj ie na ćeli ironti neizpremenjen. Na raznih od-sekifa spopadi izvidrrih ođdelkov in ogenj pušk. Artiljerijski ogenj je bil živahnejši v okolici Suraje. Luogoje, Colloerov, Otulescev in ob Donavi. Neka baterija je oddala več strelov na pristanisče Galac kot odgovor na obstreljevanje vaši Corel. Ruske baterije so obstreljevale Tulčo. Voiilna pravica za rusko Konsti-tuanto. Petrograd, 4. junija. (Kor. urad.) Juridična komisija pri provizorični vladi je izdelala zakonski nacrt za volitve v ustavodajni zbor. Nacrt na-merava uvesti splosno, direktno, tajno in enako volilno pravico brez razlike spola; ob enem je določila, da naj se volitve vrše po proporcijo-nalnem sistemu. Vsi 201etni ruski državljani naj imajo pravico do udelež-be na volitvah. O nacrtu se mora po-svetovati šc v to postavljeni posebni odfc^ Ustavno zborovaafc. Amsterdam, 5. junija. (Kor. ur.) »Algemeen Handeisblad« javlja iz Petrograda, da se bo ustavno z b n r o v a ii' : '": v Petrogradu. Začasna vlada je žc dala za to zborovaaje urediti gleda-liško dvorano v ljudski pala?!. Ruska armada. Lagano. 6. junija. Petrogfrajski dopisnik »Dailv News* poroča po lastnem izvidu o razmerah v ruski armadi. Novo urejevanje gre od se-vera proti jugu. Na severni fronti je disciplina popolnoma obnovljena. Na srednji fronti so nekateri kori v izvrstnem stanju, drugi pa še v neredu. Južna fronta pa dela vsem krogom velike skrbi. Amerika v vojni. PRETRGANJE STIKOV Z BRA-ZILUO. Bucnos Aires, 5. juniia. (Kor. u) Dosedanii nemški poslanik v Brazi-liji v. Pauli odpotuje z osobjem po-; slaniŠtva v Amsterdam. Dobil je prosto pot. Priprave BrazUije. Iz Rio de Janeira poročajo, da bo brazilsko vojno brodovje pričelo koncem junija s patruljskimi vožnja-mi v južneni Atlantskem oceanu. Nicaragua pr?kinila slike z Nemčijo. Berolin, 6. junija. (Kor. urad.) Glasam uradnega poročila cesarske-ga poslanika pri srednieameriških repubiikah, je Nicaragua prc-trgala stikez Nemčijo. Amerika in vojna. Nowi York, 5. junija. (Kor ur.) Reuter. Z jutrišnjim dnem se začne registriranje vseh moških v starosti od 21 do 31 let. Sodi se, da bo popisanih deset miliionov za vojaško službo sposobnih mož. En milijon teh mož bo potrjenih. Pričakuje se. da se ponekod zgode nemiri, a oblasti so odločene, udusiti vsak upor. General Pershing. Iz New Yorka: Pcveljnik ame-riške ekspedicijske armade na Fran-coskem generalmajor John Pershing: je najmlajši general te stopnje. Star 5e 57 let in se je udeležii več vojen, tako proti Indijancem, proti Kubi ter ekspedicije v Chihuahuo. Bil je tuđi ameriški ataše pri generalu Kuro-kiju v Mandžuriji. Cesnr na potovonla. Cesar v Ratečah na Gorervskem. V nedeljo 3. rožnika je došla vest, da priđe iz Beljaka čez Koren sam naš cesar. Vse je bilo takoj na delu; dekleta so spletale vence, raožje in fantje, kar jih je še doma, so se-kali in stavili maje. Ko pa je zažarel dan 4. junija, je bila vsa vas v praznični obleki. Raz vsako, s cvetjem ozaljšano hišo, je plapolala zastava, stalo je nebroj majev s slavoloki. Šol-ska mladina v praznični in narodni nosi z zastavica mi in cvetjem je bila postavljena ob s cvetjem posuti cesti, med njo učiteljstvo, gosp. župnik in občinski odbor z županom, nato pa pestra množica prebivalstva v običajni narodni nosi. Ob en četrt na 10. do-poldne se pripelje cesar s svojim spremstvom, ki je bil z ogromnimi živio-klici pozdravljen, da je odmevalo od Ponce in razrite Mojstrovke tja med gromenje topov. Cetarska dvojca na Koroškem in Predarlskem. Cesar in cesarica sta obiskala, prišedši s soŠke fronte, koroško ob-mejno ozemlje in Predarlsko. 4. junija sta dospela v Beljak. Vladar se je peljal najprvo v dolino Podkorenjske Save. Dolgr obisk je veljal TrbiŽu; pri Trbižu je nagovoril razna odpo-slanstva na koroški fronti se borečih Čet. Med koroškimi prostovoljnimi streld je bil 661etni podlovec Haberl, ki si je priboril v sedanji vojni srebrno hrabrostno svetinjo in železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje. Cesar ga je nagovoril 5 top-limi besedami in mu daroval 500 K. Cesar je obiskal nato Ziljsko dolino, kjer se mu je pridružila cesarica, ki je dotlej obiskala več vojaških bolniš-nic in pripravila ubogim ranjencem s svojim obiskom pravi praznični dan. VŠmohorju sta ostala dalje časa. Tuđi tu je cesarica obiskala bolnišnice. Potem sta obiskala Plibcrk, potem Beljak- Povsodi je prebivalstvo navdii-šeno pozdravljalo cesarsko dvojico in od daleč je prihitelo, da jo je videlo. O obisku v Beljaku smo abširnejŠe poročali v sredo. Zaključek večdnev-nega potovanja cesarske dvojice je bil na Predarlskem. Cesarska dvojica je bila v Bregencu, Dornbirnu in Feld-kirehu. Prebivalstvo jo je povsodi na-vdušeno pozdravljalo. (Uli bnffl mi Mt? Dnotit iiMirap tmm Uni ma lanu ta* wah uifl pilkmib IihMl Dunai, 7. junija. (Kor. ur.) Od soške armade se poroča: Zvečer 5. junija je bila v glavnem stanu so-ske armade povodom izročitve reda Marije Terezije generalnemu pol-kovniku pl. Boroeviću skromna svečanost. NajstarejŠi zmagovitih podvodii armade, fcm. Vaclav W u r m, je iz-ročil vojskovodji pred deputacijami armade in zbranega Štaba od generalov armade odmenjeni komander-ski križ vojaškega reda Marije Terezije z nagovorom, v katerem je bila izražena želja, da bi bilo vojskovodji usojeno, svojo armado privesti do končne zmage, ki naj drago domovino za vedno osvobodi sovražnika, ki je vdrl v nio. Generalni polkovnik Boro-e v i ć je cdgovoril z zahvalnimi besedami za počaščenje in je rekel: Jaz znam ta počaščenje toliko bolj ceniti, ker sem priče! svojo karijero kot infanterist, nosil sem tornister in pošteno prestal vse, kar ima prestati mož, od strelskega jarka do vodje te velike armade. Moja preizkušnja me je nbvarovala te^a, da bi lok preveč napel. IzroČite cetam tuđi tem povodom moje najsrčnejše pozdrave in recite, da moreio biti ponosne na svoje delo, za katero se iim iz pol-nej?a srca zahvaljujem. Bitka, ki je baš odnehata. ie dog"odek ^/elike da-lekosežnosti. Posebno intenzivno se bo komaj ponovila. Njegovo Veličanstvo cesar in kralj ob svoji zadnji navzocnosti pri armadi v svoji Kinljivi naklonjenosti do nas voja-kov ni mogel dobiti zadosti besed pohvale, priznanja in veselja radi či-nov armade. Iz notranjega prepriča-nja sem postavil v ospredje armado, njeno delo, moja gospoda, in ono vr-lega mo^tva. Povodenj brzojavk se je razlila na me. Zvezda na obnebju vojskovodli, vodja vzhodne fronte general feidmarsal princ Leopold Bavarski je pohvalil armado v zano-sitih besedah. Zaključujem s trikrat-nim hura na sofko armado. — Tekom večerje Je izrekei generalni polkovnik pl. Boroevič cesarju roast in je rekel: Spominjajmo se ta ra-dostni dan soške armade prvega Av-strijca, prvega Ogra, prvega državljana in prvecra rlemetnitnika monarhije. Spominjajmo se prvega vojaka, ki je soško armado na tako poseben način odlikoval in rokazal z vsako besedo, da mu je posebno pri srcu. Njegovo Veličanstvo, na5 vzvišeni cesar in apostolski kralj: hura! Ko je končala priprosta, svečanost, so krojili sovražni letalci v svetli junijski noći nad glavnim stanom. Notranjepolitični položaj. Bivši poslanec Kramaf svojim tovarfšem. Odgovarjajoč na pismo Češkega svaza je poslal bivšt poslanec dr. Kramar svojim tovarišem to-le pismo: Dra^i prijatelji! Zahvaljujem se Vam za Vaše prijazno spominjanje, ki me je zelo ganilo. Prosim Vas, da sprej-mete moje prisrčne pozdrave. Še en-krat se Vam zahvaljujem za prijateljske pozdrave ter ostanem VaS Karei Kramaf. Dunaj hoće postati samosvoj. Stolno mesto Dunaj je srediSČe države. To mu nese lepe milijarde. Iz vseh dežela naše države se štaka ne-kak tribut na Dunaj. Vse gospodarstvo je tam koncentrirano. Vse dežele so odvisne od Dunaja in nebroj je uradnikov, ki jih plačuje skupnost, ki pa puščajo svoje zaslužke na Dunaju. A Dunaj še vedno ni zadovoljen. Zdaj se hoče ločiti od nižjeavstrijske kro-novine in postati samosvoj, kakor so razne kronovine. Namcn tega nacrta je prav prozaičen. Dunaj neče vcC pla-Cevati nižjeavstrijskih deželnih doklad. Čuditi se tem ni, Dunaj plačuje ogromne deželne doklade, niraa pa nič od njih. Ogrska kriza. Dne 6. t. m. je bil skupni finan-čni tninister baron Burian pri cesarju v avdijenci, da mu poroča o uspehu svojega posredovanja pri madžarskih strankah Največ kaže, da stopi na čelo nove vlade Aleksander pl. We-kerle in- da sprejme v svoje ministr-stvo izključno samo politike, ki ne pripada jo nobeni stranki. V tem mi« nistrstvu naj bi bili poleg Wekerla grof Ivan Zicby, Ludovik pl. Navay, grof Szereny in dr. Wlassics. To so vst možje, ki hočejo glede volilne reforme malo več dovoliti kakor grof Tisza, a seveda Se dolgo nečejo nič stišati o splošni volilni pravici. Kaj Ide o splošni in enaJri. Veliln« reforma na Ofrsktm. Budimpešta, 7. junija. (Ofnki tav. «***^^ V m*>*^>» Mortonh afcMta grofa Karorvja je bila včeraj zvečer mtanovno zborovanje bloka za volilno reformo. Na predlog poslanca Mihaela Karolyja je bila sprejeta resoludja, ki zahteva: l.Uresniati jesplošno, enako, tajno volilno pravico z volitvami po občinah; 2. Skleniti je mir brez zavo-jevanj in brez kontnbućj; 3. Zago-toviti je trajen mir potom raednarod-nih uredb ter z demokratiziranjem ar-madnih in zunanjepolitičnih zadev. ZnaČilno je, da se ljudska stranka, ustavna stranka in Apponyijeva skupina nišo udelelile tega zborovanja bloka za volilno reformo. VI. vojno posojilo. — Pri Ljubljanski kreditni banki kot oficijelnem subskripcijskem mestu je do incl. 5. t. m. subskribi-ralo 365 strank 8,035.450 K VI. 5Va% avstr. vojnega posojila. Med drugimi so podpisali sledeči gg. in zavodi: Alojzij Vadnik, kamnosek, Ljubljana 30.000 K. Dr. Ivan Tavčar. župan ljubljanski 5000 K. Dr. Karei Triller, podžupan in deželni odbornik 5000 K. Prva hrvatska štedionica. Zagreb, delni znesek 58.800 K. Mestna hraniinica, Radovijica, delni znesek 200.000 K. iMestna hranilnica, Kamnik 150.000 K. Fran Dolenc, les-ni trgovec. Stara Loka 10.000 K. Mestna hranilnica. Kamnik, za %. Jo-že Jazbec, tam 3000 K. Josip Rudež, graščak, St. Jernej, nadaljnih 2000 K. Okrajna hranilnica in posojilnica, Skofja Loka, za eno stranko 1000 K. Ivan Kožclj, c. kr. orožniški straž-mojster, Višnja gora 1000 K. Martin Zarnik, naručitelj v p.. Trnovo 1000 kron. Vincenc Jan ml., Dolgobrdo 1000 K. Pogrebno društvo Marijine bratovščine, Ljubljana 1000 K. Ivan Klobovs. superior, vojna pošta 339 800 K. Zadruga krojačev, Ljubljana 500 K. Oswald Dobeiz, Ljubljana 200 kron. — Nadaljne prijave sprejema centrala v Ljubljani in njene podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu. Sarajevu, Gorici (t. č. Ljubljana) in Celju. — Pri c. kr. priv. splošni prometni banki podružnica Ljubljana so podpisali na VI. avstr. vojno posoji-lo: Občinska hranilnica, Krško 125.000 K. I. C. Mayer, Ljubljana 150.000 K. Paskal Aidinyan iz Trsta, sedaj v Ljubljani 38.000 K. C. I. Ha-mann, Ljubljana 30.000 K. R. E. Mi-chelčič. Zagorje, 20.000 K. Dr. Seba-stian Elbert. prost, Novo mesto 15.000 K. Dr. Ouido Bever. Mautem-dorf 11.000 K. Dr. Alired Valenta rl. Marchthurn, c. kr. profesor in pri-marij, Ljubljana 10.000 K. Johann Jax, Ljubljana 10.000 K. Oto Wolf, imetelj tvrdke Karl Čamernik & Ko., Ljubljana 10.000 K. Društvo zdravni-kov na Kranjskem, Ljubljana 2000 K. Albert pl. Luschan, c. kr. državni pravdnik, c. in kr. stotnik. Borovnica 1500 K. Dr. Josip Hladkv. c. kr. nadporočnik, Ljubljana 10.000 K. Tr-govski gremij, Kcčevi;, i00f! K. Fran Schiffer, Ljubb'ana 900 K. Po trgov-skem gremiju. KoČevje: Mat. Rom, Kočevje 10.000 K. Alojzij in Marija Kresse, Kočevje 1000 K. Janez Kresse. Kočevje 5000 K. — Kdor želi zadostltl svo}! pa-tHJotičnl Ifubeznu poskrbetl zase in za svojo družino in pomagati tuđi vdovam In slrotam naših hrabrih bo-Jevnikov. naj sklene takoj zavarova-nje na vojno posojilo. Tako zavaro-vanje more skleniti vsaka oseba v starosti od 18. do 55. leta za zneske od 500 K. do 4000 K, in sicer brez zdravniške preiskave. Zavarovanje je veijavno od prvega hipa naprej za vsak primer smrti, tuđi v vojni. Zelo nizka zavarovalnina, Ki se pozneje še znižuje, se more plačevati tuđi v malih obrokih. V tem, ko zapadejo drugod vplačila v prvih dveh letih, se iz plača po našem zavarovalnem na-Črtu zavarovancu polna vrednost vojnega posojila že tuđi takrat. ako je vplačal lc en ali Ie nekaj premijskih obroknv. Odštejfejo se Ie se dolžni zneski predujma. Kdor želi to-rei podpisati VI. vojno posojilo in si istočasno tuđi osigurati bodočnost. nai se obrne še pred pretekom pod-pisovalne dobe na deželno posloval-nico c. kr. avstr. vojnega zaklada za vdove in sirote v Ljubljani, France-vo nabrežje I/I. nadstropje, na njene okrajne poslovalnice ali na njene iz-kazane zastopnike. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje z meci je dobil vojaški oKci-jal Miroslav Li kozar. Srebrno hrabrostno svetinjo so dobili: nad-lovee Franc Hftnigrman, enoletni prostov. Anton Urbani a, četo-vodja Josip Skulj in podlovca Franc Osolnik ter Ivan Rekar, vsi 7. lov. batalion?. — Pri gorskem strelskem polktu št. z je bil štabni narednik Franc Kukman pri stot-niji strojnih pušk št. l.t ki se je v bo-Jih pri deseti soški bitki posebno iz-)aaiil» odUkovan % ar^bcRO hiabrost- no svetinjo 1. razreda. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostn« svetinje sta dobila korporal 6. težke-ga top. polka Franc M I e k u š in Ce-tovodja 97. pp. Ivan V a 1 i 5. — Odlikovanja. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil na severnem boji-šču inženir poročnik Fran Debe-v e c. — Vojni križec za civilne zasluge 3. razreda sta dobila pristava pomožnih nradov v c. kr. finančnem ministrstvu Joško Lamprecht in Ivan P u š n i k. — Padel je na itaiijanskem boji-ŠČu vojni kurat dr. Ivan A n d o 1 -š e k, rojan 1885. v Sodražici, prefekt na gimnazij v c. kr. akademiji »Theresianurru na Dunaju. Sovražna granata ga je ubila. Pokojnik Je jako vestno in z veliko vnemo vršil svoj težki poklič in pomagal in toia-žil ranjene na najnevarnejših mestih bojišča. — Pregledovanje superarbfti-rancev. Pri pregledovanju :>T« so se pojavili dvomi, ali pridejo v letih 1«93. do vštetega leta 1876. rojeni. ki so bili med vojno superarbitirant in izpuščeni k pregledovanju ali ne. C. kr. domobransko ministrstvo je opozorilo na to, da pridejo vsi. ki so bili pred 30. novembrom 1916 spoznani za črnovojno službo nesposob* ; nim. k pregledovanju. Doba pred vojno in med vojno potemtakem ne priđe v poštev. marveč Ie 30. no-vember 1916. Kdor je zamudil pre-srledovanje. naj se takoj zglasi. — Podpisovanle na VI. vo|no posojflo je podaljšano do 22. junija. — Južna leleznica. V uprav-nem odboru južne železnice sedita dva ogrska državna poslanca, av-strijske^a drzavnega poslanca po ni nobene^a. Dasi teče većina vseh prog južne železnice po slovenskem ozemlji' in je slovensko prebivalstvo v največji meri interesirano na južni železnici, je pač umevno. da tuđi slovensko prebivalstvo nima branitelja in zastopnika svojih Interesov v upravnem odboru. To je stvar, ka-teri bodo .norali pozneje slovenski postanci posvetiti nekoliko pozornosti. Danes bodi Ie ocnenjena mala epizoda. V upravnem odboru južne železnice sedi nekaj Francozov, katerih mandati so potekli in ki tuđi novih mandatov pred koncem vojne ne bodo mo.^l! izvrševati. A predlog, naj se namesto franeoskih upruvnih svetnikov izvolijo kak nemški po-litik ali industrijalce, je bil vendar odklonjen. Rothschild nima interesov samo v Avstriji, nego tuđi dni-grod in se neče zameriti svojim fran-coskim tovarišem. — Za vojake Je preskrbUeno. Vojno ministrstvo je izdalo na vsa vojaška poveljstva ukaz, v katerem je rečeno, da mora civilno prebivalstvo v ozadju silno varčevati z živi-li, docim so vojaki na bojiščih za-dostno preskrbljeni. Prebivalstvo se s tem ukaz Dm pozivlje, naj prodaja kar ima živil na razpolaganje v mesto, mesto da iih pošilja 'svojcem na bojišču, ki jih ne potrebujejo. — Imenovanja v državni stavb-n\ službi. Za višjega stavbnega komi-sarja je imenovan Inžener Radovan S e r n e c za Štajersko. — Promocija. Gospod Vladimir Vidmar, sin poštnega ravnatelja v Pulju in sedaj poročnik pri c. in kr. trdnjavskem topničarskem polku št. 4, je bil dne 25. maja t. 1. na vse-učilišču v Pragi promoviran doktor-jem prava. Čestitamo! — Nova umetnica. Bivša gojen-ka »Glasbene Matice« v Gorici, Ci-rila M ed v e d, je dovršila letos kon-se rvat ori j na Dunaju in napravila \z-pite za koncertno in operno petje pri slovitem profesorju Forstenu z odliko. Na potu v Šimi svet želimo mladi umetnici obilo uspeha. Ker čujemo, da do konca vojne ne sprejme nobenega engagementa, želimo in upamo, da homo imeli priliko, slišati jo pri kaki prireditvi v Ljubljani. — Jadranska banka. Subskrip-cija novih delnic tega denarnega zavoda je imela izredno dober uspeh. 1 Svota prijavljenih znesKov ie dosegla devetkratni znesek izdane glavnice. Na občnem zboru, ki se je vrsil 2fj. p. m., je bilo sklenjeno izplačati za leto 1916. 6fo dividendo, to je 2\ K za delnico. — Slovensko Planinsko društvo naznanja, da sta koči na Veliki planini in KamniŠkemu Sedlu že otvor-ieni in oskrbovani. Opozarja se glede kruha, da ga v kočah nt dobiti, pač pa je poskrbljeno glede pijace in živi! v kolikor je to mogoče v seda-njih razmerah. Dijaki. ki hočeio dobiti brezplačno nrenočišče. se imajo oglasiti pri odboru in lahko dobijo za vsak posamezen slučaj tozadevno iz-kaznico. — Poročlla se Je dne 5. t. m. trgovca in posestnika hčerka Lija Bonač z nadporočnikom Walter Pothornom. Čestitamo! — Reja dotnačlh zafeev se Siri. C. in kr. zajčarna pod Rožnikom v LJubUani je v svojem neutrudljivem delovanju za propagando zajčjereje dosega lopti 1« uspeh. Mesec^ ma- Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, one 8 juniia 1917. 129. Stev. ia je namreč s tu zrejenimi kimci ustanovila v okolišu vojne^a zapo-vedništva F. M. Conrad - Hotzen-1orfa na Tirolskcni dvoje vcčjih po-Iružnic, vsako s 50. 2istokrvnimi * fajci. Nad vse dobro meso porabijo za Sirano v tainkajšnnh bolnišnicah. Obe podružnici imata žc Icpo šte-vilo mladićev, ker je bilo med posla-r»imi živahni mnogo zajkeli. ki so kmalu po svojem dohodu vrgle mladice. — Naj se pripomn'mo. da je rodrožniska c. in kr. zajčamr. ustanovila v Ljubljani in okolici lani 209 . in letos dosedaj žc 51 maniših zajča-ren po 5, 10 in 50 kuncev. — lzpiačevan;9 vojaških nasta-nftvenih pristojfcin se zopet pričr.e na mestnem magistratu v petek, dne 15. juni ja 1917 v mestnem vojaškem rastanjevalnem cradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo vi. mestnem okraju (Poljanski okraj) in v II. mestnem okraju (Mestni trg, Stari trg, Kar-lovška in Dolenjska cesta> v petek. dne 15. junija; za III. mestni okraj (Trnovo in Gradišće do Franca Jožefa ceste) v soboto, dne 16. j u n i j a ; za ulice med Prešerncvo ulico, Franca Jožefa cesto, Bleiweisovo cesto, Cesto na južni kolodvor in Mi-klc-šičevo cesto v ponedeljek, dne 18. j unija; za IV. mestni okraj ;Št. Peterski okraj in Vodmat vzhodno od Miklošičeve ceste) v torek,dne 19. junija. Za Spodnjo Šiško in vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh, v «redot dne 20. in v četrtek, dne 21. junija 1917. Uradne ure izplačevanja so od 3. do pol 6. popoldne. Stranke se prosijo, da se na-lančno drže ten določb. Živo srebro bo začela zopet ko-piti v baron Bornovem rudniku pri Sv. Ani pod Ljubeijem berolinska banka S. Bleicriroder. Iz obi«pon}a. Josicir.a Župane v Brezovi občini Sv. Manin na Šta-ierstcem je opetovano napovedala. da si zaradi vojnih težav še konca /ivljenje. Izvršila je svoje napovedo-vanje s tem. da. je skočila v voćnjak, v katerem se je potopila. Umor v Celovcu. Kontoristinjo Berto Frat, rojeno Sernmelrock. so lašli v Celovcu v nienem stanovaniu umorjeno. Omožila se je lani in je njen mož na fronti. Osumljen je umora neki pomožni poštni slu^a, ki so ?a zaprli. Zgubila se ie včeraj dopoldne. v :etrtek. zlata broža v obHki medalio-ia od Marije Terezi je ceste po Du-•iajski in Selenburs:ovi ulici v Nun-sko cerkev. po Volfcvi ulici do stotice. Broža ima sr^niinsko vrednost. ^Toi\ dobri nagradi naj se odda pri •>rivcu sr. Zajcu na Punajski cesti. fz^ubtla se je Tu I a ura z kratko /erižico od mestne jame do Marijne^ra rga. Pošten najditeli na jo izroči proti jobri nagradi vratarju mestnih hlevov "esta na Kodeljevo štv. 8. Izgublena je bita zlata okrogla Drosa s 5 kamni. Odda naj se proti lagradi pri ge Vedernjakovi na Rimski esti štv. 23, I. nadstropje. Asroviietliii. -|- Od daj a cene'šega mesa na rumene izvcaznice. Mestna aproviza-:ija ljubljanska je nameravala v soboto, ine 9. juniia in v nedeljo dne 10. unija oddajati zopet cenejše meso na -limene izkaznice. To je pa sedaj po-oolnoma nemogoče, ker aprovizacija ni dobila dovolj goveje živine. Meso ;e bode oddajalo na rumene karte prihodnji teden in se natančnejši raz-pored še objavi. -4- Oddaja cenejšega mesa za y\b >n Moste se ne more izvršiti, v soboto, dne 9. junija kot nameravano, ker aprovizacija nima dovolj goveje divine na razpolago. + Krompir. Urad za prehrano opozarja, da bode podvržen central-nemu gospodarstvu samo krompir, ki bo pridelan jeseni, pomladanski krompir leta 1917. je prepuščen svobodni prodaji z ozirorn na potrebo hitre po-rabe. — Moščani dobivajo sedaj ce-nejše meso iz vladne akcije od mesta ter si ne žele ničesar drugega, kakor da bi mestna občina ljubljanska pre-vzeia tuđi še razdeljevanje drugih ži-vil, da bo konec pritožb in da bo že enkrat red, ki p-a kljub vsem pritož-bam doslej ni bilo rnogoče doseći. Mm stvuri * Čssti vreden dostojanstvenik. Iz;etnno sodišče na Dunaju je obsodilo okrajnega svetnika in hotelirja Ivana Missa na šiiri leta težke ječe. Ta ho-telir in javni dostojanstvenik je bil poglavar tatinske družbe, ki je kar na debelo kradla živila. * Optenjeni železniiki vagoni. V Gradcu so zaprli sedem železničar-jev, enega strojevodjo, pet kurjačev in enega ćelavca, ker so pleoili plombi- rane železniSke vozove. Pri hišnih preiskavah pri teh Ijudeh je policija našla mnogo ukradenih stvari in pre-cej znatno svoto denarja. Dognano je dosiej, da je ta družba pokradla vsaj za 15.000 K. * Zanimiv vehunski proces se vrli že nekaj časa sem v Rimu in iz >K6lnischc \olkszeitung. je razvide-ti, da bo njega konec morebiti veiike-ga poinena za politično razmerje med Italijo in med Vatikanom. Odkar je Benedikt XV. papci, je živel v Rimu nemški prelat Rudolf pl. Gerla.h. Se pred izbruhom italijansko - avstrij-ske vojne so italiianski listi srdito nanadali prelata Gerlacha in ga dol-žili, da ni le nemški agent, nego tuđi poglavar posebne družbe vohu-nov, ki dela na korist Nemčije. Po skrivnostnem potopu italijanske vojne ladje 'Benedetto Brin^ so bili tri-je slaboglasni Itaiiiani pretirari in izdano je bilo tuci povelje, aretirati prelata Gerlacha. Vatikan se je za-vzel za Gerlacha, češ, če je tuđi Ne-n.cc, po svoji cerkveni službi spada med vatikansko duhovščino in nima it.ilijanska policija ž njim nič opraviti. Po dolgih pogajanjih je Oerlach po rovem letu 1917. zapustil \aiikan in Italijo. Zda] je prišla stvar v itaiijan-5^:i parlament. Tam je bil Gerlach ocdolžen. da je vprizoril veliko vo-hunjenje in da je kriv potopa ladje ■ Benedetto Brin^. Ob er.em so bili i7dnni letaki polni obdolžitev ne samo prelata Gerlacha, neso tuđi cele-ra Vatikana. ne?:o tuđi papeža same-r^.. V procesu je bilo zašliŠanih ^e 120 prii. Neki vojak Bruno Tedeschi, ki velja za nevarne^a sleparja. je bil tuđi zaslfšan kot rriča in je trdil, da nri Je prelat Gerlach ponudil 100.000 lir. če provzroči potop kake velike vojne ladje. ^Koinische Volkszei-tunjTcr pravi, da je i talijanska vlada vprizorila ta proces, e!a bi dobila v rcko mosočno orc^je proti Vatikanu. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca maja 1917. 1437 strank je uložilo K 2,289.359-51, 1428 strank je đvignilo K 779.443*50, torej več uložilo K 1,509.916-01. Stanje ulog K 59,090.828-10. Število uložnih knji-žic 33.884. Izdaiatelj \n Gđgovornl urednik: Valentin Kon?tv. Lasfn3na in tisk »Narodne tlskaroc«. Zoper obrazne bolečrne vza- I memo Fellerjev jako dobrodejni, bole-dne toiažeči rastli nski esenčni fluid z zn. ^Elsa-fluid". Predvojne cene 12 ste-klenic franko za K 7*32 posije lekamar E. V. Felier, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hr-vaško.) Mnogo zdravnikov je pripo-ročajo. Daleč čez 100.000 zahvalnih pišem. Naj bi bilo vedno pri hiši. (fs) Povečone slike do naravne velikosti, kakor tuđi oijnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki loto-ZraKji 185 Davorin Roviels prvi fotografski in povečevalni zavod v Ijabljani, Xoloihrorska nL 34 a. Proda se "" vila z vrtom. Naslov pove upratn. »Siov. Naroda«. aamUao te zdravftlao slatino, ter za brtzfaae (Spritzer) ia vina raspaftilja po pavsfttjn 1753 A. O3ET, p. Guštanj, Koroško. ViaMaoMi w»a irrsta prawi« it«li« l%U(#lnB lartic* od kiste vode in sode. Sircjrae se zdrava, smušena ia marijiva vzgojiteljico (cv učiteljica) k dvema dtčkoma v starosti 5 in 6 let, popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in podučevanju, z vso oskrbo v hi$i. 1844 Ponudbe se p:-nsi pod „Ma deiclo 1844" na uzravn. »S!ov. Naroda« z r.avedbo plače, refcrenc in vposlatvi spričevala. 19- Priporočam ~*3se cikorijo, milo za pranje, sli'jcvko in tropinovec. Naročila za Cikorijo ia mtlo izvršuje tuđi od 5 kg dalje po post. povzetju ivrcika šk. ICušian Ljubljana, Karlovska cesta št 15. že rabljene za vsebino sadja od 25 do 200 kit in 1850 korbice pletene za 5 do 10 kil, kupi vaako množino In UiMtl Mio pri Lij. VABILO I na IGU*31 Vlrtlll k¥Wk oSfijc? taiiaitz ia moojiMe v Ižriji r. s. z a. z. ki se bode vršil v ttradnik prostorih zavaBa v crtrtek, 9ne U. jnnija 1917 ob 1. uri popcldne s stedečim SpOI*edoifl I 1. Čitanje revizijskega porobila cd c. kr. de'dncga kot trgovskega so-dišča ▼ Ljubljani pooblašČenega revi-zorja in ukrepi vsled tega. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje račuoskega zakljuika za leto 1916 b. Volitev načelstva ia nadzorstva. 6 Slučajnosti. IDRIJA, dne 6. juoija 1917. 1847 00BOB, Zobna krema Sarg9 Dunaj. Zahvala. Za sočustvovanje povodom smrti mojega nepozabnega soproga oz. brata, svaka, strica, gospoda Henrika ttfrussa c kr. gozdaria v p« se podpisana najtoplcjše zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, zlasti preč. gosp. duhovnikoma, gospem, ki so mi v tež-I kem času izkazale posebno pozornost, gg. pevcem in vsem I onim, ki so blagopokojmkn izkazali zadnjo čast, — spremivši I ga na njegovi poslednji poti. KLANEC, dne 29. maji 1917. 1846 AMaNla Hhnm. Siraaka brez etrok 8^" iiča stanovanje ▼ atMtaf takoj ali pozDeje. 1&6 Pismene ponudbe ood Mi}r0Z Oi?Ok lg3Gas na upravn. »Slov. Naroda«. se sprslme. 1^32 Kranjska uprovizscij^ks družba zo.z. Fran^^kanska uSica Jtev. 4. Vetja iim i m. lim v rrestu na deželi s sedežem c. kr-ekrajne^a c^lavarstva, c. kr. sodnije in drugih uradov, ob železnici, SO proda ali 4a t na! om. is38 Vprašanja pod „trgoviaa 1838" na upravn. »Siov. Naroda«. Iz dobre hiša, sprejme tahol Jernej Uuilan, trgove« _______v Stranju. 171; z vično pisavo, se proda; Graciižče SS. 15 8, fievo. prepellćar, se je Szgubil na !Us£rtem, dKe Z3. maja popsiđes. Fes ima kratko diaKo z lujavimi in beltmi lisami, ušesa dolga, rep do polovice pristrižen. Kliče se z imenom »Tref«. Okoli vratu nosi z rudečim zametom ob§ito ovratnico. Kdor bi ga na§el se !ero prosi, da ga odda inžeair|a Sc^ier v Strane, n. Ra^drto, ali ga o tem oDvesti. Dobi 50 kron nagrade. 1744 1 Pravfcar Je izSEa ■ .. Oilja 0 F aZPGilll PO OiiSiud!!! lilDKfl ifiifjS Cena 1*20 SC. Naroca se pri: „UmeiniSki propagandi" v 9.Ju&§isš