Mlademu slovenskemu učenjaku v spomin
Napisal Lad. Ogorek
lovenski narod se lahko ponaša z lepim številom učenih moi, ki so mu izkušali pridobiti ugled in spoštovanje med drugimi večjimi narodi in ki so budili s svojimi znanstvenimi deli v narodu samem ponos na lastno zgodovino in mu uravnavali pota do lepše bodočnosti.
^Slovenec nimasreče!" toži pesnik Stritar. ln ako pomislimo, koliko vrlih, delavnih in odličnih slovenskih sinov je moralo že umreti, ko so ravno prav čvrsto zastavili vse svoje sile, da poma-gajo domovini, moramo popolnoma pritrditi Stritarje-vemu žalostnemu vzkliku. nZvonček" je imel v teh petih letih — žal! — že večkrat otožno priliko, da je naznanja! svojim bralcem: Umrl nam je ta in ta, ki smo bili ponosni nanj!
In s teini vrsticami javljamo takisto žalostno vest: Dne 8. vinotoka je namrcč umrl v Ljubljani mlad in visoko čislan slovenski učenjak, profesor doktor Vla-dimir Levec, star komaj 28 let.
Ko pridejo drugi ljudje v teh letih komaj do koščka kruha, si je pri-dobil pokojni Levec v mladih svojih letih že odlično mesto v učenetn svetu in visoko stališče v človeški družbi, a vse to po lastnem prizadevanju, po neumorni, vztrajni pridnosti.
Izza mladih svojih nog se je bavil Vladimir Levec z železno neumor-nostjo z zgodovinskitni vedami, zatorej je bilo njegovo ime kmalu znano širom naše domovine. A tudi preko avstrijskih mej je segel glas o njegovih vrlinah in zmožnostih
Komaj je dovršil svoje nauke na visokih šolah v Oradcu in na Du-naju ter si izpopolnil znanje z znanstvenim potovanjem po Italiji, so ga poklicali na visoko šolo v Freiburg v Švici, kjer so poslušali njegove tehtne besede ter mladega učenjaka cenili in spoštovali.
Pred dr. Vladimirom Levcem se ni še noben Slovenec v teh letih dvignil do tako uglednega mesta.
S spretnim peresom je opisoval razne dogodke izza starih dni naše domače zgodovine ter nam tako razkril marsikaj zanimivega in velevažnega.
-».   280   k-
kar nam sveti kot čista luč v temo davne preteklosti. In če pomislimo, koliko globokoumnih del bi še lahko dobili izpod njegovega peresa, nam obhaja srce bridko čuvstvo, ko vetno, da ni tega moža več med živimi.
Vse življenje dr. Vladimira Levca je bilo en sam delaven dan, zakaj on ni poznal pokoja in tuje mu je bilo brezdelno pohajkovanje.
Slovenska mladina ima v njem najlepši zgled tmdoljubivosti in vztraj-nosti. Zatorej se nam zdi najprimernejše, kar ji moremo zaklicati:
Pojdi in stori tudi ti tako!