Oar Write U« Today Advertising rates are reasonable____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. fElJCPHONE: CHelsea 3—1242 No. 82. — Stev. 82. Faltered u Second Class Matter September 21st. 1903 at the Post Office at New lork, N. ¥, tinder Act of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, MONDAY, APRIL 8, 1940 — PONEDELJEK, 8. APRILA 1940 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA PO FO&Tl NARAVNOST NA LETO NAS OVV uu*l» Volume XLVI11. — Letnik XLV1I1 JADRAN BO ZAPRT TUJIM LADJAM Italija in Jugoslavija bosta zaprli Jadran za vse bojne ladje RIM, Italija, 8. aprila. — Italija in Jugoslavija nameravate zapreti Jadran za vse tuje bojne ladje, da s tem preprečite namero Anglije, da razširi svojo blokado tudi na Jadran. Italjanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano in jugoslovanski poslanik Bučko Kristič sta se o tem več dni posvetovala ter sa slednjič sklenila, da morate obe državi kaj odločnega odrediti, ko je prišlo poročilo, da so angleške bojne ladje preiskale tri jugoslovanske tovorne parnike. Italija bi mogla sama zapreti 40 milj široko O-trantsko morsko ožino, ker pa je z Jugoslavijo v prijateljskih odnošajih, tega ne mara storili brez privoljenja Jugoslavije. Italija ima na obeh straneh ožine velike topove, s katerimi more vhod v Jadran mnogo bolj obvladati, kot pa Anglija v Gibraltarju vhod v Sredozemsko morje. S tem, da je Jadran zaprt za angleške bojne ladje, bodo mogli nemški tovorni parniki voziti bauksid in druge potrebščine iz Jugoslavije v Trst in dalje po železnici v Nemčijo. BEOGRAD, Jugoslavija, 8. aprila. — Diplomatski krogi se boje, da bo na Jadranu nastala velika kriza. Iz zanesljivega vira prihaja sporočilo, da je Nemčija prosila jugoslovansko vlado, da preskrbi pilota za nemški tovorni parnik Ankara, ki je v Dubrovniku naložil tovor baukside. Obenem je Nemčija tudi prosila, da Jugoslavija parniku nudi varnostno spremstvo do Trsta. Ako bi jugoslovanska vlada vstregla tej prošnji, tedaj bi bila odgovorna za varnost parnika. Jugoslavija je nemški vladi sporočila, da je privolila preskrbeti pilota, kateremu so dobro znane vode ob dalmatinskem obrežju, toda varnostnega spremstva ji ni obljubila, navzlic temu pa je zasidran poleg parnika rušilec. Parnik Ankara, ki je potegnil na sebe splošno pozornost, se še vedno nahaja v Dubrovniku, dasi je naložen že od srede in ni znano, kdaj bo odplul iz pristanišča. Po nekaterih zatrdilih je nekaj angleških podmornic že prišlo skozi Otrantsko morsko ožino na Jadran. Vendar pa dinplomati dvomijo, da bi Anglija hotela povzročiti kak slučaj, ki bi mogel imeti zelo velike posledice, zlasti še zaradi tako majhne količine bauksida. Ako vozi Ankara po jugoslovanskih teritorjalnih vodah brez vsake ovire, tedaj bo varno dospel v Trst. Toda Italija smatra Jadran za mare nostrum (naše morje) in ne bo trpela, da bi Anglija ovirala plovbo po njem. VSE TOVARNE SLUŽIJO V VOJNE NAMENE Kdo je odgovoren za nesreče v premogovnikih? V ameriških premogovnikih se vsak dan smrtno ponesreči povprečno pet premogarjev. — Zvezne oblasti rtlmajo pravice siliti kompanij k izpolnjevanju dolžnosti. — Preiskava notranjega tajnika Ickesa. WASHINGTON, D. C., 7. aprilu- — Ne mine skoro dan, da bi sv v ameriških premogovnikih smrtno ne ponesrečilo najmanj pet premogarjev. C'e en dan ni nobenega smrtnega slučaja, jili je naslednje dne toliko več. Kaj je temu vzrok/ Največ nesreč pav-zročijo staromodni stroji, neprimerna razstreljiva in nevaren način kopanja. Sedanje razdobje splošno smatrajo za razdobje varnosti, toda v premogovnikih je v tem pogledu zelo slabo preskrbljeno. Pod vodstvom notranjega tajnika lekesa se že dalj časa vrši temeljita preiskaiva, ki bo pojasnila marsikaj, kar ni Jsplošnosti znano. Zanikruost je povzročila leta 11)34 strašno katastrofo par nika 'SMorro Castle". Vsled znikarnosti merodajnili krogov, padajo tudi dan za dnem življenja premogarjev. Nad pol milijona majnerjev živi nenehoma v smrtni nevarnosti. Tega so v prvi vrsti krive razne skupine brezsrčnežev, ki vplivajo na Bureau of Mines in na narodne zastopnike v Wasliingtonu. Federalna vlada ima vezane roke. Federalna vlada ne more prisiliti kompanij k ispoluje-vanju dolžnosti. Ne more jih prisiliti, da bi za (varnost majnerjev tako skrbele, kot bi morale skrbel Nadzorstvo je poverjeno posameznim državam in to nadzorstvo je največkrat pod mogočnim vplivom premogovnili korpo racij. Bureau of Mines priporoča raxne varnostne* odredbe in pri prane. S tem se pa konča oblast tega urada, dasi je žo večkrat skušal razširiti svojo oblast. Celo po katastrofi morajo dobiti uradniki rudniškega urada od kompanije posebno dovoljenje, da smejo v majno. Iz poročila rudniškega urada Enajstletna ni morilka Mati, ki je usmrtila tri otroke, si je prerezala žile ter umrla vsled izgube krvi. Dekle je bilo povedati." poza- LOS ANGELES, CaL, 7. aprila. — Vse mesto je še vedno pod vtisom strašne žalo-igre, ki se je za vršila ovedala, naj njo usmrti. Dekle je najprej reklo: Mati je legla v veži na žim-nico, mi dala kladivo in mi naročila, naj jo tolčem po glavi. Ubogala sem jo. Zdravniki so doguali, da mati ni umrla vsled udarcev na glavo, ampak vsled izgube krvi. Pri ponovnem zaslišanju je rekla enajstletna Chloe: — Nekaj sem pozabila povedati. Ko sem jo parkrat udarila, mi je rekla mati, naj ji prineseni britev. Prinesla sem ji jo. Z britvijo si je nato prerezala za-pestje. Njen oče je izjavil: — Moji hčeri je treba brezpogojno verjeti. Ona nikdar ne laže. Chloe je najbolj ubogljiv otrok. Storila je pač tako kot ji je zapo-vedala mati. Delavske Vesti o eksploziji v Willow Grove maj ne v Ohio, ki je zahtevala življenje 72 premogarjev, je razvidno, dji so se posluževali strojev, ki niso bili varni, in razstreljiva niso odgovarjala [kupt svoji s vi Do zadnjega meseca ni rud niški urad nikdar objavil kak- tla Je uamen Johnu šnega poročila o katastrofi v L; Le™su ter Lnited Mine moj ni. Svoja dognanja je spo- KANSAS CITY, Kans., o. aprila.—Generalni poštni mojster Farley, ki bo skual doseči na demokratski narodni konvenciji predsedniško nominacijo, se je udeležil tukaj banketa železniških poštnih klerkov. Pri tej priliki je v dolgem govoru priporočal prijateljsko sodelovanje m e d podjetniki in delavskimi orga-nizacijami.Če pripada delavec organizaciji, ni še & tem rečeno, da sovraži svojega delodajalca ali da mu nasprotuje. Baš nasprotno je res. Potom organizacije «e delavec lažje vžrvi v svojo nalogo in zna vpoštevati gospodarjeve odgovornosti. Unija toži družbo PHILADELPHIA, Pa., 5. aprila. — American Ice Company Employees Association, Inc., neodvisna delavska organizacija, toži American Ice Company za $50,000 odškodnine. Družba je obtožena, da je 44 uničila neodvisno unijo, ker j ni hotela prevzeti kontrole Zdaj je naperjena »velika go-|,iaii j1JO nja proti Neelv-jevi predlogi,j Zastopnik unije, odvetnik čije namen je rzposlovati zve-;Irvillg H Kntcher, je rekel, da zno nadzorstvo nad uiajhnami. j je to povsem svojevrstna to-Kongresniki dobivajo eele'žba. Unija dolži kompanijo, da pisem, v katerih je pustila delavce na cedilu in lobbisti dokazujejo, da predlo- jih lulj se pridružijo ga ogroža privatno lastnino m'AFL uniji, s katero je sklenila Farley za mir v industriji čino G. M. delavcev za CIO. i Časnikarjem ni hotel niti I»otrditi niti zanikati, ko so ga vprašali, če namerava ustanoviti tretjo sranko. Rekel jim je le: — Delavci bodo glasovali za kandidaa tiste stranke, ki se bo pojavila z najboljšim načrtom za zmanjšanje nezaposlenosti. Na vprašanje, kakšni so odnosa ji med General Motors in CIO, je odvrnil Lewis, da so prav dobri, ter dostavil: — Naš cilj je, • organizirati delavce Fordove družbe. V kratkem se bomo lotili te ogromne na-oge in sem trdno prepričan, da bomo uspešni. Tudi za gliste je treba dovoljenja ATLANTA, Ga., 5. aprila. — Mestna občina bo dobila vsako leto šest deset dolarjev za deževnice. R. S. Webb je za ta denar dobil izključno pravico iskati in nabirati deževnice na obrežju nekega jezera. Webb že več let prodaja deževnice riVčem. RAVNOKAR IZŠEL! Prizor v neki francoski tovarni," !kjer delajo lahke tanke Ka francosko vojsko. Ogromnost te tovarne je razvidno iz slike ročil lastniku in ta dognanja naj bi mu služila kot opozorilo za bodoče ravnanje. Tajnik Ickes je sprejel resi gnacijo ravnatelja rudniškega urada, Johna W. Fincha. Te dni bo poslal predsednik Roosevelt senatu v potrdilo imenovanje novega ravnatelja. V zveznem glavnem mestu je vsepolno ljudi in skupin, ki so v službi teh ali onih interesov" ter skušajo vplivati na narodne zastopnike. Taka skupina se imenuje 4 * lobby", njeni člani pa 44lobbisti'*. Javno le malokdaj nastopijo, pač pa skušajo skrivaj in po ovinkih vsiliti narodnim zastopnikom svojo voljo. Workers večjo oblast. pogodbo. Neodvisna unija je bila ustanovljena leta 1934 ter je zastopala delavce do meseca junija 19o8. Takrat se je družba začela pogajati z Ameriško delavsko federacijo in je sklenila pogodbo ž njo. Organizacijski načrti CIO DETROIT, Mich., 7. aprila. — Sem je dospel John L. Lewis, načelnik Kongresa za in-dustrijalno organizacijo. Pod pokroviteljstvom Delavskega urada (NLRB) se bodo v kratkem vršiie volitve po vseh General Motors tovarnah, pri ka-majnerje in na javnost. Tako ;terih bo delavstvo odločilo, ka-je že četrt stoletja tako, to se tera organizax*ija naj ga za- Predlogo je vložil senator Neely ter jo je senat že odobril, zdaj jo pa proučuje pod-odsek }H>slanske zbornice, kateremu načelu je demokratski kongresnik Somers iz New Yorka. Sominers hoče predlogo tako amendirati, da bi se zvezna inšpekcija »vršila le z dovoljenjem premogovne kompanije. Preiskava je dokazala, da je rudniški urad (Bureau of Mines) l>olj navezan na pre-mogočne barone kot pa na pravi, od ustanovitve rudni- (Nadadljevanje na 4. str.) stopa pri kolektivnih pogajanja h. Lewis bo imel več govorov ter bo skušal pridobiti ve- ZA NASE NAROČNIKE V teh kritičnih časih Je vsak cm m riUtriju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ca še danes! S socijalistične konvencije m Norman Thomas zopet imenovan za predsedniškega kandidata. — Na konvenciji je dvesto delegatov. — Krueger za podpredseddJca. WASHINGTON, D. C., 7. aprila. — Včeraj se je tukaj začela narodna konvencija socijalistične -stranke. Kot prvi govornik je nastopil Maynard C. Krueger, profesor narodnega gospodarstva na čirkaški u-niverzi. V svojem govoru je zahteval socijalizacijo vseh tistih industrij, v katerih kontrolirajo naravne vire monopoli, ki jim je javnost izročena na milost in nemilost. Oživeti sta ga poskušala Hoov- er in za njim Roosevelt, toda vsi njuni poskusi so bili zaman. Na konvenciji je navzočih približno dvesto delegatov. Govorniki so obsojali propagando, čije namen je pahniti Ameriko v evropsko vojno, ter se zavzemali za slogo v delavskem gibanju. Arthur G. McDowell, tajnik •socijalistične stranke, je zahteval, da je treba napraviti konec komunističnim intrigam v delavskih organizacijah. WASHINGTON, D. C, 8. aprila. — Norman Thomas, ki je velik antimilitarist in je bi! nekdaj prezbiterjanski pastor, je bil na konvenciji socijalistične stranke četrtič postavljen za predsedniškega kandidata. Thomas je nominacijo sprejel pod pogojem, da stranka sprejme njegova izolacijski načela iu nasprotuje vsaki gospodarski pomoči vojskujočim se državam. Za podpredsedniškega kandidata je bil izvoljen Maynard C. Krueger, profesor na Chicago vseučilišču. Velikost 9tt x MU inčev 48 velikih strani: barva ni h zemljevidov tujih ilržar in !> zemljevidov Zdr. tlržav in zastav vodilnih držav; 45 svetovnih slik pojxjnoma o-zna^enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi r RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV AL-B ANI JE PRIKIJn'lTEV ČEHOKLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RC8KA MEJA Cena 25 centov P.tšljite svoto v znamkah nz. po iž centa. po a Posebnost : HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki jra dubite z atlasom in ko ga izpolnite in poSIjete k izdajatelju zemljevida. Vam daj*; pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojn L Naročite AUaa pri: - "GLAS 21« WEST N«W ¥9*«t K Monday, April 8, 1940 SLOVENE (YTJGOHLKVT MILT GLAS NARODA (VOICE OP THE PEOPLE) 99 Owned and Published by Slovenk Publishing Company, (A Corporation), frank Sakser, President; J. Lupsha, Sec. — Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK* N. Y. 47th Year "Glas Naroda** Is Issued every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list sa Ameriko in Kanado $6.—; za pol leta $3.—; sa Četrt leta $UO. — Za New York za celo leto $7.—; za pol leta $3.50. Za inozemstvo za celo leto $7.—; za pol leta $3.50. "GLAS NARODA" IZHAJA VB AKT DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea 3—1243 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. WINSTON CHURCHILL — VOJNI LORD Neville Chamberlain je še vedno ministrski predsednik Velike Britanije — kar je pa zdaj brez vsakega pomena. Po imenu je še vedno načelnik vlade, toda njegov glavni opra-\ek — vodstvo vojnili zadev — je prevzel Winston Churchill. Ljudje, prežeti z idejami demokracije, so že precej dolgo zahtevali, naj v tem oziru nadomesti Churchill Chamberlaina, ter so slednjič a svojimi zahtevami prodrli. Sedanja sprememba pomeni zmago za sile demokracije v zavezniškem taboru. Preosnova francoskega kabineta in sprememba v angleškem ministrstvu sta posledici finske tragedije, ki sta jo zakrivila francoski ministrski predsednik Daladier in angleški premier Chamberlain. Povsem jasno je namreč, da bi Anglija in Francija prav lahko poslali Finski vojaško pomoč. Poslati bi jima jo morali meseca januarja, predno je bilo mogoče Nemčiji terorizirati Švedsko in Norveško. Meseca februarja in marca jc bilo že prepozno. Angleži in Francozi smatrajo, bodisi po pravici, bodisi po krivici, načelnike svojih vlad odgovorne za finski poraz. Nevtralni napodi so izgubili zaupanje v Daladiera in Chamberlaina, ker se v usodnem trenutku nista zganila. Nevtralne države, ki bodo igrale v vojni še -zelo odločilno vlogo, zaupajo v energijo Reynanda in Churchilla in se bodo s potrebno odločnostjo borili proti napadalcem. Da se bodo vojne operacije temeljito spremenile, se je pokazalo že koj prve dni. Pojav angleških bojnih ladij v Jadranskem morju; zaplemba treh jugoslovanskih tovornih par-nikov; Ameriki namenjen radio govor francoskega ministrskega predsednika, ki je rekel, da vojna proti Nemčiji ne bo le nekakšno igračkanje kot je bila doslej, ampak Tjo vojna začela zares. PRIMARNE VOLITVE Pretežna večina demokratskih volilcev v New Yorku in Wisoansinu hoče nominirati Franklina D. Roosevelta predsedniškega kandidata. V Wisoonsinu, kjer je bilo predsednikovo ime 11a volilnem seznamu, se je trikrat več volilcev izrazilo zanj kot pa za podpredsednika Garnerja. Skoro isto razmerje je bilo opaziti •v New Yorku. To je zelo značilno, kajti predsednik doslej še ni pojasnil ovojih namenov. Njegovi najbližji prijatelji »o mnenja, da ne bo kandidiral. Garner je vodil vročo kampanjo, dočim ni predsednik niti z mefcincem ganil, pa je navzlic temu dobil zaupnico. Če bodo demokrat je tudi drugod storili isto kot so storili v VVLsoonsinu in New Yorku, ne bo tretji termin več tako strašilo kot je bilo doslej. Kajti če se predsednik odloči za tretji termin, bo to storil pod pritiskom demokratov. Njemu ne bo mogel nihče očitati, da se je izneveril tradiciji, da sme ena in ista oseba služiti največ dva predsedniška termina. Tradiciji se bodo izneverili demokratje, ne pa Roosevelt. imajo velik Schuylerville, N. Y. — Pošiljamo vam $3.00, da bo list plačan za pol leta. Obenem pa tudi naznanjam našim prijateljem in znancem na Cuddy, Pa., in okolici, da sva iše živa in zdrava s svojim možem, čeprav je bila huda zima. Bila je Velika noč, pa jc bilo bolj mrzlo in več snega kot o Božiču. Upajmo, da bo kmalu kaj boljše vreme. Skozi celo zimo sva bila z možem sama v veliki liiiši, ki ima 22 sob in kako sva bila vesela, ko sta naju izmed 9 o-trok obiskala najstarejši sin in hči vz. Pittsburgha, Pa., čeprav je 500 milj od nas. Prišla sta s karo in sta bila en teden pri nama in nama je bilo težko, ko sta zopet odšla. . i 'Tudi v New Yorkn, ki je 200 milj od nas, imava pet hčera. Poleti, ko je bolj toplo, naju pridejo seveda večkrat obiskat. Tudi iz Pennsylvanije, kjer imava dva sina in dve hčeri, naju pridejo večkrat pogledat in takrat je za naju vse bolj veselo. Oba sva že stara: mož ima že 72 let, jaz pa 62. Tu živiva mimo na posestvu naiše starejše ličere. iLetoK poleti bo 3 leta, odkar smo tukaj. V Cuddy, Pa., pa sni bili 30 let in skoro ves črS smo naročniki "Glasa Naroda", ker ga radi čitamo. Vsak dan pride redno v mail box kot dober prijatelj. Naj nekoliko opišem ta kraj. Schuylerville ni veliko mesto, toda ima svojo zgodovino. V državljanski vojni so ne hoteli Angleži s pomor jo Indijancev polastiti tega kraja, toda A-merikanci, četudi so bili v manjšini in slabše oboroženi, so s pomor jo Francozov zmagali. V tem mestu je moral general Burgovne položiti orožje pred generala Gotesa 17. oktobra 1777. Tudi mesto Saratoga Springs ni daleč od tu, oddaljeno je samo 12 milj. Mesto je •znano po temi, ker so tu vsako poletje velike konjske dirke ter pridejo tedaj iz vseh grajev bogatini in reveži,! da bi s stavami napravili a j denarja. Toda največkrat dobi tisti, ki mu ni treba. V ta-mošnji bližini je tudi poznana mineralna voda, ki jo prihajajo ljudje od vseh strani pit in si tudi s seboj vzamejo v posodah. Votle ni treba plačati, temveč jim je zastonj na razpolago. . Onjenj čitatelji, zavedajte se, da potom "Glas Naroda" največkrat izveste o kakem svojem znancu 'ali prijatelju, o katerem že dolgo niste nič sliwali. kajti list prinaša dopise iz vseh krajev Združenih držav in iz Karrade, ker je to edini slovenski list, ki je tako raaširjen. Pogosto izveste, da je ta ali oni. ki ste ga pred loti poznali, umrl, ali se ponesrečil, ali pa se mu je tndi kaj dobrega pripetilo. List fold i prinaša lepe romane in povesti in tudi kolona Petra Zgage vas pogosto razveseli, ako ste mogoče žalostni. Enkrat vzame na piko žene, drugič pa moške, tako da ni nobene zamere. Zato še naprej podpirajte 'Gtaus Naroda" ker vam ne bo žal! S pozdravom Pavlina Galreič. iConnenmugh, Pa. — Klub Progressivniih Slovenk priredi v soboto 13. aprila veliko veselico v dvorani društva sv. Alojzija. Imeli bomo tudi kratko, pa zelo smešno ij?ro v angleščini. Va/bimo tedaj vse Slovence, da se te zabave v Yfclikem šte- vilu vdeleže. Na razpolago bomo imeli med drugim tudi kranjske klobase, na katere povabimo tudi Petra Zgago. 'Na zabavi bo igral Martin Serre iz Greensburga, ki igra 11a radio postaji WHJB vsake soboto ob 2. popoldne. Torej na svidenje 13. aprila! !Mary Ullo. IflMBIiSiaWlM^ PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Ženske nataknejo nase vse mogoče sfcvari, toda tisto, čemer pravijo dandanes klobuk ozironui slamnik, presega vse meje človeške domišljije. Klo buk ni. Pribita rcsnica je, da * , * * > p; Problemi priseljenca Naturalizacija meža ameriške državljanke. VPRAŠANJE: Pred osmimi leti sem ne poročil z dekletom, ki se je tukaj rodila. Živeli wmo nekoliko !et v inozemstvu, ali sva. se povrnila v Združene države in tukaj ostaneva. Rad bi postal ameriški državljan. Ali mi je treba prvega papirja? ODGOVOR: Zakon, ki daje možu ameriške državljanke iste na hiral izacijske olajšave, kakor ženi ameriškega državljana, je prišel v veljavo dne 24. maja 1934. Večina natural rzacijskih sodišč pa daje iste olajšave vsakemu i no-zemcu. ki se j«1 poročil z ameriško državljanko od 22. s»»pfc. 1922 naprej. Bržkone se vam dovoli, da vložite prošnjo za drugi papir, ne dar bi imeli prvega in -boste morali dokazati svojo nastanjenost v Združenih državah le za tri leta. . Državljansko spričevalo se 1 more razveljaviti. VPRAŠANJE: Ali ni res. da čim se inozemcu podeli a-meriško državljanstvo, on »'a ne more izgubiti, razun ako jc-spoznan krivini hudodelstva* ODGOVOR: To ni povsem točno. Državl jansko spri Sevalo >e more razveljaviti radi zločina, ali ta mora 'biti z'oČ!n.. ki je bil storjen v zvezi z naturalizacijo. Na primer, državljansko spričevalo se more razveljaviti, ako se dokaže, da je dotičnik podal krive navedbe ob naturalizaciji — na primer, ako je rekel, da je živel A" Združenih državah pet let, pa ni toliko tukaj živel, ne pa vsled kakega drugega zločina, storjenega po naturalizaciji, kot na primer radi ubojstvr., prevare ali kakeg?» drugoira hudodelstva. Ako se naturali-zirani državljan poda v inozemstvo, ;n živi dve leti v deželi, kjer je rodil, o/i roma pet let v drugi i nožem-k i deželi, se smatra, da se je pre- kitšil proti oblj.rbi stalnega stanovanja v Združenih državah. Zato so predpostavlja, da ^e je od'ekel ameriškega dr žavljanstva, njegovo državljansko spričevalo pa »?e ne razveljavi iz tega razloga. Pač pa mu more ameriška konzularna oblast odreči potni !i>t in zaščito, dokler živi v inozemstvu. Ameriški državljan jki naj bo državljan po rojstvu ali naturalizaciji, zgubi svoje državljanstvo, ako se natural izira v kaki inozemski državi- oziroma a V o priseže zvestobo inozemski državi. Državljanstvo ni pogoj za socialno varnostne pogoje. 'VPRAŠANJU: Zaslužim v tovarni $25 na teden. Star sem (»4 let in nameravani Prestati delati, ko mi bo 6«) let. Postal se m ameriški državljan Teta 1930, ali moja žena, ki ima toliko let kot jaz, je <>>ta-la inozeinka. Koliko pokojnine more dobiti v.;ak izmed naju ? )ODGOVOR: Ameriško, oziroma tuje državljanstvo nima ničesar opravljati s socialno varnostjo in pokojninskim sistemom. Ako se vpokojite leta 1941 in ako vaš povprečni zaslužek od leta 1937 naprej je (bil $25 na teden, vi boste vpravičeni do mesečne pokoj nine od približno $26.00 in vaša žena bo dobivala polovico tega. Skupaj torej bo^tn dobivata $39 na mesec. Za natančnejše informacije in nasvet glede postopanja, obrnite se na podružnico Social Security Board v okraju, kjer bivate. Ob ljudskem štetju ni vprašanja o nezakonitem prihodu. »VPRAŠANJE: Prišel sem v Ameriko nezakonito pred nekoliko leti. Ob ljudskem šte-'tju leta 1930 sem se izognil ljudskemu štetju. Ako bom doma, ko pride uradnik censu-sa„ kaj naj povem, ako me Peter Zgaga NEVERJETNO, TODA RESNIČNO FDI__ PL06CE. - mate z* J. MABSICH, INC. m W. « M New vpraša, kdaj sem prišel v A-meriko? IODGOVOR: V«Se skrbi so neutemeljene, kajti uradnik vas ne bo vprašal, kdaj ste ■prišli v Združene države. Morete odgovoriti na vsa vprašanja brez najmanjšega strahu na morebitne poledice. Stekleni človek Na praškem pomladanskem velesejnm bo svetovno znani higienski muzej iz Draždan razstavil med drugim svojega slovitega "steklenega" človeka. Ta umotvor predstavlja čudež človeškega telesa v obliki, ki je doslej še niso nikjer prefco^ili. Vsepovsod, kjer so ga v mestu že razstavili, so tisoči in tisoči ljudi občudovali to svojevrstno delo združene znanosti in umetnosti. Naval je Ibii' vedno takšen, da je bilo treba dohod do tega razstavnega kosa policijsko urejati. (Stekleni človek pravzaprav ni iz stekla temveč iz cekona, ki ga vlivajo podobno kakor bron v ofblike in ki je zavoljo svoje debeline 1 do 'poldruge-ga milimetra popolnoma prozoren. Okostje umetnega prozornega človeka je pravo, preparirano človeško okostje, le brez zgornjega dcia lobanjske kosti, taflvo da jo mogoče videti možgane in žile. Živce nadomeščajo električni vodi, ki razsvetljujejo vsak posamezen ud z živoe rebrnim i svetilkami od znotraj. Stikalna priprava za te vode v presledkih treh minut avtomatično priključi poedine organe da se zasvetijo. V temi rao-hlana obvestila in vabila. In prišli .-o sorodniki, prijatelji in znanci iz bližnje in daljne o-kolice, kajti pokojniea je bila precej premožna in ni mogla vzeti denarja s seboj na oni svet. Kjer je pa čutiti kaj denarja, je takoj na razpolago veliko število sorodnikov, prijateljev in znancev. K pogrebu je prišla tudi teta Franca iz Clevelanda, obilna devica pri petinštiridesetih letih, ki pravi /x» petindvajset let vsako pepclnično sred > zjutraj: — No, če se nisem ta predpust oddala, se bom pa prihodnji predpust. Manjka se d<-deev. Prišla je v novi obleki, novih čevljih in vse je bilo novo na nji. Najbolj ga je pa pihnil njen slamnik — osem dolarjev petdeset centov je dala zanj. Pa saj tisto pravzaprav iti bil slamnik, ker ni bilo v njem niti za tri cente slame, ampak je bil cel vrtec živordečih rož: ga rt rož, tulp, potouk, belago-m.j, da ji je glava od same teže kar med ramena zlezla. Joj, kako so gledale njene prijateljice to najnioder-uejše pokrivalo, kako so ji ga zavidale. — Je čeden slamnik, kaj ne? — se je postavljala Franca — no, saj je bil osem dolarjev petdeset centov! Za tak denar se že mora nekaj dobiti. V hiši. žalost i je bilo, kot ob takih prilikah spodobi: malo so pokropili, malo pomolili, precej so jedli in dosti so pili; malo opravljali in vlekli tiste, ki jih zraven ni bilo, skozi zobe. Centralna figura je bil slamnik tete France, ne pa mrtvac, kot bi se ob taki priliki spodobilo. Nenehoma ga jc imela na glavi ter vzbujala ž njim zanimanje, zavist iu občudovanje, Odložila ga je le, predno jt» bilo treba iti k pogrebu, kajti lasje pri ušesih in na tilniku so se ji bili nekoliko skuštrali od samega popravljanja. Stopila je torej čez jard k sosedi in ji rekla, naj ji spravi frizuro v red, in prijazna soseda se je te naloge z veliko vnemo lotila.- Medtem je bil pa že prišel pogrebnik, opravil, kar je bilo se treba, in pred hišo se je zapel razvrščati pogrebni spre-vod. Venoev je bilo za dva avtomd(bila, pogrebcev pa za deset kar. Vse je bilo pripravljeno, le tete France «o še čakali. Vrnivsa «e od sosede je v razburjenju prebrskala vso hišo, pa ni in ni mogla najti, kar je iskala. Njen .slamnik je bil namreč .«■» vaH tuJ Mppolay, April 8, 1940 SLOVB9B (YUGOSLAV) U£M H &AKPF: UGRABLJENA KLEOPATRA vPo Hollvwoodu je neslišno drvela svetla limuzina.. Dva elegantna gospoda sta sedela notri. Brez dvoma, dva od filma ali pa gospoda, ki sta bila povabljena v eno od lepih vil n>a južino. Kakor kak iM?-šec je stekla nenadoma mačka čez cesto. "Dauiiwii," je ušlo Bilu z jezika, ki je sedel ob krmilu, *4 črna nraieka. Daj, da se obrnem, Bdb." ' •"Traparija!" je odvrnil Bob, " ponoči so vse mačke črne." A že je tudi on zaeel polglasno preklinjati, eaj je spet šinila mačka' z rumenimi, le-sketajočimi se očmi pred avtom čez cesto, skoraj bi jo bil zgrabil za rep. MTo bo dvakrat smola;" je svarrl Bill a Bob je brez besede zavil z avtom v temno, z visokim vrtnim obzidjem obdano stransko ulico. Skoraj sta ■že bila na cilju. Gospoda sta stopila iz avta in šla nekaj korakov nazaj. Sredi prekrasnega vrta je bila hiša La Ruline, svetovtfnoslinvne plesne zvezdnice. Bill in Bob, ali B. in B., kakor sta >e imenovala v podtalnem svetu, »sta se brezsliš-nih |>odplatih stopala okrog vrta. Nihče razen lune ni bil na cestah. Vabljiva noč! Ko sta pri-|M'la do zadešnjc stene poslopja, -ta se za nekaj časa stisnila v serroo d rev«*. *'Naprej" j»* rekel Bob. Splezala sta |>o lestvici iz vrvi ,hipomu sta bila na balkonu in sta o-prezovala skozi tanko beneško xavcfo. V spalnici Iya Raliue so gorele vse sveče. Pred velikim zrcalom »■*» ie pozlbavala plesalka v vsej svoji krasoti. Prav tako zapeljiva jo morala biti Ptoromejova hči. Kleopat-ra, ko jo je zagledal Antonin, zmagovalec pri Fancalu. •"Zdaj," je Bob zapovedal Billu. Zavesa j^ razdelila, B. in B. sta vstopila v sobo. Plesalka ju ni slišala, zagledala je le v zrcalu itznenada dve cevi samokresov, ki *la bili na-ni or jen i nanjo.. Nalahno je kliknila. •"Tiho," sta jo posvarila nenapovedana gosta oba hkrati. ♦"Pustite mi življenje," je zaprosila La Rahna, "vzemite si denar, nakit ..." '"Obdržali boste denar, nakit in, življenje," jo je miril Bob, ki se je spričo ženski kazal rad nežnega, "če se boste tiho pokorili najinim navodilom." Zavila sta drhtečo plesalko v kožuh, in sta ž njo v sredi stopalu po stopnicah navzdol kakor dva gentlemana, ki sta po dogovoru priAla po gospodarico hiše. Ko so prispeli na poslednjo stopnico, so se zgoraj odprla vrata. La Rahna je hotela odpreti usta. Bill jih ji je brž zaprl in jo jo močno stisnil za roko, zakaj on ni bil salonski gangster. La Rafano sta odvedla k svetlemu avtu. Bob ji je dvorljivo odprl vrata. La Rahna je vstopila, vratca «so se zaloputnila, gentlemana sta s? usedla spredaj in neslišno je avto odpeljal. (La Rahna je še enkrat hotela nekaj reči, a spot je Bili ukazal, irajlbo tiho, medtem ko je Bob ijognal avto, da jo šinil •ko blisk. Napadenka so je vdala v svojo usodo, zdela ko vroča nesrečo, le izpod trepalnic ^o kakor strele švigali po-gTedi. |K»lni strahu in jeze. Vožnja ni dolgo trajala. Avto so je ustavil pred staro hišo. Vratca so se sunkoma odprla "Ne besede!" je siknil Bili grozečo. Odvedenk-a je morala skozi vrata vstopiti v hišo. nato jo odhitela po škripajočih stopnicah navzgor, potom sta jo potisnila v sobo. vrata so se zaprla in ujeta je obsedela. V fiTimi bi bilo to vse lepo videti, a da jo morala vse to na lastno post prostati in so no ganiti, je častihlepno umetnico jako peklo. Se dobro, da jo dobila otrdi cigarete. A že po prvem dimu jo •začutil-a opij v cigareti. Vsa obli pa na je razmišljala. kaj da hočeta ta dva storiti ž njo. Medtem sta B iu B določita zahteve za oprostitev La Rali-no. Pismeno sta zahtevala sto VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg uaslora Je razvidno kdaj imate plačano naročnino. Prva iteT&ika pomeni meaec, druga dan In tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In atroSko*. Vas prosimo, da skn&ate naroCui-no pravočasno poravnati. Poftlltte naročnino naravnost nam all Jo pa plačajte naSeanu zastopnika v VaBem kraju all pa kateremu izmed caetopntkov. kojlh Imena so tiskana s debelimi črkami, ker so eprarf-čenl obiskat! tudi druge naselbine, kjer Je kaj na&lh rojakov naaa-Ijnlk Zastopnik bo Vam IsroCU potrdilo za plačano naročnino. CAUFOkNU! tšmm F« OHIO: «. J. M AM * LAUD: ..at UONTAAA: Ongmm au, J. nNXSlLViHiU: tisoč dolarjev in niti stotinko manj, katere naj bi jima izplačala filmska družba Para-vent za plesalko, ki bi jo nato koj vrnil®. O,, oba gangsterja sta se bila nenadomestljive zvezdnice polastila ba* v najvažnejšem trenutku. Družba Paravent je prirejala pravkar prizore množice za Kleopatrin prihod v Aleksandrijo. Bilo jo štiri tisoč udeležencev pešcev in armada jazdecev na konjih, kamelah in slonih je bila pripravljena, da bo za primerno spremstvo egiptovski vladarici. Vsak dan uprizor-janje je stalo kar premoženje. In če bo kraljica manjkala, ne bo moglo spremstvo nastopiti, in cezar bi bil brez uosla. Celo MtoDussel, človek tisočerih do-mislekov, kakor so ga imenovali v filmskem narečju, ni mogel najti tako brz kako resa lne misli, dasi so je koj usedel, da bi tako misel * pijačo izsilil iz sebe. Čez uro nato so javljalo posebne izdaje listov: "Ponesrečen rop Kleopatre. Gang-te rji so se skušali polastiti La Rali-ri o. da bi ia^ilili odkupnino. Pa so odvedli njeno namestnico Micky Pumps! Posnetki Kleo-patrinega filma, ki prek-alfoi vse dosedanji' filme, pa so razvijajo pod' policijskim nadzorstvom dalje." (Bob je stmiečih. izbuljenih oči prebiral to oznanilo in je nato dal list Billu. "Tvoja črna mačka!** je dejal in škrtnil z zobmi. Bili, ki je kar pihal od jeze, je planil k ujetnici in ji pomolil posebno izdajo časopisa pod nos. "vAli jo to res?** Bilo je res. I"Zakaj pa mi tega niste koj povedali, koza neumna," jo vzkipel Bili. 4'Saj sem hotela, pa ste mi zagrozili, d«a me ustrelite, če le usta odprem." u< Bežite k vragu!" B. in B. sta odpravila Micky Pumps spet z avtomobilom v njeno vilo, no da bi ji bila rekla lo besedo v slovo. Mimoidoči voz je nato vzel plesalko s seboj v Hollywood. tZ 'glasnim hrupom in zvklikanjem so osvobojenko sprejeli na filmskem pozorišču družbo Paravent. Čez uro nato so rotacijski stroji izdali spet posebno izdajo listov različnih barv: "La Rahna na svobodi. Bistroumni McDussel je gang-sterje potegnil za nos. Ugrabljena in zdaj na svobodo izpuščena plesalka ni bila namestnica La Rahne. kar je bilo zaradi gngsterjev nala>č jav-lj*-no, ampak ona sanra. Ves Hollywood krohota." 3»H1 so ni krohotal. Zatvio «m{ jm je da! list B«>l»u: "Tvoja mačka.*' je zapihal kakor tiger. Nato sta B. in B. vzela \>ak svoj samokres jn sta štirinajst dni dolgo v HoPywoodu in po okolici streljala črne mačke-pmlen sta se odpravila na novo delo. Maginotova črta sredi morja OHy, Fr. Kraja, Amt. WYOMING: rast Mila. Fr. Joa 'GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za (VQje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari p kraj stane $7. — V | Italijo lista ne poii-4 ' i?mo. lObramlbne črte niso samo iz jekla in cementa. Tudi drugod «so 'Maginotove črte" a so nevidne. Francija je na severu, zahodu in jugu obdana z morjem, lil ker ima trojico mej na morju in ker ima onkraj oceana kolonije, ki so življenjskega pomena za domovino zaradi surovin in živil, zato tvorijo razne čuvajske ladje na morju nekako Maginotovo črto. ki Francijo varuje nevidno in pretakajoče se po potih oceana. Nič ni moči reči, ali jo topli ičar večjega pomena kot pešec, ali jo pilot bolj koristen kot voditelj tanka, zato je tako težko pravilno presojati nepoznano junaštvo pomorskih vojakov. (Najbolj neprijetna in nevarna je na ladji druga straža ponoči. Od polnoči do štirih zjutraj je m rž! o. Ko se začne daniti, pa debele meglene plasti ovirajo razgled in pomorščaki niso prespani. In zmeraj nanose prilika tako, da se dogajajo razburljiva srečanja s sovražnimi ali sumljivimi Unijami vedno v zgodnjih jutranjih urah, ne da bi kdo vedel zakaj prav za prav. . iMrzla sapa brije po krovu. Valovi škropijo, mornarji od mraza šklepetajo z zobmi, med tem ko se kurjači pri svojih kotlih in strojih v vročini 50 stopinj kar kuhajo in jim znoj curkoma teče po goleni telesu. Ti in oni vršijo rvojo dolžnost. Neprestano plove kaka straž-uiška ladja ali torpedovka ali iumUm* po tistem delu morja, ki jim jo odkav.au. Z napeto pozornostjo stoji čuvajno moštvo na straži. Radio niti za minuto ni pri miru in vzdržu j je zvezo med ladjo in svojo glavno |M»stojanko, ki ji poroča o vseh važnih vesteh, o vremenu in o sumljivih ladjali. Če jo kje sovražnik, tedaj ladja takoj spremeni svoj smer. Znaki za alarm zadonejo, kapitana zbudijo, topniško moštvo se postavi k topovom. Čez štiri ure mučnega čakanja so pojavi siva senca naznanjene tovorne ladje. Pokažejo so znaki s prapori, z lučmi, s streli. Nato so ceremonije s kontrolo in ogledovanjem, ceremonije, ki so skoraj zmeraj uspešne, pa vedno drugačne. Višji mornar drži napet samokres v roki, ko s častnikom in s štirimi pomorščaki stopi na tujo ustavljeno ladjo. Pri pregledovanju ladijskih listin jo precej presenečenja; večkrat so že ptrule odkrile sovražno ladjo pod zastavo nevtralne države, in ladja je bila polna surovin in živil, to so pravi snovi, ki jih je treba po blo-ka^dnem pravu zaseči. V takih primerili ravnajo mornarji povsem uradno, bsiued kljuna zasežene ladje se dvigne tro-bojnica kvišku, -spodaj pa se razvije prapor sovražne države. kar je po |»omorskeui pra- vu znak, da plove tu trgovska ladja, ki jo je bojna stražiiiška Jadjaj zalotila in zasedla. . Ko je nevtrlna narodnost ladje neorečno dejstvo, tedaj jo ta potok bolj preprost. Le v dvomljivih primerili,, če kakovost in namere 'blaga, ali tudi potnikov ni mogoče jasno o-prodoliti, pozovejo ladjo, naj odpluje v kako blokadno luko v spremstvu enega od častnikov, enega ali dveh nadnior-narjev in peščice mornarjev francoske bojne ladje. Zjutraj ob štirih je: druge nočno straže je konec. Zdanilo so jo in tudi malo topleje je; mogla začenja izginjati. Prva dnevna straža spleza na krov la zmanja tovariše. Ladja, ki so jo pravkar pregledali, se jo izkazala kot nevtralna, njenega tovora ni ibilo treba zaseči in na bojni ladji je spet kmalu mir in red. {Spet se oglasi radio in naznani prihod angleških trgovskih ladij, ki jih spremlja bojna ladja. Mornar na mestu za signale Te pozdravi s praporom. Potem pomorščaki spet odpiovojo po svoji poti patru-Ijiranja, in to v dežju in mrazu v nevihtah in v soncu, medtem ko so zgoraj mornarji tresejo od mraza in si spodaj kurjači brišejo svoje razgrete obraze. To brezumno, tiho junaštvo mož s | m> vod ne fronte brez dvoma Še zdavnaj ni javno-ti zadostno znano. . 'UlliMUlU'UtlMHntliHIi,,,,,,,,!^ PISMA BREZ NEŽNOSTI. Svojevrstno zbirko pisem j** izdal Fritz Malleezeven v Berlinu |hxI naslovom "Grobo pismo**. Iz te zbirke podajamo nekoliko .-primerkov: »inii.»*!l|'»mniii'■l'iiiinaii'*y'»i*iiiiifii>*M«*fii|liui»g|ii.Klti>tiia,iiiia,<,,,ig«*iii||t,,,lti>f»«ilaiMltI1»l jejo moje srce z veseljem in srečo. V kratkem Te upam objeti s svojimi rokami in te pokriti z milijoni poljubov, vročih kakor zemlja ob ravniku. Bonaparte." Beethoven jo takole pisal svojemu kopistu: "Zima 1825. — Neumni, domišljavi, oslovski neotesane?! S takšnim falotom, ki nekomu denar krade, naj bi delali komplimente? Namesto tega pa potegnemo za oslovska uše-Mazač! Neumni lopov! Popravljajte svojo po nevednosti, prevzetnosti, domišljavosti in neumnosti storjene napako to bo bolj, nego da bi me poučevali., kajti to je tako, kakor da l>i hotela svinja učiti Minervo. — Beethoven." Vaški poirlavar pi-al takole neki nemški tvrdki: "Njambve Ogogo, Vzhodna Afrika. 2C>. julija 1012. — Go- spod! Zakaj mi nisi po.slal mila, ki sem ga zahteva'! ? Morda misliš, da je moj denar rilab l '" Prekleti bodi, Becker, Selili I tz & Cn., kobilice naj požrejo Tvojo koruzo in čeča naj opika Tvoje krave, ker mi nočeš poslati mila. "Tvoj vdani služabnik Hasan ben Omar." Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Za ljubitelje leposlovja CTKLAMKH. Spisal Janko Kersnik. (136 tsrani.) Kersnik je pisal v Jurčičevem duhu. Svoj slog je znal tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno za vršil njegove nekoučane romane. "Cvkla-men" je ena njegovih najboljših povesti. Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so sačele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena...................... $1.00 MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v te*" romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije oesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman- Cena . $2.50 KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard- 2S3 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu sveto. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-era pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljaL Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing Company ..... . . •WE Monday, April 6, 1940 fltBTVRI IT nt ti. j [ITT BULT laninski Kralj Spisal L. GANGHOFER. Za Glas Naroda priredil X. X. "*Z zmerjanjem ne 'boste dosti opravili, gospodar. Bo t roba pač kaj drugega ukreniti. Ali -naj grem k Zgoncu in naj stvar pri javim t" f"KajT Prijaviti? (No ta (bi bila lepa! Da -bo sramota fc« večja. Kaje k vragu nego na sodnijo. Če so odnesli, pa naj odnesejo v božjem imenu! 1 Zaradi tistih par goldinarjev kolikor je biLa trtvar vredna ,se Hratetovina še ne bo podrla. Nikar več ne govori o tem. Ti eti za novo zalogo. Proti večeru se je nameraval vrniti v gozd. Krčmar je stal na pragu in ga povabil v gostilno.) i V prvem nadstropju je bflo plešiišče tako polno, da so se udajala tla. Jakoba -o vatbili pit. in je res nekoliko srebnil iz vsakega kozarca. Pri tem je opazil na polici med klobuki nov zelen klobuk, na katerem je brio par krivcev, i (Potipal jih je. i ' • "Se povsem sveži so," je zamrmral. ! '"Kaj pa imaš pri mojem klobuku," je nekaj zameketalb za njegovim hrbtom in 'končena roka nvu je iztrgala klobuk. (Bil je Toni, visok bledičen mladenič, ki je nekaj časa v mestu služil, se priučil mestnim navadam in ac je tu v vasi nosil bolj po go-posko, da se ga je prijel zdevek "štemani." *4Nikar ne bodi hud," ga je pomiril Jakob.. "Krivce sem pogledal. Odkoder jih hnaiš?" **Te nič ne briga. Če sem jih natšel ali kupil, to je moja bivar." • '"Prav jmaš. Toda tisti krivci niso nič posebnega. Prav nič se ne postaviš ž njimi." ^Misliš?" "Sevea se ne. Peresa divjega petelina ima že vsak pa-ttir. Toda jaz imam ruševčeve doma. Tiste bi moral videti. Modrikasto se svetlikajo kakor jeklo, in ob notranji strani imajo bel rob. Če ibr imel tiste za klobukom, bi se res postavil, i Vsa dekleta bi norela za teboj." Ton i ju je za žarel obraz.. (Potegnil je lovca v kot in nra začel prigovarjati: "Jakob, prodaj mi jih! ' Kolikor hočeš, ti dam zanje. Na dva goldinarja." "Nak," «*e je branil Jakob. "Prodam jili pa ne. za noben denar. Takih nima nihče v vsej dolini.. Toda." je za-še petal, "za-t on j ti jih dam, če mi jjoveš, kje si one druge dobil." Toni >e jt> obotavljal »slednjič ga je pa premagalo in je rekel: *mi ctesš častno besedo, da ne boš nikomur povedal." 4 Častno l»esedo ti dam. Name se lahko zaneseš." *'Od Bolteža sem jih kupil pred tremi tedni. Spodaj se jih je -e kri držala." * "Dobro, hvala ti," je odvrnil Jakob. "Pridi zvečer med jedrno in or*mo uro k meni, pa jih boš dobil." vTakob se je obrnil od Tonija mrmrajoč. "Slutil pcin tako aH tako, toda gotov nisem bil." Stopil je nii dvorišče. ISredi dvorišča je bil klaftro vi-!-ok kup drv, namenjenih za kres. Ob strani sta bili dve dolgi miizi. Ob eni so sedli fantje, ob drugi dekleta. Med fanti ^e opazil Bolteža, pa ni trenil niti z očesom. I Konci mize sta bila dva najeta godca, t Prvi je igral citre, drugi je piska! na klarinet. Jakob s0 je nai>otil k drugi mizi. . "Kdove, katero ri bo izbral?" je sunila s komolcem živa. črnolaskn zamišljeno Crnco. •"Mir mi daj." se ie našobihi Genoa. / (Lovec je že stal polog nje. "No, Cenca, kaj če (bi midva šla? Bas so zaigrali poTTco. Polka mi je najljubša. In prvi ple< s teboj! No, ali greš?" Cenoa je nainršila čelo. počasi vstala in mu podala desnico. Ko F* i šla proti vratom, je citrar zacitral, Boltež pa zapel. • "'Fantič pritličen je, • Idekle je kratko; . jkmalu poroka bo, če bo šlo gladko ..." fWi so se sasmejali, prav dobro vedeč na koga cika pesem. Boltež je pa nadaljeval: (Pičla bo dotica, (majhna bo 'kajža, iženin bo stopal bos, to bo korajžta . . . Se večji smeh. Vse se je oziralo v lovca, čigar oči so se začele čudno bieskel ^i. Pa se je ie s mehljal. Tesneje je stisnil prste, ko je začutil, da se njena roka trese v njegovi. •".Majhna, okrogla je . . ." Tako je hotel Boltež nadaljevati ,toda lovec ga je pregla-«il s svojim lepim čir-tim glasom. . , • "Ko dozorelo bo, treba «bo žeti. Je i en se v krokarja moče ozreti ..." Tej kitici so vsi zaploskali. iTudi Cenoa se je zadovoljno nasmehnila, obraz se ji je pa pomračil, ko je Boltež nadaljeval:: *4 Mačka bo m i javkala, • pes bo pa lajal, tkot bo beraški par ohcet obhajal . . ." Dekletovo lice je za rila vročica. I»vcu se je iztrgala in •^tfrtT Tefcla ofiitajoee: . * ^Zaradi tebe mc srasnoti. Kar drugo si poišči." ' (Nadaljevanje prihodnjič.) OSMO ČUDO SVETA. (Pred petdesetimi leti, dne 4. marca 1890 so v naA*zočnosti tedanjega pa loškega princa, poznejšega kralja Edvarda VTI. svečano odprli prometu 2 in pol kilometra dolgi most preko Fi rt ha of Forth. "Vse, kar je veljalo doslej v področju gradbene tehnike za nedosegljivo, mora poleg tega mosta izginiti", je pisal tedaj neki ugledni strokovni časopis in most je veljal res za omiio čudo sveta. Ni šlo samo za njegovo spoštovanja vredno dolžino. Se večje občudovanje so zbujale drzne raepetine njegovih lokov, ki znašajo T>21 m, so torej nad pol kilometra dolge in so jih dotlej smatrali za tehnično nemogoee. Tudi njegovi trije nosilni stolpi so se s svojo višino po 137 m lahko pokaaali poleg Eiffelovega stolpa, ki so ga bili dokončali leto dni prej. Toda celotna teža moBta, je osemkrat večja od teže Eiffelovega stolpa. 'Zgradba tega mosta je bila bogata z dramatskimi pripetljaji. Sprva so hoteli Forthski zaliv prečiti z visečim mostom. Načrte zanj je izdelal sir Thomas Boueh. Toda usoda, ki je zasledovala tega drugače izvrstnega inženirja pri gradnji mosta preko za'iiva Tava. mosta, ki se je 29. decembra 1879 podrl in zgrmel z vlakom na .-ebi v mrzlo vodovje, tako, da >e ni rešil niti en potnik, je povzročila, da so njegov načrt zavrgli. Soudcle.žene železniške družbe so se odločile rajši za načrt z oporami, ki sta ga izdelala sir John Fowler in Benjamin Baker. V januarju 1885 so ne dela začela. Glavne tri oporne solpe so gradili s pomočjo železnih potapljaških zabojev. Eden od njih se je pogreznil tako jrloboko v blato, da so potrebovali devet mesecev, proden so ga dvignili. Nesreče in nezgode so sc vrtati le druga za drugo tako, da je po takšni nesreči 1. 1887 nad 2(HX) delavcev zastavkalo. Katastrofo mostu nad Ta vaškim zalivom je povzročil strašen orkan, zato so pri novem mostu vzeli za podlago vetrovni pritisk 273 kilogramov na štirjiMski meter, med tem Ta> jemljejo na celini kot osnovo kvečjemu pritisk 12.1 kilogramov. To je seveda povečalo <2Tradl>enc stroške, ki so presečni na koncu 500 milijonov -din. Vsak meter mosta je veljal približno 200.000 din. [Dne 10. oktobra 1K89 so za-nrli zadnjo odprtinf> v mostu. 21. januarja naslednjega leta so napravili obtežilni poskus s štirimi lokomotivami, in 120 natovorjenimi vozovi. Tri dni pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kuTOi. V ITALUO $ 5.90..........Lir 100 11.50.......... " 200 17.00 .......... " 800 28.00 .......... " 500 55.00 .......... " 1000 KBR BI CENK SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI NUJNA NAKAZILA HVS&U. PO CABIX SA PRISTOJBINO ti— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY pozneje prvi vlak vozil preko mobta. V normalnem prometu vozijo odtlej vlaki čezenj z brzino 80 km na uro in v vsem času se ni zgodila na njem niti najmanjša nezgoda. Vodilna inžinirja je kraljica Viktorija povišala v baronski stan in to priznanje sta si gotovo zaslužila. Mosta preko Firtha of Forth še do danes niso prekosili s ]>odobnim mostom.. KRVAVO MAŠČEVANJE LJUBOSUMNEGA MOŽA. V Karlovcu je 48 letni Leo-l>old Koder, bivši nameščenec mestne elektrarne, strahovito ranil svojo ženo Cecilijo in njenega prijatelja. Pred letom se je ločil od ■žene, ker je zvedel, da ljubimka z g ostil-nlčarjem Kocmanom. Pravda še ni končana, vendar se je Cecilija takoj po vložitvi tožbe naselila pri Kocmanu. To je bil za Kotira straihovit udarec. Zapustil je službo in je zadnji čas životaril pri sorodnikih izven mesta ker ni mogel gledati. da živi žena z drugim. Večkrat je govoril, da se bo maščeval. Te dni popoldne se je pripeljal iz Zagreba v Karlova« in prežal na priliko maščevanja. Zvečer je potrkal na vrata Kocmanovega bifeja. Ko mu je Kocman odprT, ga je Koder naJpadcl s kuhinj-lrim nožem. Cecilija je prihitela Koemainu napomoč in udarila Kodra s stolom po glavi. Toda Koder je takoj nato začel udrihati z nožem po njej, ranil jo je v ulavo in po životu. Šele nekemu mestnemu uradniku je posreči lex da je Kodru rzvil nož iz rok, v tem sta tudi že prihitela dva stražnika, ki sta Kodra aretirala. Toda zaradi udarca po glavi mu je ponoči postailo slabo, in je moral biti prepeljan v bolnišnico, kjer >ta že naišla pomoč tudi obe njegovi žrtvi. . V )l\ , KDO JE ODGOVOREN ZA NESREČE? ^Nadaljevanje s 1. strani.) škega urada. To je v gotovem oziru potrebno, kajti njegovi poskusi in strokovnjaški re-porti se bolj tičejo lastnikov kot pa delavcev. V rudniškem uradu je zaposlenih približno tisoč uradnikov, med njimi jih je pa komaj šesetdeset, ki se pečajo z zadevami, tikajočiini se varnosti v majnah. Ko se vsako leto pojavi .vprašanje, koliko denarja naj dobi uradniški urad, vplivajo lobi-sti na kongresnike, da dovole čimveč jo vsoto. V zalvalo za to, ni urad s premogovnimi baroni prestrog in jih noče nadlegovati s prisilnimi inšpekcijami. Ako bodo prizadevanja tajnika Lekesa uspešna, bo rudniški urad razširil svoj delo- ★ knjiga, ki Vasi bo SAMOSIUriA.. apian* aaton iCavadanij (153 strani.) Knjiga vsebuje deset< povesti slovenskega pisatelja Nova- , čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini« vzeta iz življenja naših rojakov i? bivše Štajerske. Cena .......................$150' OPOMBA: Knjige označene z sej v platnu vezane. zanimala! GORNJO KNJIGO LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. V. krog, uveljavil bo najobsežnejše varnostne odredbe, vsled česar se bo število katastrof v majnah znatno zmanjšalo. Onstran morja... POVEČANJE BLOKADE NEMČIJE LONDON, Ah glija, S. aprila. — Ta teden bouo zavezniki :izpeli vse s.\oje sile, da zapro **zadnja vrata" Nemčije v Skandinaviji in na Balkanu. Anglija jc že pričela izvajati svoj diplomatski pritisk na Norveško in Švedsko in gospodarski pritisk na balkanske države. Norveška se je že postavila proti angleški zahtevi, da ne bi pošiljala železne rude v Nemčijo. Poslaniki v balkanskih državah pa so prišli v London iu angleška vlada bo na podlagi njihovih poročil odločila svojo politiko na Balkanu. V Londonu je že bila vsta novi jena trgovsko družba, ki jo bo financiralo finančno ministrstvo in čije namen bo po balkanskih državah pokupiti vse različno blago, >amo da ga ne bo mogla dobiti Nemčija. Posebno mnogo je ležeče Angliji in Fianciji na tem, da pokupite romunski petrolej in jugoslovanske rude, kakor tudi železno rudo na Norveškem in Švedskem. 2. Belgrajskl Biser (Vltoj Jelene) • Buraka Vojaka It. Devica Orleanska 12. Duhovni boj (Lovrenc Stfupoll) 15. Pran Baron Trenk ((ijuro Paudurio 19. Korejska Brala, trtira iz milijonov V Koreji (Josef Spilliumi) 21. Mesija t Dr. Jeglič* 22. Mladim Srcem. ik»vesti Ta Uiladloo (Ksavor M?£ko> 24. Maron, krščanski deček z Liba- KITAJSKI PREGOVORI. Če si jezen, ne hodi k sodniku. če si lačen, ne piši pesmi. oveka lahko zmečkaš s težo svojega jezika. Debela mačka je gotovo tatica. . ; Po tajfunu lahko pobiramo hruške. •Dober boben ne potrebuje težke palice. INobena igla nima dveh osti. 'Ni naporno, opaizovati delo družili. Boga.ti mož na vriiu gore ima vedno oddaljene sorodnike .1 . 'Majhen kamen razbije lahko velik vrč. (Kdor ob reki prebiva, razume ribe. . 'Če se dvigajo vode, se dvigajo tudi čolni. Samo enkrat lahko daš peso za jajce. zVeliko srce je boljše, nego velika hiša. <Če veš kako, tedaj ni nobe-Tia stvar težka. Če je težka, tedaj ne veš kako. NORVEŠKA ZAVRNILA ANGL. ZAHTEVO OSLO, Norveška, 8. aprila. — Ministrski predsednik Jo-lann Nvgoordsvold in vnanji minister llalvdan lvoht sta tr-di.o izrazila odloč-no.-t Norveške, da bo nadaljevala dvojo trgovino z vojskujočimi državami in da bo takoj stopila v vojno, ako bi jo katera vojskujoča se država v tem oivirala. Koht je v parlamentu rekel, da Norveška v svoji nevtralnosti noče podpirati nobene vojskujoče se države, da pa je pripravljena braniti sivojo neodvisnost i it svobodo. Nvgairrdsvold pa je časnikarskim poročevalcem rekel, da u-p:», da bodo vojskujoče se države razumele, da more Norveška po mednarodnem pravu trgovati z vsemi državami in da bodo spoštovale no it veš k c teritorjalne vode. Oba ministra sta podala to izjavo vsled zahteve Anglije, da Norveška preneha pošiljati železno rudo v Nemčijo iz Narvi-ka, od koder nemški tovorni parniki vozijo po norveških teri-L rjalnili ivodah v Bremen. ANGLEŽI POLOŽILI MINE OB NORVEŠKI LONDON, Anglija, 8. aprila. — Angleška in francoska vlada ste naznanili, da so bile na treh krajih ob norveškem obredju položene mine, via nemški tovorni parniki po tej poti ne b'Wo niogli voziti železne rude iz Norveške. Vladi ste po radio opozorile parnike, da se naj ogibljejo teh Iv a je v. norveške ladje pa bodo mogle prihajati v svoja pristanišča. Minirani kraji so ob Stadtlandet polotoku, pri Budu in West Fjordu. iNapačno sočutje je irava ošabnost. (Slepa mačka ujaiiN. samo mrtvo podgano. NAROČITE SLOVENSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA 194«. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 3 cente. 28. Ob 50-Letniri dr. Janeza Ev. Kreka 29. Tariiki Zlatar 30. Patri a, Povest Iz Irske JunaAk* dobe (II. Federer« 32. Popotniki, novele in trtic? (Milan Pugelj) 33. Poiigalee 34. Pravljice (H. Majar) 35. Pravljice In pripovedke za mla- dino (S. KoKutn'V) 3«. Povesti In Slike (Ksaver MeSko) 38. Praški Judck (Josip Vole) 13. Preganjanje Indijanskih misijonarjev (Josef Spillmuu) 45. Revolucija na Portugalskem 46. Siste e Šesto (H. Federt-r; 48. Spisi Krištofa Šmida 49. Študent naj bo (8. Flužpir/ 52. Suneškl Invalid (S. KoAutnlki 56. Volk Spokornik in druge povesil za mladino (Ksarer Meškoi 57. Vojnimlr aU Poganstvo in krst (Josip Ogrlnec Ml Zbrani spisi xa mladino (Kngelbert Gancll OS. Zlatokopi (Joaer Spillman) (Vesava nekaterih knjig jo od letanja nekoliko izkaiena.) Ako ima kaka knjiga vec zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naroČilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in verno, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bpkro-tisku na dobrem papirju vas stane — • - Ti: KNJIGARNA "GLAS NARODA" s I 1 216 WEST 18th STREET, -NEW-YORK