novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir št. 4 (506) • Čedad, četrtek, 25. januarja 1990 NA POBUDO SZDL V SOBOTO V HOTELU MATAJUR V KOBARIDU 20. srečanje Slovencev 'W' Častni gost na jubilejnem srečanju pesnik Ciril Zlobec Slovenci iz videmske pokrajine in tolminske občine so se v soboto proti večeru ponovno zbrali v lepem številu na tradicionalnem novoletnem srečanju v Kobaridu. Praznik, ker za prijeten praznik gre, je bil letos toliko bolj slovesen, ker je bilo srečanje jubilejno, že dvajseto po vrsti. Vabilu tolminske Socialistične zveze, ki srečanje prireja so se odzvali številni predstavniki krajevnih uprav in župani, kulturni delavci, predstavniki ekonomskih, verskih in drugih inštitucij z ene in druge strani meje. Častni gost, ki je tudi spregovoril o sedanjem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji, predvsem o procesu demokratizacije, o usodi slovenskega naroda in o njegovi zavesti, je bil podpredsednik republiške konference SZDL pesnik Ciril Zlobec. Srečanje je odprl s svojim pozdravom predsednik SZDL Tolmin Franko Šimčič, ki je orisal prizadevanja Slovencev s tega območja in predvsem načrt vzporednega in skupnega gospodarskega razvoja Tolminske in Benečije. Za njim je spregovoril predsednik SKGZ za videmsko pokrajino Viljem Černo. Tudi on je na kratko predstavil stanje, težave in načrte Slovencev videmske pokrajine. Po govoru Cirila Zlobca so se zvrstili številni pozdravi, med katerimi naj omenimo predsednika gorske skupnosti Nadiških dolin Chia-budinija in predstavnika Slo- venske skupnosti, Izidorja Predana, duhovnike Birtiča in Gui-ona, predstavnike bivših borcev Antona Birtiča in Maria Ber-gnach. Po kulturnem programu pri katerem so sodelovali pevski zbor Pod lipo in kobariški osnovnošolski otroci z recitacijami so podelili priznanja vsem tistim, ki so sodelovali na začetnih srečanjih, ko je tudi to bil odraz skupnih prizadevanj za uveljavitev narodnostnih pravic slovenske manjšine v Italiji. Priznanje za dolgoletna prizadevanja za Benečijo je prejel tudi Vlado Uršič, kateremu je predsednik Černo v imenu Slovencev videmske pokrajine podaril grafiko Petričiča. JANUAR Z LEPIM VREMENOM IN BREZ SNEGA Zime m še! LEGGE MACCANICO-7 La cilieg sulla Con 1'articolo 25 il ministro Maccanico ha messo la classica ciliegina sulla torta delle proposte per il settore scuola della sua legge. La ciliegina è in tutto e per tutto degna della torta e dà la giusta misura della volontà politica, non diciamo di fare una buona legge, ma di far funzionare bene quanto viene malamente proposto. Dà anche la misura dell’altezza nonché dello spessore del muro che queste benedette norme di tutela intendono erigere, fra cittadini dello stesso ceppo etnico linguistico, della stessa regione e dello stesso stato, là dove placido scorre lo Judrio, garrulo torrentello che separa la nostra dalla provincia di Gorizia. Là si parla di istituzione di uffici per l'istruzione slovena (art. 9), di un istituto regionale (IR-RSAE) per la scuola con lingua d’insegnamento slovena (art. 10) e soprattutto di soldi (art. 11). E quindi di posti di lavoro qualificati. Ecco invece il nostro articolo 25: Per la trattazione degli affari concernenti l'attuazione degli articoli 23 e 24 e per i connessi adempimenti amministrativi, è preposto un funzionario statale, con Vili e IX qualifica funzionale, dal provveditore agli studi di Udine che abbia adeguata conoscenza dei problemi attinenti alle tradizioni, alla cultura, e agli idiomi locali. Tutto per il meglio dunque? Macché. Intanto non si capisce bene se questo funzionario disporrà o meno di una sedia, se non proprio di una scrivania e di un segretario od un impiegato, sembrerebbe di no. Leggendo bene, poi, ci si accorge che a questo funzionario basterà la conoscenza, sia pure adeguata dei problemi attinenti alle tradizioni, ecc. ecc. Non ci si tacci di pignoleria, ma qui al nostro tizio non servirà P. ZAKLJUČNO SREČANJE SEMINARJA MLADIH IZSELJENCEV V PETEK V ŠPETRU segue a pagina 2 Snieg? Ne, lietos "pada" samuo slana, ki je pod nje bielo an marzio koutro skrila an studenac Arpit USTANOVLJENA PREJŠNJI TEDEN V BENETKAH POSEBNA KOMISIJA Evropski svet in manjšine Komisija za razvoj demokracije s pomočjo prava, ki so jo prejšnji teden ustanovili v Benetkah, kjer bo imela tudi nje sedež, in je ena od komisij Evropskega sveta se bo ukvarjala tudi z vprašanjem narodnostnih manjšin, kar so izrecno zahtevali predstavniki Madžarske, ki so sodelovali na srečanju kot zunanji opzovalci. Pobudo za ustanovitev komisije, naloga katere je preučevanje demokratičnih odnosov s pomočjo strokovnjakov, je dal zunanji minister De Michelis že kot podpredsednik vlade. Tako so se prejšnji teden sestali v Benetkah predstavniki enaindvaj- setih držav, včlanjenih v Evropski svet. Po zadnjih spremembah v vzhodni Evropi so bili na srečanje povabljeni tudi predstavniki vzhodnoevropskih držav, ki so se polnoštevilno odzvali vabilu. V novoustanovljeno komisijo, ki bo tako zahodnim kot vzhodnim vladam in parlamentam nudila pravno in strokovno pomoč, je zaenkrat pristopilo 15 od 21. držav članic Evropskega sveta. Pomen te komisije je italijanski zunanji minister izenačil z novo Evropsko banko in z Odborom za managment, ki bosta pomagala k gospodarskemu raz- voju držav vzhodne Evrope. Poudaril je tudi, da bo Evropski svet s tem skušal pomagati tudi k razreševanju narodnostnih sporov v državah vzhodne Evrope. Srečanja v Benetkah se je udeležilo zelo veliko število ministrov za zunanje zadeve in pravosodje, kar je ustvarilo priložnost za vrsto dvostranskih pogovorov, med drugim sta se srečala tudi De Michelis in njegov jugoslovanski kolega Lončar. Poseben, velik pomen nove komisije je s svojo prisotnostjo v Benetkah poudaril tudi predsednik italijanske republike Francesco Cossiga. Una sera sull’Urss Ci sarà anche una poesia di Dino Menichini alla "Serata della cultura russa" che si svolgerà nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone sabato 27 febbraio alle ore 18. La poesia sarà recitata da Tania Shpeyniger, una delle donne sovietiche sposate in Friuli, che reciterà inoltre brani di prosa, poesie ed alcune fiabe, che tradurrà personalmente per il pubblico. Alla serata, organizzata dal Centro Studi Nediza di S. Pietro e dall’Asssociazione Italia-Urss, parteciperanno inoltre il giornalista A.V. Kirsanov, che parlerà, rispondendo alle domande del pubblico, degli attuali problemi dell'Urss, ed il senatore Stojan Spetič. “Zbuogam” in nasvidenje spet v Benečiji Skupina 27 emigrantov se začne prihodnji teden vračati preko oceana domov Mladi seminaristi na obisku v Palači Belgrado v Vidmu, kjer ima svoj sedež pokrajinska uprava in jih je pozdravil predsednik Venier Z "družinskim" srečanjem, na katero so povabljeni tudi krajevni upravitelji in predstavniki oblasti vse naše skupnosti, se zaključi v petek 26. januarja po- oldne v hotelu Belvedere v petru enomesečni seminar za mlade sinove slovenskih emigrantov. Pobudo je finančno podprla Dežela, kot je znano, prire- ditelj je pa Zveza slovenskih izseljencev Furlanije-Juljiske krajine. Petkovo srečanje bo seveda priložnost, da se skupina sede- mindvajsetih mladih uradno poslovi od Benečije, čeprav se prvi od njih začnejo vračati v Avstralijo, Argentino in Brazilijo le 2. februarja, drugi pa ostanejo še nekaj časa pri sorodnikih. Bo pa tudi prilika, da tako prireditelji kot mladi naredijo obračun komaj končanega seminarja. Mladim, ki so vsi približno stari 20 let, je bilo v teh tednih marsikaj ponujeno. V študijskem programu so na primer imeli tudi izlet v Benetke, v Firenze in v Rim, kjer so bili prejšnji teden. V zadnji dneh pa so se posvetili Benečiji, domovini svojih staršev. Tako so v torek na primer bili v Bardu, kjer so obiskali etnografski muzej in so se srečali z županom Giorgiom Pinoso. Sprejel jih je tudi dreški župan Mario Zufferli skupaj z občinskim odborom. Giuseppe Namor - Beput iz Razpotja jim je pa rade volje zaigral na har-monko in jih tako pozdravil z veselimi slovenskimi pesmimi. COMMENTO AL DISEGNO DI LEGGE MACCANICO SULLA TUTELA DEGLI SLOVENI-7 V NEDIEJO 18. FEBRUARJA V GORENJIM TARBJU Ciliegina sulla torta Pust 1989, številna skupina iz Ruonca dalla prima pagina affatto la conoscenza delle tradizioni, della cultura e degli idiomi locali, ma dei loro problemi. Il nostro tizio, cioè questo funzionario di Vili o IX qualifica funzionale, potrà in teoria seguire solo i programmi... dell'asilo nido e non oltre, poiché potrà non conoscere niente di quanto è preposto a trattare ed attuare. Infatti non gli è richiesta, tanto per essere chiari, alcuna conoscenza delle parlate locali. Ci si deve poi domandare: come è mai possibile che questo stesso funzionario, al quale non è richiesta la conoscenza della lingua slovena (la legge parla chiaro), tratti, segua ed attui quelle attività in lingua slovena che la legge prevede come opzione nelle scuole elementari e nelle scuole medie? Come potrà questi seguire il lavoro degli insegnanti, la rispondenza dei programmi e dei testi, ecc. ecc., senza la minima conoscenza della materia di cui si occupa: la lingua slovena! Una ciliegina finta, dunque, su una torta finta! Praticamente un funzionario non alfabetizzato nella nostra lingua dovrebbe organizzare l’insegnamento. Aggiungiamo ancora che l'articolo 25 non dice come questi sarà chiamato in servizio. A nostro modo di vedere, qualsiasi sia il testo degli articoli 23 e 24 sulla scuola, la fase attuativa andrebbe agganciata a quanto previsto dagli art. 9, 10 e 11, o riscrivendo l'articolo 25 con le dovute integrazioni, o facendogli seguire un art. 25 bis e un art. 25 ter. C'è da impazzire? Il gioco dell'oca continua, ma scusate, non l'abbiamo mica inventato noi. Per tagliar corto, allo scopo di non affliggere il lettore con altre poco allegre note ed evitargli quindi l'assopimento, riscriviamo l’articolo 25 come segue: 1 - Nell'ambito del provvedito- rato agli studi di Udine è istituito un ufficio per la trattazione degli affari riguardanti l'attuazione degli articoli 23 e 24. All'ufficio è preposto un funzionario statale avente qualifica funzionale non inferiore al VII livello nominato a seguito di pubblico concorso cui sono ammessi a partecipare cittadini italiani, che dimostrino un'adeguata conoscenza della lingua slovena mediante titoli superiori ed universitari. 2 - Per quanto concerne la ri- cerca, la sperimentazione, l’aggiornamento, i concorsi, la composizione degli organi di istituto ed i fondi destinati alle esigenze di quanto previsto negli art. 23, 24 e 25, ha vigore quanto previsto negli art. 10 e 11. Tutto questo, si capisce, se proprio non si vuole considerare che tutto il malloppo degli articoli 23, 24 e 25 potrebbe essere ridotto ad una semplice norma: Per le scuole materne, elementari, medie e superiori di cui al-l’art. 21 entrano in vigore le norme previste al capo II della presente legge. Organizatorji tradicionalnega pusta Vzhodnih Alp so že vič cajta na dieie an pru nomalo dni od tega so se, kupe s predsednikom Turistične ustanove za Čedad an Nediške doline Paussa, zbral z odgovornimi skupin tipičnih mask iz naših dolin za videt kuo iti napri z dielam za telo veliko pustno manifestacijo, ki lietos bo potiekala v Gorenjim Tarbju (sredenjska občina) v nediejo 18. februarja popudan. Na seji so bli prisotni Romano Ceccolin za Tavorjano an Maže-ruolo, Stefano Predan an Mario Borgù za Oblico, Sergio Balus, Valter Qualizza an Claudio Gar-baz za Gorenj Tarbi, Bruno Brai-dotti za Kravar an Mario Gos-gnach za Matajur. Do seda se vie, de pridejo skupine iz Mažeruol, Marsina, Ruonca, Čarnegavarha, Klenja, Hlocja, Kravarja, Učeje, Barda, Sappade (Belluno), Penie (Trento), Drežnice, Cerkna an Ptuja (Jugoslavia) an Spittala (Avstrija). Tisto saboto priet, le v Gorenjim Tarbju bo pust otruok iz Čedada an Nediških dolin, ki hodejo v osnovne an sriednje šuole. Vse bo arzloženo v brošuri, ki jo parpravja Valter Colle. Colle, ki sodeluje tudi z našim časopisom, pozna lepuo naše tipične maške an njih pomien. Za pustno manifestacjo bojo sodelovale, kupe s čedajsko turistično ustanovo an z odborom iz Gorenjega Tarbja, tudi kamu-ni an Gorska skupnost Nediških dolin. Incontro Dc-Pci In vista delle elezioni amministrative in programma per il 6 maggio prossimo, su iniziativa della locale sezione della Democrazia Cristiana, si é tenuto a S. Pietro al Natisone un incontro delle delegazioni della De e del Pei, guidate dai rispettivi segretari, Arnaldo Bacchetti e Giampiero Petricig. La riunione - come si legge in un comunicato congiunto delle sezioni democristiana e comunista di S. Pietro - era intesa ad esporre i punti di vista dei due partiti in merito all'evoluzione della situazione politica ed aH'amministrazione comunale e per verificare l'esistenza di elementi programmatici convergenti. Le delegazioni delle sezioni della De e del Pei, a conclusione di una discussione molto franca sulle strategie dei propri partiti, hanno concordato che gli elementi emersi dalla prima riunione saranno ulteriormente approfonditi. Naročnina-^ bbon 1990 Niste še plačali naročnine Novega Matajurja za leto 1990? Za Italijo stane 28.000 lir. Lahko plačate v naših uradih v Čedadu, ul. Ristori 28 ali s poštno položnico (Novi Matajur Čedad/Cividale štev. 18726331). V tem primeru napišite vaš točen naslov. Non avete ancora rinnovato l'abbonamento al Novi Matajur? Per l'Italia, per il 1990, ammonta a £ 28.000. Potete pagare o presso i nostri uffici a Cividale, via Ristori, 28 oppure tramite conto corrente postale (Novi Matajur - Cividale, n. 18726331). Non dimenticate l'indirizzo esatto. INTERVISTA A GIUSEPPE PAUSSA, PRESIDENTE DELL'AZIENDA AUTONOMA DI SOGGIORNO E TURISMO CIVIDALE E VALLI DEL NATISONE “Un turismo vivo ma che per decollare...” Giuseppe Paussa, nativo di Oborza e residente a Cividale, consigliere comunale a Prepotto e consigliere della Comunità montana, é da otto anni presidente dell'Azienda Autonoma Soggiorno e Turismo Valli del Natisone. Con lui facciamo il punto della situazione riguardo passato, presente e futuro dell'Azienda che presiede. Forse non é tempo di bilanci, che di solito si fanno in vista di una scadenza, ma dopo otto anni un breve consuntivo di questa sua esperienza come presidente dell'Azienda si può fare. Il fatto che siamo arrivati all’ottavo anno vuol dire che in qualche modo abbiamo operato bene, nonostante alcune difficoltà. La nostra bravura é stata quella di coinvolgere gente, circoli, associazioni per promuovere l'immagine ed il turismo di Cividale e delle valli all'esterno. La nostra "spada di Damocle" é invece che da molto tempo l'Azienda riceve pochi finanziamenti, e circolano voci che riguardano l'accorpamento e la riduzione delle Aziende di Soggiorno. Ma per il resto, visto come ne parla la stampa sia nazionale che estera, e visti i dati statistici riguardanti le presenze turistiche nella nostra territorialità, ci rendiamo conto che stiamo seguendo la strada giusta: quella di un turismo non da mare o da alta montagna, ma che si basa su arte, folclore, sport, enogastronomia, sulle caratteristiche etnico-linguistiche del nostro territorio. Come é cambiato, secondo lei, il turismo a Cividale e nelle valli in questi ultimi otto anni? Non é cambiato molto, é soltanto più organizzato, perché una volta veniva presentato con una certa grossolanità ". Ora c'é più ordine anche grazie ai comuni, ai circoli culturali, alla Comunità montana e all'Azienda di Soggiorno. Stiamo programmando il 3° Giro ciclistico delle valli del Natisone, che sarà organizzato dal Velo club Cividale Valnatisone in collaborazione con noi, con la Provincia, i nove comuni delle valli e la Comunità montana. Parteciperemo inoltre al 1° convegno provinciale del turismo in occasione della fiera di "Hobby sport e tempo libero". Sarà un momento di presentazione di tutte le possibilità turistiche di Cividale e delle valli del Natisone. E poi c'é, ovviamente, la mostra dei Longobardi, che sarà un'occasione importante per lanciare la nostra immagine sotto l'aspetto artigianale, commerciale e culturale. Come vede il futuro turistico nella nostra zona? Abbiamo un grande patrimonio: il verde incontaminato e quasi selvaggio delle nostre valli. Dobbiamo puntare, seguendo l'esempio austriaco, ad un turismo tipo "albergo diffuso": ospitare, cioè, la gente che viene da fuori nelle case rustiche di montagna, stimolandola magari a restare. Avverrebbe cosi anche uno scambio di culture, oltre che un introito economico. Questo é un bel discorso, ma é chiaro che ci vuole anche una certa preparazione per metterlo in pratica: la nostra gente non é abituata a ricevere il forestiero. Per questo ci vorrebbero convegni, tavole rotonde, per informare anche di questa possibilità. Sta ai signori che stanno a Trieste creare le premesse per fare questo discorso. Ed il futuro dell'Azienda autonoma di Soggiorno e Turismo? Vorrei che l'Azienda rimanesse così com'é. Allargarne la territorialità, accorpandola con altre, come vorrebbe l'assessore regionale al turismo Francescutto, sarebbe come, in una cantina sociale, mescolare tra loro tutti i tipi di vini: si perderebbe l’aroma e la bontà di ogni vino. Michele Obit Il presidente deli'AAST cav. Giuseppe Paussa Tra le tante manifestazioni nelle quali l'Azienda di Soggiorno partecipa attivamente all’organizzazione c'é la rievocazione storica dell'entrata in Cividale del Patriarca Marquardo di Ran-deck, svoltasi poche settimane fa. E' una manifestazione giunta all'ottava edizione, che ci ha dato parecchie soddisfazioni. Quest'anno hanno assistito alla sfilata circa 7000 persone. I ristoranti e le trattorie che presentavano per quel giorno il menù dell'epoca hanno avuto il tutto esaurito già dal giovedì prima dell'Epifania. In queste occasioni, però, c'é sempre da te- Un momento della rievocazione dell'entrata di Marquardo a Cividale mere il freddo, per cui stiamo pensando di spostare la manifestazione al periodo estivo, anche perché in realtà l’entrata del Patriarca a Cividale sembra sia avvenuta in giugno o in luglio. Se finora l'abbiamo fatta in gennaio, é stato solo per agganciarci alla tradizionale Messa dello Spadone. Il carnevale tradizionale, altro appuntamento annuale per il quale l’Azienda contribuisce all'organizzazione. Come sarà quest'anno? Quest'anno avverrà a Tribil Superiore, nel comune di Stregna, la penultima domenica di carnevale, per poter, in caso di maltempo, rinviarlo all'ultima. Per quanto riguarda lo svolgersi della manifestazione, buona parte dell'organizzazione é affidata al comitato locale, soprattutto per quanto riguarda il contorno alla sfilata vera e propria, che non dovrebbe discostarsi da quelle delle precedenti edizioni. Stiamo anche pensando alla sede del prossimo anno, che dovrebbe essere, anche se la candidatura é da verificare, Savogna. Quali gli altri appuntamenti che riguarderanno, in futuro, l’Azienda Autonoma di Soggiorno? “Naš” pust ihbbbi PRIJETNO SREČANJE V DVOJEZIČNEM ŠOLSKEM SREDIŠČU V ŠPETRU Nepričakovan obisk V petek se je po kosilu začel navaden pouk. Šli smo v razred in se začeli pogovarjati. Ob dveh in pol, ko je učiteljica Antonella pri nas končala lekcijo je nekdo potrkal na vrata. Vsi smo pogledali kdo bo vstopil in videli smo našega starega sošolca in prijatelja Enrica. Enrico je obiskoval z nami 1. in 2. razred odnovne šole. Skupaj s starši se je preselil na Švedsko, kjer sedaj živijo. Ko smo ga zagledali smo ga vsi spoznali in videli smo, da je tudi on zrastel. Visok je kot mi in zrastli so mu zobje, ki jih v drugem razredu ni imel več. Povedal nam je kako je v šoli na Švedskem. Poleg navadnega pouka imajo tudi uro karateja, šivanja, telovadbe in prosti dan. Učiteljice ne smejo dajati podpisov in ne smejo pošiljati učence iz razreda. Rekel je, da rad hodi v šolo, ker ima veliko prijateljev. Naučil se je glavne besede, abecedo in številke. Povedal nam je, da ifcfta v nogometni ekipi in, da bo šel z ekipo tekmovati na Finsko. Bili smo zelo veseli tega nepričakovanega obiska. Mislili smo, da se je naš Enrico pozabil na sošolce, ki je imel v prvem in drugem razredu dvojezične osnovne šole. IV. razred Erika, Sara, Mirko, Valentina, Giovanni H piano conta cinque milioni Bardo: začenja se tečaj sloven Ma la sottoscrizione prosegue Ecco i nominativi di coloro che hanno aderito questa settimana alla sottoscrizione aperta dalla Scuola di Musica di S. Pietro per l'acquisto di un pianoforte a coda: Edi Cudicio, 50.000; Lucia 15.000; Daniele Golles, 50.000; Sebastiano e Martina Jacuzzi 38.000; Aldo Rupel 20.000; Paola e Živa 50.000; personale del Centro scolastico bilingue, 300.000; Giorgio Cumer 50.000; Eugenio Pittioni, 100.000; Neva Kažič, 50.000; Igor, 20.000. Aggiunti alle somme raccolte gli interessivi attivi, il conto corrente bancario n. 50118 della filiale di S. Pietro della Banca Popolare di Cividale, dove ognuno può versare il proprio contributo, ha raggiunto 5.165.518 lire. Ena izmed najpogostejših pobud naših kulturnih društev, danes kot včeraj, so tečaji slovenščine. Še prej kot potrebi po širjenju besednega zaklada ali po poglabljanju sintakse, tečaji slovenščine odgovarjajo prav želji po ponovnem odkrivanju lastnih korenin in s tem tudi dialekta. Vsak kulturni delavec v Beneški Sloveniji je začel delati pod pritiskom občutka, ugotovitve, da se naš narod umira, da ostaja celo brez glasu in da je torej potrebno začeti graditi nove perspektive naši skupnosti prav pri slovenski besedi. Seveda smo tudi na tem polju naredili nekaj korakov naprej in tečaji so se z leti izboljšali in predvsem po- množili. Danes potekajo v različnih krajih videmske pokrajine. Eden od teh tečajev, ki je lani bil dobro sprejet in ga letos drugič prirejajo, bo v Bardu. Potekal bo od 27. januarja vsako soboto do konca šolskega leta v centru Stolberg, ki ga je občina dala na razpolago, in ga bo vodila kot lani Luisa Cher. Pravzaprav gre za dva ločena tečaja, za otroke osnovne šole in tiste, ki hodijo v nižjo srednjo šolo. Izhodišče bo za vse domači slovenski dialekt. Tečaj organizira domače društvo Center za kulturne raziskave v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje iz Špetra. La cultura un ricco arcipelago L'arcipelago della letteratura slovena conta le sue isole. E sono tante, unite tra di loro da un filo comune, la rotta di una nave che, nel corso dei secoli, ha trasportato non una ma più culture: quelle che, a seconda dei processi storici e delle posizioni geografiche, influenzarono la cultura slovena, senza però toglierle i tratti specifici e l'immagine originale. Di questo si occupa Marija Pirjevec, docente di lingua e letteratura slovena alla Facoltà di lettere dell'Università di Trieste, già autrice di numerosi saggi apparsi su riviste italiane e slovene, in un suo studio pubblicato recentemente dall’Editoriale Stampa Triestina nella collana EstLibris. "Trubar, Kosovel, Kocbek e altri saggi sulla letteratura slovena” affronta i temi principali della letteratura slovena partendo da un ritratto del padre della Riforma protestante slovena Primož Trubar (interessante, in questo caso, é il delinearsi della figura del vescovo di Trieste Bonomo, suo maestro) per arrivare ai poeti e scrittori dei giorni nostri. Della crescita e dello svolgersi della letteratura slovena, in un tratto di tempo di circa quattro secoli, vengono colti soltanto alcuni aspetti (ne citiamo alcuni: l’appoggio propagandistico dei francesi alla cultura slovena dopo le guerre napoleoniche, un ritratto di Ivan Cankar e le vicissitudini legate alla sua più famosa opera letteraria, la poesia di Kosovel, la rifioritura della letteratura slovena dopo la rottura tra Tito e Stalin, processo lento dal quale emerse la figura di Edvard Kocbek). Questo non nega alla raccolta il proprio valore storico e letterario, anzi le dona concisione e particolarità, cose che non guastano soprattutto a chi voglia per la prima volta avvicinarsi allo studio della letteratura slovena. Poniamo infine l'accento su due argomenti toccati dal libro. Il primo, al quale é dedicato il capitolo finale, ma che si ritrova anche in alcune pagine precedenti, riguarda il rapporto tra la letteratura italiana e slovena, analizzato anche questo a partire da Trubar, passando per il Romanticismo sloveno (l'influenza maggiore della cultura italiana sul pensiero artistico sloveno si nota soprattutto in France Prešeren, che elesse come proprio modello Petrarca), arrivando alla captazione dei principali elementi del futurismo italiano, persino da parte di Kosovel e Gradnik, due delle voci più alte della poesia slovena della prima metà del nostro secolo, per finire con i saggisti ed i narratori degli anni Cinquanta. Il secondo aspetto, soltanto accennato nel libro, riguarda l'uso del dialetto nella poesia (un esempio fatto é quello del poeta resiano Renato Quaglia), uso che, secondo l'autrice, rappresenta l'irrompere dell'autenticità e della più immediata capacità espressiva nella cultura letteraria contemporanea, anche se purtroppo in ambito sloveno questa possibilità viene quasi sempre trascurata e, se non é proprio del tutto scomparsa, resiste ancora solo ai margini dello spazio etnico sloveno. Michele Obit Marija Pirjevec - Trubar, Kosovel, Kocbek e altri saggi sulla letteratura slovena - Editoriale Stampa Triestina - 1989 Trubar, Kosovel, Kocbek e altri saggi sulla letteratura slovena 18 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA 66Adesso il sacerdote predichi ai banchi ed ai muri...” L'eroe oscuro Fra i sacerdoti delle Valli, vittime dei soprusi clerico-fascisti, ce n é uno che non ebbe in vita particolare stima, ma che per la lotta solitaria ed ostinata che sostenne potrebbe apparire la figura più patetica e coerente del gruppo. E' don Antonio Domeniš, 64 anni, parroco di Drenchia. Le sue lettere a Nogara hanno la struttura di un trattato che, una volta stabilito, si ripete, con piccole varianti, innumerevoli volte. Inizia con un lunga lettera del 21 agosto. Siamo certi che la Chiesa farà valere anche per noi l'articolo del Concordato: il sacerdote deve sapere la lingua italiana, ma predicherà e farà dottrina nella lingua parlata del popolo. Se la Chiesa cede su questo diritto, qui perderebbe ogni prestigio e stima. Se parliamo italiano la nostra parola sarebbe vana, non capita dalla massima parte del popolo... L’istruzione elementare é qui assai limitata; in casa si parla la lingua materna lo sloveno; ottenuto il certificato di proscioglimento di terza elementare non leggono né giornali né libri, perché, lo confes- sano essi stessi, non comprendiamo... E dico che in quei luoghi dove da noi si predicò in lingua italiana, la gente uscì di chiesa sussurrando: adesso il sacerdote predichi ai banchi ed ai muri... Se non potrò fare il mio dovere come va fatto, intendo ritirarmi a vita privata... E come si sarebbe ridicoli dopo fatta la predica in italiano, fare un riassunto in sloveno fino a che lo permetteranno... Io sospendo di predicare e in sloveno e in italiano fino a che non si chiariranno le cose. Si manda ad imparare la nostra lingua slovena ai chierici friulani, ed a noi che la sappiamo si proibisce di usarla ".(1) Il battagliero Un altro tipo di prete delle Valli, ricalcato sul vecchio modello del prete padrone, é don Natale Zufferli, capace di grandi gesti e di meschine figure, di affermazioni di principio e di contraddizioni pratiche; prende la penna per scrivere nientemeno che a Mussolini e lo fa da par suo. Accenna alla proibizione della lingua e al fatto incontrovertibile che la popolazione della sua cura, Codromaz, non comprende, con suo dispiacere, la lingua italiana. Esempio ne sia il rifiuto del sacerdote friulano don Croatto nel 1932, che il Vescovo intendeva imporre alla popolazione anche se non ne comprendeva il linguaggio. A sostegno del buon diritto del popolo cita l'art.22 del Concordato. La sua preoccupazione non deriverebbe da un amore particolare per la lingua slava, ma dal pericolo non ipotetico che il popolo gli rifiuti lo stipendio, nel qual caso "il sottoscritto si vedrebbe privato di ogni mezzo di sussistenza". Bisognerebbe incrementare l'istruzione primaria e provvedere alla situazione dolorosa di Codromaz, dove un'insegnante piccola e gibbosa é più trastullo che educatrice dei fanciulli. "Così facendo l’Italia fascista otterrà nella patriottica Slavia italiana, a non lunga scadenza, quanto dal 1866 nessun governo ha saputo fare né ottenere".(2) Questa lettera, che ha una sua coerenza interna come argomentazione ad hominem, é coerente anche con il personaggio che l’ha stesa, in quanto l'argomento "paga" non la cede affatto di fronte al destino linguistico del suo popolo. L'assimilato Più avanti incontreremo un altro sacerdote, don Egidio Slobbe, che tutta una tradizione di famiglia aveva orientato ad un pacifico assorbimento nell'ambito italo-friulano e che in questa occasione sarà coinvolto nell'equivoco del clero sloveno solo per la sua origine anagrafica e per la sua collocazione pastorale: Montemaggiore di Savogna. Ecco le sue reazioni: "Mentre di mia iniziativa stavo pensando di adottare la dottrina italiana, spuntò liberatore l’agosto 1933 con l'ordinanza Battiati, che firmai febbrilmente entusiasticamente, senza nemmeno ricordare di dovere in ciò dipendere da Vostra Eccellenza, preoccupato solo della poca preparazione del popolo ad un simile passaggio per la mancanza di scuole e per l'insufficienza d'orario. Avevo finalmente quello che volevo!",(3) Questo indirizzo, spedito a Nogara per il Prefetto, conferma come l'aspettativa dell'Arcivescovo nei confronti della Slavia non differisse da quella dell'autorità civile se non per il metodo: passiva la prima, attiva quest'ultima. Aggiungiamo ancora che la strategia dell'assimilazione indotta in questo come in ogni caso, lascia nell'assimilato solo i difetti del suo modo di essere precedente: la falsità, la retorica, o meglio una scissione schizofrenica, dove l'interessato per capirsi é costretto a distinguere in sé fra due soggetti incompatibili: il velleitario ed il costretto. All'appuntamento con la storia é sempre in ritardo di una vita! Faustino Nazzi Note: 1 - ACAU, Lingua Slava, lettera del 21-8-1933. In quei giorni Nogara, nelle raccomandazioni ai clerici in vacanza, suggeriva: Per i bisogni della nostra Diocesi, é particolarmente raccomandabile lo studio del tedesco e dello sloveno (RDU, 1933, p.202). 2 - ASU, Sez. Pref. cit., Attività Clero Slavia Veneta, lettera del 4-9-1933. 3 - Ivi, memoriale a Nogara per il Prefetto, 28-5-1935 Enrico (četrti z leve) skupaj s sošolci sedanjega tretjega in četrtega razreda FESTEGGIATO A CLENIA CON BALLI, CANTI E '‘STRUKI” IL PATRONO DEL PAESE Sorrisi & dolciumi Clenia é famosa per la tradizionale festa di S. Antonio abate. Ogni anno in tale occasione oltre alle celebrazioni religiose ci sono guelle pagane'; infatti ballo e struki sono a disposizione per quanti sono in cerca di una serata diversa. Lo scorso anno, organizzato dal Comitato Pro Clenia, ce stato il primo concorso di degustazione degli struki nell'ambito della sagra di S. Antonio, con un buon numero di partecipanti. Anche martedì 16 e mercoledì 17 la manifestazione si é ripetuta, con ventinove concorrenti che hanno portato le loro specialità da Savogna, Ponteacco, Azzida, Vernasso, S. Leonardo e naturalmente dal paese di Clenia. Una giuria esterna, presieduta da Paolo Manzini, si é riunita martedì per dare il proprio giudizio sui prodotti delle concorrenti, che da 29 si sono ridotte a 12 e sono state poi giudicate nella serata finale. Dopo un accurato assaggio, dove si é tenuto conto dell'aspetto, del gusto, della friabilità e del ripieno dei prodotti, é stato dato il risultato che é il seguente: 1. gruppo - Maria Brescon, Maria Rosa Jussig, Velia Venuti; 2. gruppo - Velia Specogna, Nives Jussig, Ernesta Comugnaro. Tutte le vin- Una parte della giuria al lavoro nella passata edizione ^Lm citrici, a cui sono andati in premio buconi e buče in ceramica personalizzate e prodotte dalla Cooperativa Lipa di S. Pietro al Natiso-ne, sono di Clenia. A tutte le concorrenti é stato conferito un attestato di partecipazione alla manifestazione. E’ seguita l'esibizione del nuovo coro di Clenia "Matajur" diretto dal maestro Anton Birtič, che ha presentato un pezzo inedito raccolto ad Azzida nei primi del '900. In precedenza c era stata la messa solenne accompagnata dal coro del Duomo di Cividale diretto dal maestro Giuseppe Chiabu-dini. La gente, all'uscita dalla chiesa, si é fermata nella piazzetta per seguire le note dei tonkači, che sono stati applauditi a scena aperta dai convenuti. P.C. Le future ricordando Mendes NAŠ PARJATEL LUCIANO CEIIABUDINI - PONEDIŠČAK JE NAPISU *NO KNJIGO Domenica 17 dicembre 1989, nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone, le alunne della classe quarta delLIstituto Magistrale hanno rievocato la figura del sindacalista brasiliano Chico Mendes, assassinato un anno fa. Davanti ad un pubblico numeroso, ai rappresentanti del Comune e della Comunità montana, le alunne hanno ricordato il loro legame e l'amicizia con la vedova ed i due figli, e sottolineato i momenti salienti della vita di un uomo che si é sacrificato per difendere i diritti dei "seringueiros ", degli indios e la vita della foresta amazzonica, minacciata dall'irresponsabile incalzare dell'egoismo dei potenti e dei ricchi della terra. Nella seconda parte della serata, in un ideale legame con i valori, le tradizioni e la cultura difesi ed esaltati da Chico Mendes, il coro di S. Leonardo ha eseguito, sotto la direzione del m. Osgnach, alcuni canti popolari in lingua slovena e friulana - Tam gori na planinci, Šesta ura, La biele stele, Teresinka e San slovenska deklica - a testimonianza dell'attaccamento della gente delle Valli alle radici vere della loro storia. Il denaro raccolto durante la manifestazione é stato inviato alla vedova e ai figli di Chico Mendes, a Xapuri, nel cuore dell'Amazzo-nia brasiliana. S.D.R. Gremo v gledališče? Uspešno se gledališka sezona nadaljuje v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo spet gostovalo Slovensko Stalno gledališče iz Trsta. Tokrat bo pod režijo Maria Uršiča predstavilo igro Tetovirana roža Tenneseeja Williamsa. Predstava, premiera katere bo v tržaškem kulturnem domu v petek 26., bo v Gorici v ponedeljek 29. januarja ob 20.30. uri. Ponovitev bo v torek 30. januarja le ob isti uri. Tudi tokrat bomo skušali iz Benečije iti organizirano v gledališče. Tisti, ki je zato interesiran, naj se obrne na ZSKD v Čedad. Rock pri Nenavaden vičer v bar Centrale v Škrutovem prejšnji petek. Pred velikim številom mladih je zagodu an zapieu domači ansambel "Doppio malto". Skupina - sestavljajo jo Daniele, Franco, Gianni, Giampiero an Zanna - je predstavila glasbo rock, piesmi od Jimy Hendrix do Rolling Stones, od Pink Floyd do Tracy Chapman, an takua napri. So bli zaries pridni, škoda pa, da nieso zagodli kieki svojega, tiste piesmi, ki so predstavili tudi na Sejmu beneških piesmi na Liesah an ki so imiele zaries velik uspeh. Troštamo se jih videt buj pogostu po naših dolinah. Nie bluo ki le napri ležat Nie bluo ki le napri, tu gorki pastieji, ležat/petelin so že piel an cajt;/Mihac Gomatu je že ju-tarinco zuoniu,-/vič ku kajšan je že tapu, komadavat, du hlieu! Vse tuole jest san čula an po-slušala/priet ku uoz pastieje san vstala,-/san tud uha natie-gala/za zastopit če je bla liepa al pa slava ura! Pa kaj' vajalo, naj bluo jasno al pa magleno/naj če se je daž liu./al pa snieg medu/le v šuolo v Špietar san muorla iti/z bičik-leto... al pa še garš/par nogah... po sniegu.../napri an nazaj...po mrazu! Nie bluo ki se oščajat.../... ta pod pluminan san štiela: /"dan - dva - tri... alè uon skočni"/pa nie bluo ki, šele buj san se ski-učla! Glavo če pod kušin san skrila/ne samuo, tud moje kitce san pokrila,/za pozabit, tesnuo san pinsala:/"Me nie - me nie -me nie"! Takuo san bila skjučena, ni-časta, skor zgubjena/tu tisti kov, tu tistin paludnim matera-su,/de majdan me je biu uša-fu,-/vsak je biu pinsu, de san bla že ustala/an tiho v šuolo šla./Pa dužnuost mi nie dala mier/ nie bluo pravično tuole moje dielo! Takuode priet san provala s parstacan mraz pokušat,/potlè san vso ročico uoz koutre veteg-nila/...pa naglo san jo nazaj skrila/tajšan led me je popadu! San provala le takuo z noži-co/pa... mi je parielo de mraz me je oklu./lntant cajt je pasu an jest san bla šele atu,/zvita ko na mačka! Pa čeglih san bla takuo zvita/san čula ta na vrat tisti dragi glas,/ki na maj pozabim, tisti glas mi je jau:/"Nu saromak muoj, j cajt ustatjiti, duga je pot, donas muoreš/par nogah se pobrat, /zaki tan uone snieg parhaja!' Tu no maglienje san pinsala na vič reči-./na moja parjateljce, ki du Špietre so živielejde kuo one so šele mernuo spale,/de kuo one, dua vie zaki, tu šuol so ble zmieran barke!... Čisto san imiela tud pred očmi/le druge šuolarje: te Re-čanske.../ki lohni oni so že do po dolin snieg "trebil", /ku su-dadi dan z ad za dnin! Gor na tuole, puna strahu, san odguorila/tistemu, ki me je klicu an ta na vrat čaku:/"Me nie - me nie - san že ustala/an tiho že v šuolo šla!'/"Ben nu, ku je takuo mi konveni/pastiejo odkrit an jo pohladit"!/Mi je tisti dragi glas se oglasiu. Nie bluo ki... ne Štier, ne pet... san se ušafala odkrita,/an gride ki uoz pastieje san skočnila/pu smeje, pu joče san ripašuva-la:/"Sum - es - est - sumus - es-tis - suntf' Nie bluo ki drug cajt zamujat/petelin so šele piel./ Mihctc je v parvo zuoniu/ta na miz "Roma docet" me je že čakala! Michelina Lukcova An vlak pun poezije Luciano Chiabudini iz Ščigli v podbonieški občini, ki pa živi z družino v Vidmu je "star" par-jateu Benečanu, pa tudi Lahu an je zlo poznan miez naših judi za njega veliko fantazijo, ki zaries ne pozna truda. Po radiu Trst A, v oddaj "Okuole ognjišča" sta poslušal njega skeče, ki so jih igral igra-uci Beneškega gledališča; na Dnevu emigranta sta nomalo liet od tega vidli njega komedije Liepa naša domovina", "Same pravce ", "Preklete grab-je", za 8. marec, mednarodni dan žen, ki ga prireja Zveza beneških žen pa "Na zdravje". Piše zanimive an luštne reči na Domu, kjer se podpisava kot Ponediš-čak. No malo liet od tega se je udeležiu niekega daržavnega natečaja an je uduobu nagrado za poezijo. Seda je napišu pa še no knjigo, v furlanščini, "Canzonando sui binari’. Luciano dieia na železnici, je ferovier an voze vlake, trene. Vsaki krat ki je kajšan njega kolega šu v penzijo, mu je napisu kieki, seda je vse zbrau v teli knjigi, ki jo predstavijo v saboto 17. febrarja ob treh popudan v prostorih "Dopolavoro ferroviario" v Vidme. Grede, ki mu čestitamo za tolo njega novo "fadijo" ga spominjamo, de igrauci Beneškega gledališča, pru takuo vsi mi, čakamo, de napiše kako komedijo za nas! STAR AN ZAPUŠČEN KOŠČIN MALIN - 6. PART Bo atomicna smart An tle tičač odpre vietru peruota an spluje Luciano je lansko lieto prejel tudi Laštro Landarske banke NIE PUNO NAŠIH JUDI, KI HODE NA UNIVERZO ZATUO SMO VESELI KAR... Imamo še adnega novega doktorja Na univerzi za tuje jezike v Urbinu se je laureala Maria Rosa Quarina iz Barnasa Liep glas Marierose Quarina iz Barnasa, ki smo imiel vičkrat možnost ga čut, saj pieje v pevskim zboru Pod lipo, je zazvoniu tudi na Univerzi v Urbinu, kjer se je 15. dičemberja laureala. Doktorirala je na fakulteti za tuje jezike an literature, v angleščini an nemščini. Začela je hodit na Univerzo že nomalo liet od tega, grede je začela tudi dielat kot učiteljca. Sodeluje tudi z Zavodom za slovensko izobraževanje v Špietre, kjer je te male trecjega razreda učila angleščino. Lan, setemberja ji je umarla mama Marta. "Zlo težkuo mi je Maria Rosa na Sejmu beneške piesmi na Liesah bluo iti napri, san tiela vse par kraj pustit do druzega lieta. An profesor iz Urbina pa mi je puno pomagu, da se nie tuole zgodilo. V tri tiedne san paršla h koncu s "tesi" an takuo dobila laureo. Se muorem zahvalit Zavodu za slovensko izobraževanje iz Špietra an Flavi le od Zavoda, ki so mi puno pomagal ne samuo materialno, pa tudi moralno an storli zastopit, de pravo parjateljstvo še živi an de je zaries na velika rieč." Vsi mi pa na vas glas ti die-mo: "Brava Mariarosa an kuraž-no napri!” Konec — Vsi ostali ljudje so z usmiljenjem sada gledali svojega pesnika h zidu po-stavjenega an se vpraševali, kaj bo. Oborožena milicija an policija zatuo, za jih zmislit do zadnjega, ker je njih pravi prestor, so s parstam pruot arzstučenim oknam pokazali an z ust takuo ustrelili (PUM!) an se med sabo posmejali, pogumni možje seviede pa hitro njih radoviedan nuos so le-puo notar skrili an pokrili. Ampa cajta za se dugo smejat ga nie bluo, močan žlag an telekrat pa zaries, je pretresu vas an se je zdielo, ku deb' se nieki arzpralo, ku deb' adna striela debela tam v host, močnuo zajela tu smrieko. Pesnika nie bluo vic, padu je na tla martu, s kolienam se uparu an potle zavaliu vas karvav. An ljudem sada se jim je usmilu, med njim kajšan z rokmi je pokru svoj obraz, narvic med ženam, otroc so se buj glaboko an debelo ku po navadi pogledali pa možje, sami an šleutasti, le buj zabu-tano kot nimar. Vsiem sada se je huduo zdielo, de so ga bli ubili, saj so ga poznali lepuo an viedli, de nie biu žleht an obednemu ankul nie biu slavega naredu. Zaki takuo ga ustreliti pred zidam, ku adnega pisa, so se vpraševali. Ampa v hiši je imeu ostati, tam doma an bu-gat je mogu oblasti, so bli hitro dodali. Bugat ku oni, ki so atu umi-erali an le skriti, zaparti se tiščali, ki so se fardamano mikeni runali pod mizo an pod pastiejo od strahu an le napri mes sabo se kregali, ki za vsak otroški nič, so njih nadužne otroke do zadnjega klofutali an takuo postali ve-derbani za nimar, v neskončnost. Nazaj za naumnega so imiel ubitega pesnika an še gor na varh mu že guorili, de mu stoji pru! Ceglih preča vsi bojo mar-tvi, uciefani notar v njih hišah kot miš tu cindierje vode. Vsi martvi, tkaj ljudje notar zaparti, ku policioti uone zvezani v njih hermetičnih oblie-kah an pod njih protiplinskim maskam laščievim. Vsi sudati tud an milicija v njih čarnih botah an tisti seviede, ki z brzostrelkami so jih bli pošjali okuole. Atomična smart bo vse preča pobrala an obedna rezerva zraka, naj' te narbuj velika, bo za nimar jim poma-la. Samuo buj na duzim teli zadnji špotljivi poglavarji od sveta bojo tarpieli an obupno na samim se jokali. Tenčas se bojo notar v sebe parvič pogledali an vidli vse strašnuo čarno kot čarno je bluo tudi uone okuole njih nog. Se bojo takuo znorjeni v topluoti ob-racjal an strašli an še nanuc-no do zadnjega se branili krampjam buj čarne tame, ki za vrat jih bo le popadla. An tle za vas genja pravca — nam tičac požvižge — ki se je zaries zgodila v mojim svi-etu.- Želi nam takuo slavic vso srecjo, odpre vietru svoje drobne peruota an spluje. Al bo mogu še nazaj h nam prit? Adriano Bolnico Franjo obnavljajo od junija spet odprta vrata Te dni se je v Idriji sestal občinski operativni odbor za obnovo bolnice Franje in je začrtal nadaljnje etape sanacije in obnove do predvidenega ponovnega odprtja bolnice za javnost konec maja ali v začetku junija. V tem trenutku se v soteski Pasice, kjer je bolnica Franja, ne dogaja nič posebnega, saj nizke temperature ne dovoljujejo nobenega dela zunaj na prostem. Pospešeno pa se delo nadalajuje v Muzeju revolucije v Ljubljani, kjer restavrirajo poškodovane predmete, ki so jih rešili iz porušenih objektov oziroma bolnišničnih barak. Najprej, ko bo vreme dopuščalo, bodo obnovili pot do bolnice. Nato bodo očistili in zazeleneli vso okolico. V tretji fazi bo na vrsti kamuflažno pleskanje na novo postavljenih ali močno poškodovanih barak. Naprej se nadaljuje nabiralna akcija za obnovo tega spomenika. LJUBEZAN DO MAME NE POZNA KONCA TUDI KAR JO NIE VIČ NA TELIM SVIETU Za mojo drago mamo Rožco V nediejo 21. ženarja je šlo skuoze osam liet odkar nas je v starosti 88 liet za venčno zapustila Maria Rosa Oviszach uduo-va Qualizza - Rožca Barčanjova iz Dolienjanjega (občina Svet Lienart). Za žalostno oblietinco an v spomin vsiem tistim, ki sdo imi-eli radi ji je sin Guido, Guidac za vse tiste ki ga poznajo, napisu telo žalostno, ganljivo pie-sam. C ERA UNA VOLTA Mamma, ditemi ancor "Cera una volta" come quand'ero piccolo monello or che tutti mi chiaman colonnello ogni fiaba m'appar vuota e stolta Allor narrate con voce soave dolcemente facean chiuder gl'occhi e, addormentandomi tra i balocchi sognavo angeli suonar l'Ave Ma or anche sognar non mi diletta più non vedo belle fate turchine salvo all'apparir di tre bambine Manuela, Donatella e Simonetta Mi resta pur sempre un lieve ricordo di tempi lieti e spensierate ore che rimembrar m'intenerisce il core or che il mondo è diventato balordo Ancor lo vedo, mamma, il vostro viso e naufragar m’è dolce nella mente che un giorno mi direte nuovamente "C'era una volta" lassù, in Paradiso Vostro figlio Guido Bojan Brezigar: Živimo v osrčju Evrope in evropski veter I Z velikim veseljem sem sprejel vabilo, da spregovorim na Dnevu emigranta, tem tradicionalnem srečanju, ki ga prebivalci Nadiš-kih dolin in drugih krajev Videmske pokrajine, pa tudi Slovenci, ki živimo na Tržaškem in na Goriškem, pojmujemo kot simboličen trenutek osveščanja prebivalstva teh krajev, njihovega boja za gospodarski razvoj in obenem prizadevanja za ohranitev svojih kulturnih in jezikovnih značilnosti. Danes imate v Beneški Sloveniji krožke in društva, pevske zbore in glasbeno šolo, beneško gledališče, časopise in knjige. Imate tudi šolo, čeprav samo privatno in proti volji uradnih oblasti, a vendarle šolo, v kateri se vsako leto več otrok uči svojega materinega jezika. Vse to je nastalo z velikim trudom in neizmernimi prizadevanji, začelo pa se je tam pred dolgimi leti, ko je bil Dan Emigranta pravzaprav edina pomembna prireditev, tisto srečanje, na katerem so se sešli prijatelji in sorodniki, tisti, ki so ostali v domačih vaseh in oni, ki so morali iskati kruh v daljne dežele. Ni naključje, da je bilo prav to srečanje med Benečani, ki so še vedno živeli v domačih vaseh in njihovimi rojaki, ki so v tujini služili kruh, eden pomembnih trenutkov kulturnega osveščanja. Dolga leta, lahko bi rekli več kot sto let, je bila politika italijanske države do teh krajev mačehovska. Po priključitvi Italiji Beneški Sloveniji ni bila dana nobena možnost gospodarskega in kulturnega razvoja. Najprej dolgo obdobje dejanskega ustanavljanja nacionalne države, v kateri ni bilo prostora za drugače govoreče državljane, nato dvajset let fašizma in po vojni dolgo obdobje politične propagande, ki je vsako zahtevo po uveljavljanju jezika in kulture namerno in seveda nepošteno istovetila z voljo po spreminjanju državnih meja ali političnega ustroja v državi. V treh različnih obdobjih so bili torej Benečani žrtve politike, ki je sicer nosila drugačna imena ampak je vedno težila za istim ciljem: preprečiti gospodarski razvoj Beneške Slovenije in preprečiti vsakršno uveljavljanje kulturne in jezikovne identitete tega prebivalstva. Tej politiki so se med prvimi uprli prav emigranti. Še zlasti tisti, ki so v raznih evropskih deželah doživljali in soustvarjali rast ideje združene Evrope, so se zaver dali krivice, ki se piše Beneškim Slovencem. Tako so prav z Dneva emigranta prišli odločni pozivi k spremembi politike gospodarskega zaostajanja in jezikovnega zatiranja. Žal se ta politika danes še vedno pojavlja, še obstaja volja, da se Beneški Sloveniji prepreči da bi lahko bila enakopravna z drugimi kraji v naši državi. V primerjavi z velikimi investicijami, ki so bile namenjene gospodarstvu drugod po državi in tudi po naši deželi, so v Nadiške doline prišle le drobtinice, pa še to včasih take dejavnosti, ki so povzročile veliko razburjenje in nejevoljo prebivalstva. Prav tako, ali še slabše, je na področju uveljavljanja našega jezika in kulture. Omenil sem že nerazumljivo in nerazsodno zadržanje do naše šole in do otroškega vrtca: v trenutku, ko se v Italiji priznavajo šole v številnih jezikih, ko obstajajo otroški vrtci v angleščini in v drugih jezikih v vseh večjih mestih, tudi v naši deželi, je trdovratnost oblasti do naše šole in našega vrtca nelogična in odraža izključno politično vo!eske Slovenije, kajti vsi vemo da se našim otrokom prepreči f jezikoslovci z vsega sveta to znavanje materinega jezika. 'otrÌuÌeÌ0 da 9re za slovenski tudi s kulturnimi društvi ni rn^.k- seveda v narec,m obliki' k°t go bolje, saj oblasti v vse prenfe.ja t0 za VS£; jezike na svetu, hni meri podpirajo te ustan^^UAdahjanskega, saÌ y Milanu glede na veliko vlogo, ki jo ne govorijo enako kot v za ohranjanje tiste kulture, kia ermu- Osnovna zahteva, ki jo značilna za te kraje. »e treba postaviti vladi tudi s tega In končno zakon, ki ga je vlčanasnie9a srečanja naj bo torej sprejela na predlog ministra M' prava te neresnice, potvarjanja canica. Ne bom govoril o p&'sao.yne9a dejstva, ki zadeva je-meznih delih tega zakonsk^ kJ 9f vi tukaj govorite, osnutka, kateremu je, poleg v« a ^udl Slcer si bomo morali vsi kih vsebinskih pomanjkljivorrfzadevati, da se v parlamentu ta treba priznati, da predstavlja pr.a nv bistveno izboljša: zato, da uradni korak italijanske vlad« ° za®èita res taka, da se bosta zvezi s slovensko manjšino in tt? kultura in naše jezik lahko z Beneškimi Slovenci. Zaust.a'*V no razvijala. Danes v Evro-se želim pri dejstvu, da ta zakoiU1 ae rnore biti več razlogov, ki bi osnutek dejansko zanika, da biLU 1 kot iz9°vor za preprečeva-jezik, ki ga govorite tu v Ben?...6 ava9avljanja posameznih ev-Sloveniji, slovenski jezik, am(LpSj kultur. Vsi vidimo, kako govori o prebivalstvu slovanski , pirai° meje, tudi tiste, ki so izvora. Mislim, da je to stali! 1 e.pr®d letom dni še popolnoma žaljivo za vse prebivalce ',cllJlu- »si ugotavljamo, da so člo- vekove pravice in pravice manjšin ena najpomembnejših programskih točk v veliki večini evropskih držav. Vsi tudi vemo, da Italija trdi, da so v tej državi ta vprašanja zgledno urejena. In prav tako vsi vemo, da to ni res. Vsi moramo torej delati, da se to stanje spremeni, da bomo res lahko demokratično sami uveljavljali in ohranjali svojo kulturno in jezikovno bogastvo. Tudi naši emigranti lahko pri tem opravijo pomembno delo, saj morajo biti prebivalci drugih držav v Evropi, kjer emigranti živijo in delajo, seznanjeni z resničnim stanjem in ne z uradnimi verzijami rimske vlade. Zato je Dan emigranta danes prav tako potreben in prav tako koristen kot je bil pred mnogimi leti. Danes, ponavljam, ni več razlogov za izgovore. Meje se odpirajo, ljudje se pretakajo, uveljavlja se pluralizem, ki ni samo politična formula ampak je odraz svobode, pravice vsakega človeka, da se naslanja na ideje, ki so mu najbliže. Pozorni moramo biti na te premike, kajti tudi mi sami jih moramo v svoji sredi uveljavljati v dejstvih in ne samo v besedah. Edino tako bomo lahko tudi sami pripomogli k premostitvi pregrad, ki še obstajajo, pa naj so to resnične ali umetno ustvarjene pregrade. Le tako bomo sami odpravili izgovore, ki se jih nekateri krogi še oklepajo za zanikanje pravic, ki jih zahtevamo in jih potrebujemo za naš dejanski razvoj. Bodimo torej pozorni na spremembe okoli nas in upoštevajmo jih kot vodilo za naše delo, da sami ne bomo zaostajali. Ob tem, kar se dogaja danes v Evropi, ob tem, kar je za staro celino pomenilo leto 1989, si pač ne moremo dovoliti, da sami ne uveljavljamo tega, kar nas pri drugih navdušuje. Tudi z večjo odprtostjo med nami, z upoštevanjem splošnih koristi pred koristmi posamezne skupine, z odkritim dialogom, ki naj ima namen, da premosti nesporazume in poišče skupne rešitve na vprašanja, ki so skupna a na katera včasih gledamo različno, bomo pripomogli k reševanju vsega tistega, kar je za nas najbolj pereče. Dialog pa mora biti enakopraven, brez prevladovanja kogarkoli in brez predsodkov, ki jih mora tudi naša družba opraviti, tako kot se dogaja povsod na evropski celini. Povrnimo se torej k Evropi, skupnemu upanju vseh nas; upa-njuv boljše čase, upanju v razvoj in hrepenenju po miru. Res, še lansko leto je želja po miru zvenela samo kot želja; ponavljali smo jo, čeprav nismo verjeli, da se bo lahko kmalu uresničila. In danes se nam zdi že dosegljiva. Toliko se je v tem kratekem času spremenilo, da nam beseda mir ne zveni več iluzorno, ampak prehaja že v stvarno pojmovanje naše sedanjosti in naše bodočnosti. In to poudarjamo z velikim veseljem. Težki časi, ki so jih naši ljudje preživljali, zatiranje jezika in kulture, iskanje dela in kruha daleč od doma so dejansko posledica vojn, ki so v zadnjem stoletju prizadele Evropo. Trajni mir, ki ga danes vsi tako iskreno pozdravljamo, je torej osnovni pogoj za naš gospodarski in družbeni razvoj. Prav zato z optimizmom gledamo v bodočnost. Stara celina se naglo spreminja v smeri razvoja, svobode in demokracije. Mi živimo v osrčju Evrope in zato smo lahko prepričani, da bo ta evropski veter zavel tudi v naše kraje in odpravil krivice, ki jih še vedno trpimo. (pozdrav na Dnevu emigranta) Le nostre chiesette 15. parte - La “via slovena' nella pittura del XIV e XV secolo Le correnti artistiche della via slovena" percorrevano fisicamente la strada che da Civi-dale, attraverso Tolmino e Cerkno, portava a Škofja Loka e quindi oltre. Nell'architettura, lo stile gotico carniolino giungeva, addolcito, fino al Friuli ricalcando proprio quella strada. Nel XIV e XV secolo anche nella pittura si evidenziano due correnti: quella friulana che risale le vallate per diventare influsso preponderante col Rinascimento, e quella centro-europea che raccoglieva il sistema figurale gotico diffondendolo in Friuli. Ciò risulta soprattutto dall'analisi dei grandi cicli pittorici affrescati nelle nostre chiesette votive, qua e là ben conservati o comunque presenti in ampi frammenti, altrove perduti. Gli affreschi rivestivano le volte dei presbiteri, ricoprendo le vele e i rombi fra i costoloni, i muri interni dei cori e delle piccole navate. Spesso erano divisi in ampi riquadri geometrici, anche sovrapposti. Nei cicli pittorici sloveni, al centro della volta era posta in alto di regola la figura di Cristo. Vicino venivano posti i quattro evangelisti. Quindi la Madonna e gli angeli. Le pareti del coro presentavano le figure degli apostoli, e via dicendo. L'effetto è ancor oggi sorprendente per lo splendore dei colo- Svino - Zlati oltar in prezbiterij, ki ga je poslikal G.P. Than-ner leta 1520 r T • ' W T W m ri ri ri M inimataj ur ri, il coerente racconto iconografico e pler la suggestiva atmosfera che ne promana. Ancor di più così l'ammirazione e la reverenza per l'opera dei nostri antenati che hanno così degnamente di opere d'arte i loro miseri villaggi sui monti. Con il costruttore Andrea scese da Škofja Loka il pittore Jernej (Bartholomeus de Loch), di cui si conservano frammenti affrescati nel coro della chiesetta di S. Bartolomeo a Vernasso (S. Pietro al Natisone) e un ciclo completo nella volta della chiesa di S. Lucia di Cravero (S. Leonardo). In quest'ultima si nota bene la complessa iconografia gotica (1536). Anche in altri cicli di varie chiesette é presente lo stile sloveno (S. Donato di Rodda, S. Pietro in Chiazzacco, S. Spirito di Prepotto). La scuola friulana é rappresentata sulla "via slovena" da Gianpaolo Thanner, il quale raccolse gli influssi dell'ambiente artistico della Slovenia. Di questo pittore vanno ricordati i cicli pittorici della chiesa di Sant'Andrea a Svino (Kobarid) e nella cappella cimiteriale di Borjana (sulla via di Breginj) in territorio che fu a lungo veneto. Anche qui la suggestione é grande, pur trattandosi di piccole chiesette, di cui però l'arte amplia straordinariamente gli spazi fisici e spirituali. Sv. Andrej Svino - Kobarid Un ciclo completo di affreschi, considerati una pregevole sintesi della scuola friulana con quella slovena, si può ammirare a Svino, una piccola borgata a poco più di un chilometro da Kobarid (Caporetto). Una ventina di case con sessanta abitanti, Svino giace ai piedi del Matajur su un pittoresco pianoro nascosto alle strade di maggior traffico da una dolce ondulazione del terreno e dal bosco. La campagna circostante ed i punti appaiono curati e puliti. Vi crescono vecchi alberi da frutto che rendono il paesaggio simile ad un gentile quadro naif. L’abitato conserva in buona parte le caratteristiche di quella inconfondibile architettura spontanea, in cui si combinano pietra e legno, presente lungo la "via slovena". Alcune case appaiono rimodernate. Svino é un’oasi genuina con i suoi rustici (kozolci, kašte, ecc.), i suoi ganki (pajuoli), le sue stradine. La chiesetta di S. Andrea é posata su un piccolo rilievo recintato da un muretto all'ingresso del paese ed é dominata da un bel campanile a punta, di epoca recente, costruito al centro della facciata. L'abside poligonale, come voleva lo stile gotico sloveno, é di opera di Andrea di Škofja Loka e del suo assistente Jakob. Anche all'interno il presbiterio é simile a quello della cappella all'interno della grotta di Antro, con i suoi costoloni, la chiave di volta e le rosette figurate scolpite. Stara kašta pri Svinu L'autorizzazione alla costruzione della chiesa da parte del Capitolo di Cividale é stata data il 30 agosto 1477 e quindi i lavori vengono fatti risalire attorno al 1500. Come abbiamo detto la chiesetta é riccamente affrescata e vi é ben espresso il pensiero iconografico centro-europeo nelle forme locali friulane. Autore degli affreschi é infatti il pittore Gian Paolo Thanner che li avrebbe eseguiti attorno al 1520. Al centro della volta c'é il Cristo, con attorno angeli musicanti, poi i profeti; la vita di Cristo, sante ed apostoli. Nel coro é collocato il bellissimo altare ligneo seicentesco (zlati oltar) attribuito all’intagliatore locale Luca Scharf. Vas Svino pri Kobaridu. V ozadju Krn Skoraj leto in dan sta Pavliha in mati tavala križem po svetu. Nekega dne se nameri, da zaideta v gozdu. Dolgo iščeta prave poti, pa je ne moreta najti. Do poznega večera sta hodila po gozdu, pa nista prišla na piano. Kaj naj storita? V hosti sta si morala poiskati prenočišče. Toda Pavliha je dobro vedel, da so v gozdovih volkovi in druge divje zveri doma in da človek ni varen, zlasti ponoči ne. Iztuhta tedaj neko modro ter svetuje materi, naj si naredi posteljo na drevesu, kajti na visokem hrastu se mu je zdelo varneje kot na tleh. Mati je bila s tem zadovoljna. Pavliha jo je nesel na prvo drevo, plezati je dobro znal, močan je bil pa tudi, to mu moramo priznati, čeprav ni bil posebno previden. Ko je ugnezdil mater na drevesu, je stopil še doli po SLOVENSKA LJUDSKA PRAVLJICA Kako sta obogatela vrata, kajti še teh ni privoščil volkovom. Kmalu so bila vrata rešena vseh nevarnosti. Toda še nekaj je ležalo na tleh. Veliko strto mlinsko kolo, ki ga je nedavno izdrl Pavliha pri nekem zapuščenem mlinu. Mislil si je: čez sedem let vse prav pride, morda bom kdaj tudi mlinsko kolo še potreboval. In odslej je tudi kolo okoli prenašal. — Še kolo spravi na drevo in potem ostane tudi sam med vejami. Komaj sta Pavliha in mati zasmrčala, kar se priklatijo roparji pod hrast ter začno preštevati tolarje, ki so jih pravkar nakradli. Dolgo preštevajo in si dele plen, navsezadnje pa bi se bili zavoljo enega tolarja kmalu stepli. Prepirali so se že tako dolgo in hudo, da so Pavliha na drevesu zbudili. Pavliha jih nekaj časa posluša, pa jo kmalu ugane. Spusti najprej mlinsko kolo nadnje. Enega roparja je pri priči ubil, drugi pa so se prestrašili in si niso mogli pojasniti, kako je prišlo mlinsko kolo na tak visok hrast. Mislili so si, da je to očitna kazen božja. Kmalu so padla tudi vrata doli. Prestrašeni roparji zbeže in puste ves denar pod hrastom. Pavliha zleze z drevesa, pograbi tolarje in jih nese na hrast. Zbudi mater in ji pove, kaj se je zgodilo, medtem ko je spala. Mati, je rekel. Sedaj sva bogata! Sedaj vidite, kako mi je kolo prav prišlo, pa ste mi ga branili s seboj nositi. Jutri se peljeva domov, pa si bova tako hišo sezidala, kakršne še ni v vasi. Ko se je zora zasvetila, sta se spravila na tla. Kmalu najdeta bližnjo vas, kupita pri nekem kmetu voz in konja ter se peljeta domov. S seboj je Pavliha vzel tudi vrata in mlinsko kolo za večen spomin, kako je obogatel. V domači vasi so ju ljudje kaj debelo gledali. Pavliha jim je pa včasih kakšen tolar pokazal, čez, nisem več berač, ne. Precej drugi dan skliče zidarje in tesarje iz treh far in ti so pod njegovim vodstvom kmalu postavili naj lepšo hišo v vasi. Vse do čistega je bila nova, le vrata je imela stara, tako je Pavliha hotel. Mlinsko kolo pa je dal nad vrata vzidati, tako da se je videlo. Iz knjige "Slovenske ljudske pripovedi" Številke Razporedi v prazna polja številke od 1 do 8 tako, da nobena številka ni blizu tiste pred ali za njo. Na primer 4 naj ne bo blizu 3 in 5. (Iz Galeba št. 4) Cerkvica Sv. Lucije v Kravanje (Sv. Lenart) - Gotsko-slovenski prezbiterij, ki ga je poslikal Jernej iz Škofje Loke leta 1536 in del "zlatega oltarja" - delo Lukeža Šarfa iz Kobarida. (Foto Michele Vončini) TUT TO SP ORT VSE O ŠPORTU I risultati 1. CATEGORIA Tricesimo - Valnatisone 2-2 2. CATEGORIA Maianese - Audace 0-2 3. CATEGORIA Rizzi - Alta Val Torre 3-0 Pulfero - Bearzi 0-4 Lumignacco - Savognese 4-1 UNDER 18 Valnatisone - Riviera 1-1 GIOVANISSIMI Valnatisone - Cividalese 0-0 PALLAVOLO MASCHILE Corno - S. Leonardo 3-0 PALLAVOLO FEMMINILE Pol. S. Leonardo - Vbu Carnia 3-1 Prossimo turno 1. CATEGORIA Valnatisone - Codroipo 2. CATEGORIA Audace - Com. Faedis 3. CATEGORIA Alta Val Torre - Atletica Bu-jese; Savognese - Atletico Udine Est; Azzurra - Pulfero UNDER 18 Bearzi - Valnatisone GIOVANISSIMI Fulgor - Valnatisone PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Arteniese PALLAVOLO FEMMINILE Ati. Codroipese - S. Leonardo Le classifiche 1. CATEGORIA S. Daniele 24; Pro Fagagna, San-vitese 23; Tavagnacco 22; Fortitudo 21; Flumignano 20; Valnatisone 19; S. Sergio 18; Gemonese 17; Ponzia-na 16; Cividalese 14; Azzanese 13; Pro Osoppo 12; Tricesimo 11; Codroipo 10; Vivai Rauscedo 9. 2. CATEGORIA Arteniese 23; S. Gottardo 24; Tar-centina, Donatello 22; Bressa, Tol-mezzo, Audace 21; Buonacquisto, Riviera 20; Forti & Liberi 18; Torre-anese 14; Maianese 13; Reanese 12; Com. Faedis, Rangers 10; Gagliane-se 1. 3. CATEGORIA - Girone D Rive d'Arcano 24; Ragogna, Atletica Bujese, Treppo Grande 21; Sa-vorgnanese 19; Nimis 15; Colugna 13; Ciseriis, Rizzi 11; Venzone 9; L'Arcobaleno 6; Alta Val Torre, Stella Azzurra 5. 3. CATEGORIA - Girone E Risanese 24; Bearzi 20; Savognese, Lumignacco 16; Azzurra 15; Manzano 14; S. Rocco, Buttrio, Me-deuzza 12; Ancona, Atletico Udine Est, Fulgor 11; Puliero 7. UNDER 18 Buonacquisto 25; Cividalese 24; Valnatisone 23; Tarcentina 22; S. Gottardo 20; Tavagnacco, Savor-gnanese 18; Bearzi 16; Azzurra 15; Riviera, Forti & Liberi 12; Reanese, Natisone 11; Stella Azzurra 7; Ga-glianese 4. PALLAVOLO MASCHILE Corno 16; Team 87, Lavoratore Fiera 10; Ospedaletto, Vbu Carnia, Arteniese 8; S. Giorgio 6; Codroipese, Tele Uno 4; Popolare Tarcento, Alla Pescheria, S. Leonardo 2. TRE PAREGGI PER LE SQUADRE DELLA VALNATISONE - SCONFITTE SAVOGNESE, ALTA VAL TORRE E PULFERO L’Audace ci crede ancora L'Audace di S. Leonardo La Valnatisone priva dei vari De Marco, Urli, Specogna e Liberale a Tricesimo, dopo un quarto d'ora, ha dovuto fare a meno anche di Billia, che é stato trasportato all'ospedale di Udine per un colpo al capo, per fortuna senza gravi conseguenze. Infatti é stato dimesso in serata dopo gli accertamenti del caso da parte dei sanitari. Nel primo tempo la gara é stata equilibrata, si é dovuto attendere l’inizio della ripresa per vedere il primo gol della Valnatisone segnato da Flavio Mlinz. Al quarto d'ora era Scandolo a portare il risultato in parità con un bel colpo di testa. Lo stesso giocatore veniva atterrato in area ed il conseguente calcio di rigore era trasformato da Del Fabbro. La Valnatisone non ci stava a perdere, e con Franco Bardus su azione di calcio d'angolo portava il risultato in parità, conquistando così quel punto che le consente di mantenersi a stretto contatto con le squadre di vetta. Domenica prossima inizierà la serie del doppio impegno casalingo con la formazione del Codroipo, che concluderà questo impegnativo mese di gennaio. L'Audace si é prontamente ripresa dalla brutta sconfitta subita domenica scorsa contro il Donatello. Al termine della gara é stato ricoverato in ospedale Stefano Dugaro, al quale facciamo gli au- guri di una pronta guarigione. Sabato scorso a Maiano la formazione del presidente Chiuch ha dovuto fare a meno anche di Cristiano Barbiani; ci hanno pensato Dugaro e Chiacig nei primi venti minuti a chiudere la gara. Questo importante successo consente all’Audace di mantenersi nelle prime posizioni della classifica, e domenica prossima potrebbe migliorare ulteriormente ospitando la Comunale Faedis. L'Alta Val Torre ritorna dalla trasferta udinese con i Rizzi con una rotonda sconfitta. Domenica prossima l'incontro casalingo con la seconda della classe: l'Atletica Bujese. Speriamo che prima o poi anche per la squadra allenata da Fortunato giunga la tanto sospirata prima vittoria. Triste inizio d'anno per i tifosi della Savognese, che hanno visto per la terza volta consecutiva la loro squadra soccombere, stavolta in trasferta con il Lumignacco. Con gli uomini contati non si possono fare miracoli; nonostante il pesante passivo subito la Savo- gnese ha disputato una buona gara. La rete del momentaneo 2-1 é stata segnata su calcio di punizione da Daniele Bordon. Domenica salirà a Savogna l'Atletico Udine Est; una gara questa molto importante in attesa del successivo derby a Pulfero. A proposito di Pulfero, gli arancione hanno ospitato domenica il Bearzi. In svantaggio dopo un quarto d'ora, i ragazzi di Paolo Cont hanno tenuto testa agli avversari fino al 60', poi tre svarioni difensivi hanno fatto la differenza. Domenica trasferta a Premariacco. Gli Under 18 della Valnatisone hanno pareggiato con il Riviera dopo essere stati sotto di un gol nel corso del primo tempo. All'inizio della ripresa sagra dei gol mancati, quindi il pareggio su rigore con Nicola Sturam e le due espulsioni di Marchig e Mene-ghin. Questa gara ha messo ancora una volta in evidenza la scarsa preparazione fisica degli arbitri; nel primo tempo si sono giocati 40' invece dei 45’ previsti. I Giovanissimi hanno dominato il derby con la Cividalese, fallendo una cinquina di palle gol. Sabato trasferta a Godia. Hanno iniziato bene le ragazze della Polisportiva S. Leonardo con un bel successo casalingo contro il Vb Carnia. La Polisportiva toma alla ribalta Le ragazze partono bene nel primo incontro del campionato di 1. divisione di pallavolo 10. giornata (24.3.90) Vb Carnia-Pol. S. Leonardo 11. giornata (31.3.90) Pol. S. Leonardo-Codroipese 12. giornata (7.4.90) Cassacco-Pol. S. Leonardo 13. giornata (21.4.90) Pol. S. Leonardo-Percoto 14. giornata (28.4.90) Sangiorgina-Pol. S. Leonardo 15. giornata (5.5.90) Pol. S. Leonardo-Paluzza 16. giornata (12.5.90) Pol. S. Leonardo-Remanzacco 17. giornata (19.5.90) Us Friuli-Pol. S. Leonardo 18. giornata (26.5.90) Pol. S. Leonardo-Zenit Udine E' questo un calendario molto impegnativo che vedrà le nostre ragazze giocare fino alla fine del mese di maggio. Ce inoltre la squadra Under 16 che sta disputando il proprio campionato. E' iniziato sabato, con l'incontro Pol. S. Leonardo-Vb Carnia, il campionato provinciale di prima divisione femminile di pallavolo, che vede anche quest'anno al via la formazione della Pol. S. Leonardo. Ecco il programma delle gare: 2. giornata (27.1.90) Codroipese-Pol. S. Leonardo 3. giornata (3.2.90) Pol. S. Leonardo-Cassacco 4. giornata (10.2.90) Percoto-Pol. S. Leonardo 5. giornata (17.2.90) Pol. S. Leonardo-Sangiorgina 6. giornata (24.2.90) Paluzza-Pol. S. Leonardo 7. giornata (3.3.90) Remanzacco-Pol. S. Leonardo 8. giornata (10.3.90) Pol. S. Leonardo-Us Friuli 9. giornata (17.3.90) Zenit Udine-Pol. S. Leonardo Le ragazze che hanno disputato lo scorso campionato LETOS V ITALIJI SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO: KRATKA ZGODOVINA TEH PRIREDITEV (15) Brazilija pride drugič z V četrtfinalnih srečanjih Čile premaga Sovjetsko Zvezo (2-1), Jugoslavija pa Z. Nemčijo (1-0) kar je bilo pravo presenečenje, Brazilija Anglijo (3-1) ter Češkoslovaška Madžarsko (1-0), kar je tudi presenetilo strokovnjake. V polfinalnu premaga Brazilija Čile (4-2), a Češkoslovaška Jugoslavijo 3-1. In sedaj smo pri končnih obračunih: tretje mesto si proborijo domačini z zmago proti Jugoslaviji z 1-0 a prvo mesto osvoji Brazilija z zmago Proti Češkoslovaški s 3-1. Tako ie Postala Brazilija drugič zapored svetovni prvak. Iz finančnega vidika je bilo prvenstvo dokaj porazno, saj je organizatorjem uspelo le kriti stroške in vrniti visoka posojila, ki so jih najeli za ureditev stadionov. Na igrišče stopi kar 252 nogometašev. Španija uvrsti v treh tekmah kar 21 igralcev a Italija 20. Za Brazilijo je nastopilo v 6 tekmah le 12 igralcev zaradi poškodbe asa Peleja. V najboljše moštvo se je uvrstilo: 6 Brazilcev (Gilmar, D. Santos, Mauro, Zito, Garrincha in Ama-rildo), dva Z. Nemca (Schnellin-ger in Haller) ter po en Češkos-lovak (Masopust), Sovjet (Voro-nin) in Španec (Hento). Kar 6 igralcev zabije 4 gole (med njimi tudi Jugoslovan Jerkovič), a vsega skupaj pade le 89 golov oziroma poprečno le 2,78 na tekmo. Največ golov pade med tekmo Sov. Zveza-Kolumbija in sicer 8 (4-4). Šest igralcev je izključenih, sodniki dosodijo 8 enajstmetrovk, 14 igralcev zapusti igrišče poškodovanih. Omenili smo že na skromno prisotnost gledalcev. Na tekmi med Argentino in Bulgarijo je bilo prodanih le 7.134 listkov. Brazilija ni zgubila nobene tekme, zabije največ golov (15) a jih prejme le 5, kar dokazuje njeno premoč in potrdi vrednost osvojenega prvega mesta. (mž) Tf GRMEK ŠPETER Topoluove Šolukni imajo čičico! Zaries veseu je biu Mirko Šolu-ken, kar nam je paršu pravit, de je ratu nono liepe čičice, kateri so dal ime Giulia. "San veseu zak san spet ratu nono, pa tudi zak je parva moja navuoda, te druz, an jih je šest, so vsi puobje! Nam je pru manjkala na čičica". Je še jau Mirko. Majhana an liepa čičica se je rodila v petak 12. ženarja an je parvi otrok Giorgia Gariup - Šolu-ken an Gigliole Pecile iz San Vito di Fagagna. Sevieda, Giulia je parnesla puno veseja ne samuo nonu, pa tudi noni Celesti, vsi žlahti an parjateljam. Giorgiu an Giglioli čestitamo, čičic želmo puno liepih reči v življenju, ki ga ima pred sabo. DREKA Brieg Zibiela v Obrilovi družin Velik roža flok je farfoleu na anteni makine za vsiem oznant, de je ratu tata liepe čičice. Takuo smo zaviedel, de Gianni Iurman -Obrilu iz Skal an Maria Cicigoi -Šuoštarjova iz Laz sta imiela čičico, kateri sta dal ime Kelly. Čičica, ki je zagledala luč sveta v petak 19. ženarja v čedajskem špitale ni parnesla puno veseja samuo mam an tatu, pa tudi bratra-cam Manuelu an Davidu, pru takuo vsi žlahti an parjateljam. Posebno vesel pa so tudi Brežan, saj je že vič liet, ki se na rodi obedan otrok v cielim dreškim kamune an seda oni imajo srečo imiet med njim majhano čičico. Zadnja čeča se je na Briegu rodila malomanj 20 liet odtod. Mariji an Giannu čestitamo, čičic, ki se je kumi rodila, pru takuo Manuelu an Davidu želmo vse narbuojše v življenju, ki ga imajo pred sabo. Cajt bonu Teli so urniki an dnevi za iti po bone za bencino na vaš kamun. V Špietre pa so jih dajal samuo do 20. januarja. Dreka - pandiejak, srieda, četartak, petak an sabota od 8. do 12.; torak od 8. do 17.; Garmak - torak an četartak od 8.30 do 10.30; sabota od 8.30 do 11.; Podbonesec - od pandiejka do petka od 9.30 do 12.30; sabota 27. ženarja od 9.30 do 12.; Sovodnje - od pandiejka do sabote od 9. do 12.; Srednje - torak an petak od 17.30 do 19.; Svet Lienart - do 27. ženarja: pandiejak, srieda an petak od 17. do 19.; od 29. ženarja do 28. februarja od pandiejka do sabote od 8. do 14. ure; Čedad - od pandiejka do sabote od 9. do 12. V torak an petak tudi popoldne od 15. do 17. novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 28.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 Tel. 329761 letna naroč. 80. din {800.000 din) pos. izvod 3. din (30.000 din) OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 19% Se je rodila Tania Paola Tropina an Ezio De Vora sta spet mama an tata. V čedajskem špitale se jim je v sriedo 17. ženarja rodila liepa čičica, Tania. Puno veseja je parnesla njim, vsi žlahti an parjateljam, posebno pa sestrici Valentini, ki jo je pru težkuo čakala. Čičicam želmo veselo an srečno življenje. Lipa Zapustu nas je Martino Onesti Lepo starost je učaku naš vas-njan Martino Onesti, 92 liet. Seda ga nie vič med nami. Umaru je v petak 12. ženarja v čedajskem špitale. Žalostno novico so sporočil otroc, neviesta, zeti, brat, sestra, kunjadi, navuodi an vsa druga žlahta. Pogreb Martina je biu v nediejo 14. ženarja popudan. Puno judi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. rafijo je imeu malo cajta, seda je že buj dobarščan, saj za nomalo dni bo imeu pet miescu. Rodiu se je 30. vošta lieta 1989. Se na smiemo pozabit reč, de njega mama je Debora Piccinini goz Oblice, njega tata pa Franco Muntoni iz Sardegne. Majhan po-berin živi kupe z njega družino blizu Amburga v Nemčiji. Vsi mi mu želmo veselo an srečno življenje an de bi kupe z mamo an tat pogostu parhajo tle po naših krajih. Gniduca Umaru je Bepo Lazarju Po dugem tarpljenju je v čedajskem špitale umaru Giuseppe Drecogna - Bepo Lazarju iz naše vasi. Imeu je 71 liet. manj do zadnjega je bla zdrava ženica. V liepim spominu ostane sino-vam, neviestam, navuodam, žlahti an parjateljam. Pogreb Marie Buine je biu v Sovodnji v torak 16. ženarja popudan. PODBONESEC SREDNJE Oblica - Nemčija Vse narbuojše, Roberto! Ruonac Deset liet od tega nas je zapustila Clara V nediejo 21. ženarja je bluo deset liet od kar nas je za nimar zapustila Clara Mucig iz Uodnja-ka. Cajt ozdrave vse an narbuj gla-boke rane, kar se pa spominjamo na našo drago Claro, žalost je še velika. Umarla je v ciestni nasreči, kar ni imiela ko 18 liet. Bla je sim-patik čeča, rada se je smejala an z vsiem, naj je biu star al mlad človek, je zvestuo spreguorila. Za nimar nam ostane nje liep spomin. V žalost je pustu ženo Mario Žefacovo, sina, hči, neviesto, zeta, navuode, sestre an vso drugo žlah-to. Pogreb rancega Bepcja je biu v Gorenjim Tarbju v torak 16. ženarja zjutra. Naj v mieru počiva. SOVODNJE SV. LENART Tel minen puobič se kliče Roberto. Kar so mu nardil telo fotog- Blaiiti Zbuogam, Maria - Buina V čedajskem špitale je za nimar zaparla nje trudne oči Maria Domeniš, uduova Qualizza - Buina iz naše vasi. Nuna Buina je učakala zaries lepo starost: 92 liet. Malo- Matilde Bordon nie vič med nam V čedajskem špitale je v četartak 11. ženarja umarla Matilde Bordon, poročena Chiacig. Imiela je 66 liet. V žalost je pustila družino an žlahto. Nje pogreb je biu v Podu-tan v saboto 13. ženarja. d S.p.A. DEŽELNA FINANČNA DRUŽBA FURLANIIE - IULIISKE KRAJINE 3 ŠTIPENDIJE za pridobitev naziva »Master« na ekonomsko-finandnem področju Deželna finančna družba FRIULIA S.p.A. razpisuje natečaj za dodelitev 3 štipendij mladim diplomirancem iz ekonomije in trgovinstva (ali iz ekonomskih in bančnih ved) in inženirstva za študijsko izpopolnjevanje na ekonomsko-fi-nančnem področju. Izpopolnjevanje bo potekalo v obliki obiskovanja tečajev nivoja »Master«. Na natečaju lahko sodelujejo mladi italijanski državljani s stalnim bivališčem v Furlaniji-Julijski krajini, ki so diplomirali na italijanskih univerzah ali enakovrednih ustanovah z najmanj 105/110 ali enakovredno oceno, ki so odslužili vojaški rok in ne bodo imeli več kot 30 let na dan, ko bo potekel rok za vložitev prošenj za sodelovanje na tem natečaju. Štipendije bodo krile stroške za vpis in obiskovanje tečajev. Poleg tega pa bo odobren še forfetarni znesek za kritje stroškov bivanja v kraju študija. Štipendisti morajo obiskovati tečaje na tisti univerzi ali inštitutu, kjer bodo opravljali specializacijo. Štipendisti se morajo tudi obvezati, da bodo po končanem izpopolnjevanju vsaj 24 mesecev sodelovali s FRIULIO S.p.A. ali s podjetjem, ki bo po godu tudi Friulii. Način in obliko sodelovanja bo določila FRIULIA. Prošnjam za sodelovanje na natečaju morajo kandidati dodati svoj življenjepis in vse podatke v zvezi z opravljenim študijem. V njih je treba navesti tudi morebitne poklicne izkušnje. Prošnje je treba poslati s priporočeno poštno pošiljko najkasneje do 15. februarja 1990 na sledeči naslov: Finanziaria Regionale FRIULIA S.p.A. Concorso borse di studio - Segreteria generale ULICA TRENTO 2 — 34132 TRST Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v torak od 14.15 do 14.45 v petak ob 15.15 Debenje: v petak ob 13.30 Pacuh: v petak ob 13.15 Trinko: v torak od 14.45 do 15.15 v petak ob 14.30 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak od 16.00 do 17.00 v sriedo od 11.00 do 12.00 v petak od 16.00 do 17.00 doh. Rosalba Donati Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.30 v sriedo od 15.00 do 16.00 v soboto od 10.30 do 11.30 Lombaj: v sredo od 13.00 do 14,30 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca Podbuniesac: v pandiejak, .torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, petak an saboto od 8.00 do 9.30 v četartak od 17.30 do 19.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegritti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegritti Špietar: v pandiejak in sredo od 8.45 do 9.45 v petak od 17. do 18 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 10.00 do 11.00 v sriedo od 14.00 do 15.00 v saboto od 10.00 do 11.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 11.30 v sriedo od 15.15 do 15.45 Oblica: v sriedo od 15.45 do 16.15 doh. Rosalba Donati Sriednje: v torek ob 12.00 v petek ob 10.00 Gor. Tarbi: v torek ob 12.30 v petek ob 9.15 Oblica: v torek ob 13.00 v petek ob 8.45 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gor. Miersa: v pandiejak od 16.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 16.30 do 17.30 v četartak od 10.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 12.00 v saboto od 11.00 do 12.00 doh. Rosalba Donati Škrutove: v pandiejak in torek od 9.00 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.30 v soboto od 8.30 do 10.00 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 27. JANUARJA DO 2. FEBRUARJA Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Srednje tel.724131 Premariah tel. 729012 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.