MgRaMgl \ V4BMTMleto • • • $6.00 Za pol lete ^ ... • $3.00 Za Nmw YoA calo leto . $7.00 celo leto tl.0Q GLAS List slovenskih delavcevrAmerikL rThe largest Slorenian Daily m tike United State«« baned every day except Sondaja and legal Holiday«. 75,000 Reader«. TELEFON: OHelsea 3—1242 1 Kntend m Second Glass Matter September 21, 190S, at the Poet Office at Hew York, H. Y„ uder Art of Gongren of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea S-1MS No. 200. — Štev. 200. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 26, 1937-CETRTEK, 26. AVGUSTA, 1937 Volume XL V.—Letnik XLV, "SEDEČE STAVKE SO NAJBOU DSPEŠNO OROŽJE" r _ Ameriški državljani zapuščajo Kitajsko POSEBEN FINANČNI SKLAD BO SLUŽIL LEWISOVEMU ODBORU ZA BGJPROTI ODPORNEMU FORDU Polovica delegatov se strinja z Martinovo izjavo, SEN. GUFFEY polovica jih je proti njemu. — Pogodba z Genera * Motors Corporation pomen ja obratno točko v zgodovini CIO. — V organizamiji ne sme na-. stati razkol.—Open shopu bo kmalu odklenkalo. MILWAUKEE, Wis.. 25. avgusta. - Homer Martin, predsednik organizacije avtnih delavcev (UAW), ki ima tukaj svojo konvencijo, je rekel danes v svojem letnem poročilu, da bo tudi vbo-doče sedeča stavka najbolj uspešno orožje proti objestnezem v industriji. — Sedeča stavka je bilo edino orožje, s katerim -o delavci prisilili h kolektivnim pogajanjem avtne magnate, ki so se zarotili, da bodo uničili zvezno postavo. — Sedeča stavka je uspešno podvezala življenjske žile industrije, in z njeno pomočjo so delavci brez prelivanju krvi dosegli svoj cilj. — Pogodba, ki je bila sklenjena med nami in General Motors Corporation, pomen ja obratno točko v zgodovini C. I. O. — Pri tem je zelo značilna ena stvar, — je nadaljeval Homer Martin. — Ko sta si Lewis in nje- JE NAPADEL R0JALISTE' Proti CIO in proti delavskemu gibaju so isti elementi uvedli propagando kot so jo uvedli proti Rooseveltu. Senator Joseph F. Guffev iz Pennsylvanije, ki je včeraj odpotoval proti Evropi, je pred svojim odlwdom govoril po radio ter si je v prvi vrsti privoščil "industrijalne rojaliste", kateri so napovedali boj organiziranemu delavstvu. Odločbo je napadal jeklarske mogotce, ki niso hoteli podpi- GREEN NIMA NOBENIH STIKOV Z DELAVSTVOM To je očital predsedniku Delav. Federacije Homer Martin. — Pravi, da Green ne pozna razlike med komunizmom in revmatizmom. ATLANTIC CITY, N. J., 25. avgusta. — William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, in Homer Martin, predsednik United Automobile Workers, si delata kaj čudne poklone. Green očita Martinovi uniji, FAŠISTI PRODIRAJO Fašisti so zavzeli Torre-lavego brez boja. — Fašisti so zopet obstreljevali Madrid. HENDAYE, Francija, 25. avgusta. — Fašistična Navarre brigada je zavzela strategics, mesto Torrelavego, ne da bi oddala na branitelje kak strel. S tem je republikancem zapita pot za umikanje proti zapa-du. da je v rokah oziroma pod sati pogodb z Lewisovim odbo- Lplivom komunistov, Martin roqi ter dejal, da je po vsej J pa prari. deželi v teku ostra in dobro fi-| _ Po mojem nmenju ne po. nancirana propaganda, naper- zna Green razlike med komun{ jena proti CIO ter proti delav, skem gibanju v splošnem. — Po mojem mnenju, — je pov odbor najbolj prizadevala pomagati avtnim rekel senator, — vodijo propa- jgando isti elementi kot so jc vodili pred letom dni proti predsedniku Rooseveltu. Na vprašanje časnikarjev, kaj misli o ustanovitvi tretj; stranke, je Guffey odvrnil: — Nobene tretje stranke ne bo, pač bo pa stopila že leta 1938 pri kongresnih volitvah na površje nova, bolj liberalna demokratska stranka. Namesto, da bi ustanovili tretjo stranko, se bodo vsi liberalni elementi strnili v demokratski stranki. ■Po njegovem mnenju bo sklicano meseca novembra posebno zasedanje kongresa, in pri tisti priliki bosta sprejeti delavska predloga in predloga proti linčarjem. delavcem, jim je vodstvo Ameriške Delavske Federacije odreklo vso pomoč. Pa~ne samo to. Federacija nam je skušala na vse mogoče načine škodovati. — Kakor Juda Iškarjot, nam je dal William Green poljub smrti. Nikdar ne bomo pozabili, da je Green pozival delodajalce, naj ne podpišejo pogodbe z nami. Kakor se vidi, se polovica delegatov strinja z Martinom, polovica je pa proti njemu. Posebni Lewisov odposlanec Ora Gassaway, član izvršilnega sveta United Mine Workers, je po-žival navzoče k slogi. — Nikar se ne spustite v bratomorni boj. Navda naj vas ena sama želja in misel: — Zgraditi trdno podlago, na kateri bo lahko Vaša organizaci ja uspevala. Martin je omenil Sloana, Chrysler ja in druge avtne magnate, ki so besedičili, da ne bodo nikdar sklenili z unijo pogodbe. — Pa so jo le sklenili, — je vzkliknil. — In pre-dno bi zapadel sneg, se nam bo približal Henry Ford. — Mr. Ford, ki hoče igrati neko posebno vloga v ameriški industriji, je rekel, da ne bo nikdar priznal nobene unije. Toda skrajni čas je, da se premisli. Nekega lepega dne bomo prišli k njemu in mu rekli: — Henry, če hočeš izdelovati avtomo bile, ne bo drugače kot da boš pritisnil na vsakega Forda unijski label. Navzoči so nam začeli navdušeno ploskati. MILWAUKEE, Wb., 25. avgusta. — Ko je bil naf konvenciji United Automobile Workers of America stavljen predlog, da je treba za boj proti Fordu naibrati dovolj denarja, je bilo slišati v dvorani splošno odobravanje — Naj velja, kolikor hoče, — je vzkliknil Homer Martin, predsednik U. A. W. — mi bomo organizirali Fordove delavce iz enostavnega vzroka, ker hočejo biti cfrganizirani, ker zasluzijo, da so organizirani in ker Ford zasluži poraz. Unija ima sedaj za boj proti Fordu na razpolago pol milijona dolarjev, poleg tega bo pa še vsak ilan plačeval v ta namen po 25 centov na mesec. Dve uri nato, ko so branite-lji zapustili močno utrjeno Torrelavego, ste dve fašistični stotniji s tremi tanki vkorakali z juga v mesto. Fašistično radijsko poročilo pravi, da so čete, ki operirajo jugozapadno od Santan-zmom in revmatizmom. Res je, dra> doSpele na višine, ki ob moji ljudje vprizarjali | Tladajo Ramaies, važno industrijsko mesto ob reki A son, da so sedeče stavke, ki so bile le kratkotrajne, dočim je Green na sedeči stavki, odkar je v načelstvu Delavske Federacije. Green že tako dolgo ni bi) z delavci v nobenem stiku, da sploh ne more govoriti o njihovih ciljih in stremljenih. Green mu odgovarja: - -— Prav dobro mi je znano, da je veliko število komunistov na plačilnem seznamu Lcwiso-vega CIO.Ti komunisti vrše 01 ganizacijsko de jo v jeklarski in avtni industriji. Martin zagovarja sedeče stavke.-To njego-J vo stališče bo toliko škodovalo United Automobile Workers, da "njihovi zastopniki ne bodo mogli nastopati pri kolektivnih pogajanjih. okoli 25 milj od Santandra. — JAPONCI POROČAJO 0 VELIKI ZMAGI V BLIŽINI KALGANA TIENC1N, Kitajska, 25. avgusta. — Japonske čete so zasedle Kalgan, vrata skozi Veliki zid v Mongolijo, kar smatrajo za veliko zmago na 1 50 milj dolgi fronti, ki se razteza od morja skozi provinci Cahar in Hopej do Kalgana. Kalgan je zavzela japonska armada, ki je prišla iz Dolon v Mančukuu, južna armada pa je prekoračila Veliki zid zapa-dno od Nankov prelaza ter bo skušala iz zaledja napasti kitajsko armado, ki brani prelaz. Severna armada prodira dalje proti jugu ob Peiping-Sujuan železnici. Poročila s severne fronte naznanjajo, da so Japonci vrgli v boj vso svojo infanterij-sko in artilerijsko silo ter pričeli o polnoči splošno ofenzivo in proti poldnevu so pričeli Kitajci bežati. Kot zatrjujejo japonska pe- Italijanska brigada "črne psi-fročila, je bil po zavzetju Kal GOZDNI POŽARI V WY0. CODY, Wyo., 23. avguste. — Pri požaru v Shoshoni National Forest je zgorelo 11 mož, 39 pa" jih je bilo ožganih, ko so gasili gozdni požar. Osem trupel so našli v gozdu v Absoraka Mauntain, en mož pa je za opeklinami umrl v bolnišnici v Cody. VELIKA EKSPLOZIJA V NEMČIJI KOROŠEC PRI KNEZU PAVLU BEOGRAD, Jugoslavija, 25. avgusta. — Regent knez Pavle je sprejel v avdijenci notranjega ministra dr. Ant. Korošca in prometnega ministra ce ' je tudi zavzela važno pristanišče Laredo, 25 milj vzhodno od Santandra ter je v enem dnevu napredovala za 5 milj. General Franco, ki v polkrogu prodira proti Santandru, zadeva le na slaboten odpor. Vladne čete samo zavlačujejo fašistično prodiranje ter se u-inikajo. Španski begunci, ki so dospe-! li v Hendave, pripovedujejo, da so utrdbe, ki varujejo San-tander proti vzhodu, zdrobljene in republikanci se umikajo proti Santandru v nadi, da se bodo mogli umakniti v Astu-rijo, predno fašisti odreže.io ozki 'koridor med Torrelavego in morjem. MADRID, španska, 25. a v?. — Fašistične baterije so po dneh zopet pričele obstreljevati Madrid ter so vrgle v sredino mesta nad 100 šrapnelov. glavno ulico Puerto del Sol in blizu telefonskega poslopja. obstreljevati sovražne janke izven mesta. posto- CELLE, Hannover, Nemčija, 24. avgusta. — Pri dveh eksplozijah v smodnišnici je našlo smrt 12 gasilcev, 67 delavcev pa je bilo več ali manj poškodovanih. Prva eksplozija je bila sko-ro brezpomembna, toda navzlic temu je bila takoj izpraznjena bližnja vojašnica. Ko so gasilci gasili skladišče, je nastala druga eksplozija, ki je bila tako silovita, da se je po-tresla vsa okolica. Pri tej eksploziji je imela smrt svojo že tev. Po uradnih poročilih je »koda le neznatna. Mehmeda Spaho ni več drugih, Največ izstrelkov je padlo t.a političnih voditeljev. Splošno prevladuje mnenje, da so te avdijence v zvezi s premembo kabineta, toda uradni krogi zatrjujejo, da so prišli ministri k knezu Pavlu samo službeno. Vendar pa mero tla j ni krogi zatrjujejo, da skuša knez Pavle postaviti kabinet, ki bo mogel poravnati spor, ki je nastal vsled kon-kordata z Vatikanom. gana kitajski odpor pri Nankov prelazu zlomljen in je pet kitajskih divizij odrezanih, ko je bila odrezana železniški', proga iz Peipinga. Vsled zavzetja Kalgana je 8 kitajskih divizij prišlo med dve japonski mehanizirani armadi, katerih ena prihaja od Kalgana, druga pa zapadno od Nankova. Kalgan in Nankov se nahajata ob Velikem zidu. Poročilo iz Hsinkinga v Mančukuu naznanja, da je izdajalski princ Teh, vladar Notranje Mongolije, prestopil na japonsko stran. Na fronti pri Peipingu in Tiencinu so se vršili vroči artilerijski boji, po katerih so Japonci naskočili kitajske postojanke južno od Tiencina. Zaradi mokrega ozemtja se Japonci ne morejo posluževati težkega orožja, toda navz'ic temu je japonska infanterija zavzela višine, ki obvladajo kitajske utrjene postojanke ob Tiencin-Pukov železnici. Južno od Peipinga so priče- izu teieionsKega poslopja, i t" »" »u jjine- vladna artilerija je pričela H' Kitajci na obeh krilili, pri- _ L' . 1* T i I v • tiskati na Japonce ter skušajo odrezati 30,000 jappnskih vojakov od ostale vojske. Japonci so naglo umaknili svoje če te zapadno od Peipinga ter so se umaknile na vzhodni breg reke Jungting.- FRANCUA NE MORE SPREJEMATI BEGUNCEV letalci obrnili južno proti Va-lenciji, toda so jih prepodili LONDON/Anglija, 24. avgusta. — Francija je Angliji naznanila, da ne more več sprejemati španskih beguncev ra- protizračni topovi, zun sirot in težko poškodovanih. V Franciji se nahaja okoli 50,000 španskih beguncev, med katerimi so večinoma ba&kiški otroci, , - VALENCIA, Španska, 25. avgusta. — Fašistični aeropla-ni so z letališča v Rosas bombardirali 'kraje ob sredozemskem obrežju od francoske meje pa nedaleč od Valencije. V Reusu so bombe iz aero- j. ..... v _, v. , planov ubile 4 osebe. Ena žena J^trtlkl spanskih fašistov, ki so z otrokom je bila ubita v Sa- uplenili njihovo ladjo, gun ti, 17 milj severovzhodno faf.lstl P»™ik Nagos id-od Valencije. j??*1.1 v Mala*0> kJer*<> Iz Sagunte so se fašistični Zlh nje*ov tovor raznih ,kovin- GIBRALTAR. 25. avgusta, — Iz Ceute v Španskem Maroku je dospelo 17 mornarjev grškega parnika Nagos ter so povedali, da so bili $ tednov u» Kapitan pa je še vedno ujetnik v j3an Fernando. PHILADELPHIA, Pa., 25. avgusta. — Angleški tovorni parnik Esturia s tovorom treh milijonov galon bencina, je Sipini v Vaiencijo na Španskem. Parniku poveljuje kapitan Albert Deaberg. SANGHAJ, Kitajska, 25. avgusta. — Japonski aeropln-ni, topovi in bojne ladje sipljo-jo ogenj na obrežje rek Vu-sung in Jangce ter varujejo izkrcavanje vojaštva. Vsled hudega streljanja med izkreavanjem japonskih vojakov so ameriški častniki prvič odkrili topove na ameriški h ladjah. Prvič je tudi ameriška bojna ladja spremljala majhen parnik, ki je peljal 212 Ameri-kancev po Vangpu reki do par-nika President Pierce, ki je bil zasidran v reki TTangce. Ru-šilec Edsall je z odkritimi topovi stal poleg parnika President Pierce, da so šli vsi Amc-rikanei na njegov krov, nato pa je parnik spremil po Jangce na široko morje. Do sedaj je odšlo iz Šang* haja 1500 Amerikancev, parnik President Lincoln bo 28. avgusta odpeljal se 250 Amerikancev, do torka pa bodo sn trije ameriški pa mik i odpeljali še ostale Amerikance. A DDIS ABABA, Abesinija, 25. avgusta. — Prvi bataljon italijanskega desetega grena-dirskega poFka je odpotoval v Massauo, od koder se bo odpeljal v Šangliaj, kjer bo varoval italijanske Interese in italijanske državljane v vojnem o-zemlju. Bataljon, ki šteje o-koli 1000 vojakov, bo ojačil ha-talion, ki se že nahaja v službi v Sanghaju. ___ ______ ____ _____y_ PRIHODNJE KONGRESNO ZASEDANJE WASHINGTON, D. C., 24. avgusta. — Vprašanja, katerih ni rešil kongres, ki je v soboto "šel na pašo", bodo na bo-čem izvanrednein zasedanju, ako bo sklicano, ali pa na rednem zasedanju kongresa v januarju, dovedla do ravno tako ostrih debat in sporov, kot na zadnjem zasedanju. Obe zbornici ste obljubili, da boste na prvem zasedanju načele vprašanje glede žitnega nadzorstva. Obe zbornici ste že imenovali odbore, ki bodo pričeli z javnimi zasliševanju, da do-ženejo, kaj hočejo farme rji i-meti. , Delavska predloga, ki določa 40 ur dela na teden in 40 centov plače na uro ter odpravlja otroško delo, je bila v senatu že sprejeta ter je ostala v rokah odbora poslanske zbornice, ker je republikanci in južni demokrati niso hoteli »praviti na dnevni re& ^_ Wm. - * m - - * " ••BBS 029093 New York, Thursday, August 26, 1937 TRE LAB0E8T SLOVENE DAILY IN U£JL "Glar Narodaw ' > >v PARI Frank Sakaer, President J. Lapsha, Sec. Mae* of trni ibMM *C tka oMpocatkx k and addraeaa e€ akofa o ffUaifl • ■ i a «s wm« mas toast Imthatl liifciMii, Near M -•Las (ftiaa al tha Patph). — f* ' ia maš Inv Day Sami C aaadan aa* Mfeir „ T Bb celo late ral Kanado >v.. Ja aa lawHkc la * < i saoo bZa Mew Torfcaa,a* 1#» 5Ze pel lete >v< Za laoccsacrM.ee> eele lete Za pol lete...... M%tM PSI ■a pqj leta Sa Četrt lata •• SZ4X) • ■••wa je prva leta kazalo, da bo z majhnimi izpremembami izveden in uresničen, preti velika nevarnost. Če se hočejo demokratje vzdržati na površju, se more zgoditi to edinole s pomočjo sloge. Vsak demokrat, ki pokaže predsedniku Roosevelt hrbet, uglaja republikancu pot do moči in veljave. Kako znajo republikanci gospodariti s svojo močjo in veljavo, se je najbolje pokazalo v Hooverjevib časih, ki so se vsem dobro v spominu. repukratov. j Ko smo hodili v ljudsko šolo, smo čiiali v berilu tudi pripovedko o želodcu in človeških u-dih. Tako nekako je 'bilo: udje ao ustanovili nekako unijo in zaštrajkali. Kapitalist je bil v tem slučaju želodec. Noge so rekle: , * 'Kaj' bomo me prenašale dan za dnem celo telo z enim samim namenom: da bo želodec poln." "Kaj pa me," so klicale roke. "Dan za dnem se gibljemo v ramah, komolcih v zapestju z vsemi desetimi prsti, da zbiramo in znašamo. Za koga? Za "sam želodec." "Mimo nas gredo vse krasote narave," so tožile oči, "ker moramo samo paziti od zore do mraka, kje se bo kaj dobilo — zopet za .želodec seveda." In tako so povedale vse delavne sile svoje križe in teža- meje med strankami popolno ma brisale. Ko je bil lansko leto izvoljen predsednik Roo-aevelt s skoro tričetrtinsko večino njegove stranke v obeh zbornicah, smo mislili in pričakovali, da bodo vendar enkrat prišle na vrsto reforme, na katere že čakamo dolgo. Predsednik je sicer predložil nekaj dobrih načrtov — ne popolnih J ali zadostnih, toda za začetek bi že bilo. A od vrhovne sod-nije do delovnih ur in plač je šlo vse rakom žvižgat in žabam gost. Od velikanske demokratske večine je ostalo zvestih svojemu voditelju — koliko? Niti ena sedmina ne. Ostalih šest je potegnilo s Har-din-Coolidge-Hooverjevo skupino in pokopalo vse. Pokopalo ne saano vse obljufoe in spadati h tem strankam. Bes je demokrate podprlo pri zadnjih volitvah pred vsem zavedno-delavstvo in jim pomagalo da sijajne zmage. Storilo je to zato, ker je poslušalo voditelja te stranke, predsednika Roosevelta. Imel je dokaj dober program, ki ga je izkušal tudi izpeljati. Danes vemo, da iz vsega tega. ne bo nič in da je bilo delavstvo spet enkrat prav pošteno potegneno. Verjeli smo, da bodo tisti stali za predsednikom, ki so zmagovali z njegovo pomočjo. Če že vsi ne, pa vsaj dobra večina. Nismo ipa računali, da je to stranka :brez načel, kakor je republikanska. Vedeli smo sicer to, a rekli smo: nov čas prinese nove razmere in novo ori-jentacijo. Vse je izgledalo tako, kakor da bo iz demokratov pcfetala resnična ljudsko-delav-ska stranka z načeli, kakor jih zahteva današnji čas. Ko pa so zaceli z mlatvo v Washingtonju, je padal up za upom v vodo. Vse besede za časa volitev so bile prazne obljube. Duh stare korupcije in breznačelja je zmagal na celi črti in mesto nove, poživljene, zdrave stranke imamo skupino se prav nič ne čudil, če bi naše države postale — druga Spa. nija. Zakaj boji se danes več ne vodijo z enim narodom proti drugim, ampak med narodom .samim. Principi so močnejši, kakor vse drugo. Ni pa to vsa nesnaga, ki jo je zlil kongres in senat na svojega ipredsedniika. Mlatiči so na poti domov in repukratje imajo polne golide. To bo padalo in grmelo na račun tistega, katerega je ljudska volja posadila na najvišje mesto. V govoru in pisavi padajo strele na predsednika. Kdor ima priliko malo mešati se med privilegiranci repukratov, tisti se kmaliu prepriča, da je ni danes bolj sovražene osebe, kakor je predsednik Roosevelt. Kako je vse to mogoče v tako kratkem Času? Hm, v naši Ameriki je vse mogoče. Način | lavne sne avu tj k rise 111 ^ t,„i;ii- --------------- ve na račun želodca ki ie lili'1 .Tj.?11? .™llt,eMrepukratov z vsem slabim, kar želodca, je tal k t„d, dosedanji pohti5-(ste od nekdai imele obe g'tran. Denarne pošiljatve ii;i« DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU Dla m T JUGOSLAVIJO Ca I tM - (iM- ; i m—„. ~ 111.79 _ _ Dta. MM _Ml MM T ITMilTO • CLM I !UI Ur Ur $ M.M_Ur m 9 fLM _Ur 1M» MULM___ Ur MM WM --Ur MM pa 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za IzpUaU večjih Ink kot t(«nj naveden«, bodht t dinarjih ali M boltie Izplačila v ameriških dolarjih < SM-— $15*— -ti.* .J4L2S u krajo lxpUOlo t dolarjih. PO GMU UDOOn IWKMfWD |Lr- SLOVEMC PUBLISHING -COMPANY "Gin Narod*'' NltMN, 1» m * in je še kakor sod brez dna. Štrajk se je vršil v treh oblikah. Prvi dan je bil stoječi, drugi sedeči, tretji pa ležeči. Prvi dan je bilo še toliko moči v radih, da se je telo gibalo v svobodni naravi. Drugi dan je bilo v>se bolj Oslabelo in je človeka kar vleklo, da kam sede. Tretji dan je bila pa že za sedenje premalo moči. Prišla je nazadnje na pomoč glava, ki je komandant čez vse in rekla: "Vaš štrajk je bunk. Res je, cia delate za želodec, kdo pa ima korist od njegovega neprestanega dela? Kdo vas zalaga z vsem potrebnim? Ali ne vidite, da ste že tretji dan vsi na tleh, ker vas želodec nima s čim zalagati? Vsi skupaj, kar vas je, tvorite celoto, ki mora imeti svoje vodstvo in vse potrebne delavce. Drugače ne gre." Ta pripovedka mi je prišla na misel te dni, ko se odpravljajo proti domu naši mlatiči iz Washingtona. Mlatili so nekaj tednov več ko sedem mesecev. Veliko jih je bilo. V obeh zbornicah 727 in veljali so tako okoli petnajst milijonov dolarjev. Mlatili so, pravim, ne po polnem klasju, ampak po škop-nati strehi. Zakaj če danes pogledaš, kje je kaj zrna, ne najdeš drugega, kakor kup praha in par košev zdroba, ki je bil poprej slama. _ ; Zbornica kongresa in senata je želodec, kateri naj premelje in predela vse, kar se rabi za zdravo telo. Velike so naše dr. zave in še večji njeni problemi. Od letu do leta čakamo, kdaj ni stranki: republikance in demokrate. In že več: pokopana je tudi metoda politike brez načel. Človek premišlja, kako je bilo vse to mogoče, ker nam še danes zvene po ušesih glasovi: Roosevelt, Roosevelt. Vse je stalo v njegovi senci in od njega podpirani kandirlatje so dobivali »povsod večino. Kaj je bilo bolj logičnega, ko pričakovati, da bodo stali za principe in načrte tistega, ki jim je pomagal do zmage. Vsi smo gledali lepšo bodočnost za vse tiste, ki imajo svobodo, enakost in pravico le na papirju. Živo nam je še v spominu, kako so stali in prosjačili okoli predsednika v letih 1933-34. Bili so tedaj pred vsem industrijalci. Za njimi je prišla trgovina. In za časa zadnjih volitev je priromala iše politika Vsi so dobili svoj del, si po-mogli in pokazali tistemu; ki jim je pomagal — fige. A ne samo to. Če bi pokazali fige in šli, bi človek rekel:: vrag jih nesi! Zgodilo se je tako, kakor se zgodi meni in tebi večkrat v življenju od tistih ljudi, ki si mu posodil dese-tak za "par dni", se te Ogiblje. In če pride tako, da nanese kod pogovor nate, si lahko gotov, da -bo lopnil po tebi. Zakaj? Ker mu vest očita nekaj, pa si izknša svoj notranji glas vtopiti s tem, da išče opraviSbe za svoj nečeden korak. Kakorhitro so bili industrijalci na varnem, so začeli na- ki. PG&TBNI NAJDiTEL^I. Na tretji strani današnjega lista je poročilo o cleveland-skem Slovencu, ki je najdeno vsoto pošteno in do zadnjega centa vrnil pravemu lastniku. Taki ljudje so bele vrane, posebno ker v Ameriki ni postave, ki bi določevala najdenino v procentih. Če hoče lastnik nagraditi najditelja, je njegova stvar. Če noče, se ne more najditelj nikjer pritožiti in se mora zadovoljiti s kumerniin boglonaj. Spominjam se dogodka, ki se je završil pred tremi ali štirimi leti. Iz kraja, kjer prebivam, se je jaiko star. Velekapital ga je ivozim zS°. "v-.*;. -,i imena, stranka pa ena sama. kakor mu največ prinese.. Ta lekcija je draga, ker vteg-ne pomeniti, da se bodo vse zadeve zavlekle nekam v sivo bodočnost. Zakaj stranka repukratov je danes močna. Ona ne pozna več nekdanjih meja med republikanci in demokrati.. V krajih, koder bo potreba, se bodo podpirali med sabo in tako izkušali ohraniti takozvani: a-meriiški način, ki pomenja: grabi in grafbi, kakor veš in znaš. Vse je lepo in dovoljeno, če uspeš. Če pa ne uspeš, postaneš revež in kot tak veš čisto dobro, da nikjer nič ne zmoreš. Po sedemmesečnem delu repukratov je prišla vsa resnica na dan, kdo so in kaj hočejo. Kako slovesna je bila cvetna nedelja predsednikova ko je začel svoj drugi termin po izvolitvi s tako večino, kakoršne ni imel nikdo pred njim in tudi za njim najbrž ne. Hozana je bila od vseh strani in obzorje revnega in zatiranega človeka je bilo jasno in žarko, kakor nikdar poprej. Hozana na cvetno nedeljo — križaj ga se-dean dni kasneje. Mesto sedmih dni imamo sedem mesecev. Križaj ga? Ni je danes bolj patetične osebnosti v naših državah, ikakor je naš predsednik Roosevelt. Z veliko energijo je začel svoja delo pred štirimi leti. Vse«polno dobrih modernih načrtov je zasnoval, da se pomaga revnemu človeku. A prišle so na vrste sile v skupini najvišjega sodišča in vse je začel polagoma jemati vrag. Devet starih mož, ki jih ni nikdo izvolil in ki ne dajejo nikomur odgovora za svoje grehe, so lomili steber za stebrom. Bilo je tako, ko v tisti pravljici, ko je nekdo podnevi zidal, ponoči mu je pa sproti podiral vrag. Ali je kaj čudnega, da se je ljudska jeza obrnila proti neodgovornim starim možem, da se jih ali spravi spoti ali pa omeji njihova moc. Toda devet starih mož predstavlja poldrugistoletno tradicijo najslabše vrste. In stranka brez načel — stranka repukratov je z vsem mogočim aparatom nastopila, podprla tiste, ki niso nikdar dobili niti enega ljudskega ^lasa in udarila po tistem, ki je odnesel pred dobrim pol letom 46 držav izmed 48. Da je, klofuta še popolnejša, so sli tudi razni dragi načrti rakom žvižgat. Pokazali so predsedniku hrbet. A ne samo to. S tako drznostjo, so poteptali vse, kar stvu in ker smo dobili človeka, ki ima nekaj smisla in srca za revnega, je danes deležen tistih batin, kakor smo jih navajeni mi drugi. Stara ipesem se ponavlja: privilegirani žanjejo, delavec pa stoji z drago lekcijo v praznem žepu. Kaj bo. Navsezadnje ni še nobeno drevo doseglo neba in nobena skala ni tako večna, da bi je ne načel zob časa. Če ni-1 mamo drugega, je izpoznanje, ki je tudi dosti vredno. In to izpoznanje nam piše črno na belem: od repukratov ne more delavec pričakovati nobene rešitve. Če to veste, potem je pravilno in smotreno samo eno: delavec preč od republikancev in demokratov. Zakaj vse njihove obljube so navadne laži, ki jim pomagajo do stolička. To je vse. Kadar ga zasedejo, je pozabljeno prav vse. To se pravi: pozabljen ni dolar in lastne koristi. Zakaj stolčki odipirajo težke mošnje in vodijo v dobičkonosne zveze. Vrana vrani oči ne izkljuje. Torej ne pričakujte, da bo kdaj drugače ali poštenejse, dokler bodo vladali v naših državah re-pukrati. Človek bi skoro obupaval, če bi ne vedel, da se vrti vse okoli nas. Sile reakcije so po vsem svetu v boju za svoje privilegije. Ponekod vodijo v krvave boje, kakor je slučaj v Španiji in na Dajnem vzhodu, drugod fašizem ai nacizem. Tudi v naši Ameriki je resna nevarnost. Na ducate organizacij je, ki poizkušajo, kaj bi pri nas boljše uspevalo: fašizem, nacizem ali pa kaj tipično ameriškega, ki bi zavarovalo nadvlado tistih, ki imajo. Če bi bilo mogoče, bi človek rekel tako: mi ki živimo danes, imamo dovolj. Pa naj se nekaj prihrani še za tifete, ki pridejo za nami. Ker pa to ni mogoče, nam ne kaže drugega, zavihati rokave in poskrbeti, da bomo vračali klin s klinom in kamen s kamnom. Drugejpoti ni. Ill 1 v »» Lesna koza Nemški industriji je uspelo iz lesnih odpadkov izdelati novo tvorivo za notranjo arhitekturo, ki so mu *3ali ime 11 lesna koža''. Po novem postopku je mogoče te odpadke predelati v furnirje, ki so komaj eno desetinko milimetra debeli. Te pretenke furnirje pritisnejo s pomočjo toplote na večkratno tenko plast celuloida in umetne svile. Plošče, ki take nastanejo so prozorne, za vlago neobčutljive in se dado po-lirati. Pri tem ohranijo risbo lesa, ki so ga uporabili. Novo tvorivo- so začeli že praktično uporabljati in se je izkazalo, da daje notranji arhitekturi — - Zato je tudi čas, da izgubite imeni iti as .saanapanjete Splošna politika republikancev in demokratov je tako ne-% enim samim: repnkmtig. |kaj umazanega, gnilega* smi^ sam usi ima* es-1 ljivega in koraptnega, da, ne — repa družil mor* n$>tat zaveden delavec poctttm sb ooferto v poletnih mesecih: — vzmeti TKJNERJEVa ANGELICA TONlRA •U rriUttc H* m J»q* Tiber O*. a ■ ,—.--- - spremijevanju tambu-raškega zbora Piknik bo olb lepem in slabem vremenu, kajti tudi dvorana je dovolj velika, da se zabavamo za slučaj slabega vremena. Poglavitno pri tem je, da našemu naraščaju damo spobud-bo in pogum, da nadaljuje naše delo, da naša pesem ne bo z nami umrla v Velikem New Yorku. Torej, rojaki, v nedeljo vsi na piknik tamburaškega kluba! Poročevalec. NESREČA. V nedeljo dne 8. avgusta so šli iz Library, Pa., na obisk v Cleveland gospa St. Šenčur, Charles Kaučič in S. Lajevič s soprogo. Ko so se vračali proti domu, približno 20 milj od Clevelanda, se je zgodila nesreča z avtom, pri kateri so bili poškodovani najbolj Lajevič in gospa Šenčur, njen sin Stanley je pobit na glavi, Kaučič pa je bil nekoliko (pretresen, gospa Lajevič ni imela pa nobene posledice. Ostali so v neki ohij-ski bolnišnici. DOBRA KUHARICA. V Midway, Pa., je žena J. Sirca, prejela od pittsburekeiga časopisa The Pittsburgh Sun nagrado, ker je poslala najboljše navodilo, kako se speče potica. Naročniki! radto M STAVIL« poleg maters, Id pomenijo: prva mesec, druga *m te ftratte p« tete, kdaj nun naročnina potete. Na 8:15:37 10 POMENI. da Je potekla 15. avg. 1937 GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York in se zgrudi strt. Radikalcev, ki so rojeni kot taki, je na svetu zelo malo — veliko jih je pa, ki so bili vse-jani, prav kot žito ali druge rastline. Seme pa ni prišlo samo od sebe, pač i so mu to zavidali in ga vpraševali, odkod mu ta prijeten diuli in ta lepa barva obraza. V tem primeru je Gusjev res podprl nemško proizvodnjo. Strašno je hvalil nemško blago. — Koliko let, — dejal — >eni si uničeval kože z raznimi našimi ruskimi izdelki, dokler nisem končno dočakal tega. i )dkar pa rabim ta puder, sam ne vem, kaj bom počel, ko mi poide. Moral bom naročiti 7. Nemčije. To je res edinstvena roba. Čez mesec dni, ko mu je pu derie pohajal je prišel Gusjeva obiskat njegov znanec inteli-arent. Zvečer sta sedela pri čaju in znanec je prečital na-pis na posodi. Izkazalo se je, ni elan tega društva naj vpra-6a svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov ia natančna pojasnila, V nesreči sc šele spozna, kaj pomeni biti flan dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoŽenju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem iasu svojega obstanka Izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17,000.00 -ODBOE ZA LETO 1936- Predsednik: FRAXK HOTKO 430 E. Suth Street New York City Podpredsed.r JI rs. FA.V.VY UMEK 68* Central Avenue Brooklyn, N. T. Tajnik: JOSEPH POGACHNIK 580 Liberty Avenue Wllliaton I'ark. L. I. Blagajnik: ANTON KOSIRXIK 101-21 — 85 th Road Richmond HI1L L. I. Zapisnikar: FRANK MEKINC 1065 Greene Avenue Brooklyn, X. Y. I. VINCENT ZALOKAR 71-09 — 69th Street, Glendale, L. I. III. LUDWIG EENED1K Arhivar: joseph POGACHNIK Nadsornlkl: II. Mrs. MARY JUDEŽ 88-55 — 238th Street Bella ire, L. I. 59-19 Madison Street Rldgewood, L. I. Avstralski domačini izumirajo. Zadnje štetje med avstrai->kimi praprebivalci je pokazalo, da njih število se vedno nazaduje. Oe pojile tako dalje, ne bo v sto letih nobenega več. Čistokrvnih avstralskih zamor cev j« samo še 60,000. Med njimi jih 24,000 opravlja razna dela, 36,000 pa je ila po 0lleji? ji je pokrivala telo od nog do metala njegovo senco daleč tja čez pristajali-;____: Kiti se je vzpela. Ni mogla gledati v te mla-bave poteze in toge, bolšče oči z rdečimi krogi okoli zenic. Zakrila si je obraz. Konec vsega! Tutii njene sreče, njene ljubezni! Vse uničeno, pokopano! Prišla je, da bi se borila z očetom za svojo srečo — in če bi biti moralo, da bi ga zapustila ! In zdaj mu je ležala pri nogah, priklenjena nanj z vsemi vezmi otroške duše! Samo ljega bose smela ljubiti, zanj živeti V žalosti in usmiljenju, ki ji trga srce. In vse drugo je pri kraju — lepa, blažena pravljica je izzvenela, se potopila! Samo ta slepec še. samo te otrple mrtve oči, ki so bile stihe, brez bleska in brez -olz—. Na šipe so udarile debele kaplje. Potem je zaibučalo in završalo okoli Hubertovega. Okna so se pobelila, po strehi je bobnelo, po vsem drevju v parku hrumelo in prasketalo. Pristni, divji, nebrzdani pomladni naliv z viharjem, ki polomi z drevja vse trhle veje, očisti doline in planino, odplavi zadnji sneg in oplodi zemljo. Po vseh hišah so gorele luči. Povsod so bili ljudje na straži, da bi jim dež ne napravil škode po stanovanjih in gospodarskih poslopjih. Le ena hiša je bila zapuščena in temna: • -Brucknerjeva. In vendar ne brez življenja: v hlevu sta mukali obe kravi in se trgali z verig. Bili sta lačni. hce. STARŠA UTONILA PSI REŠEVANJU SINA. , V bližini Stralsunda v Nemčiji se je družina, obstoječa iz očeta, matere in 14-letnega sina kopala v morju. Nenadno se je začel sin potapljati. Mati se je pri tem tako prestrašila, da jo je zadela ka/p in je utonila. Oče je poskušal, da bi rešil njo in sina, pa je tudi utonil. Sin se je kmata potem sam rešil na kopno. Zdaj so se ob robu gozda oglasili ljudje in začeli bresti po vodi. Na ploščad so stopili štirje drvarji in si začeli otresati suknjiče in otepati premočene klobuke. "Kaj je?" je vprašal gostilničar. ''Ali bo danes še treba česa?" "Nič več. Oni gori mora ostati, je dejal o-rožnik, dokler ne pride jutri sodnija. Deklet bodo prinesli ponoči domov." Drvarji so krenili v pivnico na suho. Ko so r c pa odprla vrata, je udaril skozi oblak dima. Gostilničar je prijel zadnjega za rokav. — "Daj, Štefan, skoči tja k logarici. Saj že ve. da se njenemu fantu ni nič zgodilo, pa je vendar orsi. Nosači so šli mimo Bruoknerjeve hiše in krenili proti travnikom. Na cesti se je prikazala stara Horneggerica. "France!" je zavpila in stekla. Zdaj je bilo konec Francetovega preanagova ,jja. "Poglejte mati! Če se dekletu kaj zgodi, pokopijite z njo še kar mene!'1 Materino veselje, da vitli sina zdravega pred seboj, se je bremenilo v novo žalo 3211 , I o "Da, stric, i« -knjig. Dobro sem jih pregledala in sem izpn videla, da ti je Kanek prinašal mastne dohodke, toda ne za mene. Siliš me, ko mi oeituješ nedivaležnost, da ti vse to povem, kar sem hotela zamoleati. Kakor do sedaj,/ naprej ne more več iti. Še vedno sem .lastnica Raneka in je še Vedno moj. Že davno si se zavzel, da bo enkrat Rani'k ]»o-; tal tvoja last. ISedaj pa je še moj in ga hočem sedaj sama oskrbovati, kar mislim, da je dtfbro in prav. Javnosti bova povedala, o[>olnoma podlegel. In bil je tudi prepričan, da bo moral slišati še kaj hujše stvari, ako se 1k> le še malo dbotavljal. Zato se rajse kaže užaljenega. "Nikdar si n«» bi mislil, da mi boš Vlolgoletno zvesto del» tako nehvaležno poplačala," ji pravi očitajoče. (inula pa se vzravra. "Ako -bi bila nehvaležna, stric, tola j bi bil ta n^rovor m d nama povsem drugačen, to sam izprevidiš. V nadaljne ?>r let stare Sabine postale njihove gore splošno enkrat vse {»ojasnjeno. In to je bilo potrebno, kajti tako ne Gueukhtn Hanum, ki ji pripi- dostopne, njim bi pa prineslo more iti več dalje. Svoji družini sam vse razloži, da ne bom sujejo glavno zaslugo za konec to suženjstvo. Ko so jeli po-, prisiljena sama povedati pravega vzroka. Sfvojim ljudem, kurskega ujjora. Kunii v go- bi jati in izganjati turške u-mon iš tt^daj pojasniti, da je vse prav in dobro, kakor sem J rab so se najtrdovratneje upi- radnike, je odredil Keinal Ata- turk kazensko ekspedicijo pro-' ti Kurdoni. Kurdi so bili slabo oborože-i i T£v tj ^aPV^^^L Jj^^KT; JpHH i S. jrf- j « M f f ■ ; ' * m i i /ji L- MJ t / > ^ > fM ^ -, • Jt Mk || j H t ^ m ■B^^n^K- - t^msfk % m % 11 ■mhhHp^? -..... ......- Ul. . \ KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS puhiikanci ujc made ter .-e na sliki, so služili v armadi z e li, med nj mi jih je pa tudi nekaj, ki so pridružili i < publi kancem. nerala Franca, pa so jih re-dezertirali iz Francove ar- Dekle zatrlo upor kurdov. Vsa Ankara je proslavila po- tudi ne bodo, da bi se gradili .1 pOJH>llll|, IUI JI" \ M piti* lil 1IIMIIIP, l\dcenjeval. Hvala Bogu, 3noje ovodala stricu, pa ji k sreči pride na misel, da se v dražbi sorodnikov ne bo mogla nikdar počutiti proste in svobodne. In ko je že enkrat šla tako daleč, ni hotela Ibiti ibojazljivka, da bi se vstrašila izvesti,' ra kar se je odločila "Tudi jaz sem prepričana, da je to za mene najboljše.I Tako ti za sedaj nimam ničesar več povedati, od jahala bom' na polje, da boni do -poldneva že doma. Do toga časa, upam, boš svoji družini, seveda, z malo izpremembo, pojasnil, da se bomo pri kosilu mogli mirno dogovoriti o vseh podrobnostih." Stric se prikloni ter reče še nekaj oprostilnih besed. 44 Ne -smeš me pretrdo obsojati, Garda; četudi sem kdaj napravil kak korak, ki se ti zdi neodpustljiv, tedaj pa prosim, tudi pomisli, da sem moral skrbeti za svojo družino, in — da sem s svojo neumorno pridnostjo obdržal Ranefc na njegovi višini." 44 Dobro, to bom premislila, da te bom manj strogo sodila: Torei na svidenje -pri kosilu!" Ko bi Garda le slutila, kako jo je glede njene podedovane bolezni nalagal, ga nikdar ne bi mogla milo soditi. Baron Karol Ranek je tedaj iphistil svojo nečakinjo z obteženim srcem, četrudi se je včasih dvignilo v njem majhno usmiljenje. (Jarda je po tem razgovoru s stricem olajšanega srca ja-I hala na polje, kjer je hotela poiskati svojega oskrbnika Neu-mana, d« mu pove o prememlbah, ki so se zgodile na Raneku. sNtffda ga je tudi pri koscih. Ko jo vidi prihajati, ji naglo jaha na prati. | ".Dtfbro jutro, milostljiva gospica!" (Dalja prihodnjič.) valci gorskih krajev }*a niso hoteli ničesar slišati o modernizacije Turčije. Ko je Kemal Atatairk objavil svoj program, s katerim je odstranil v Turčiji fes in turban, odpravil mno-goženstvo in hareme, prepovedal ženskam nositi pajčolane, odstranil mohamedanski mesečni koledar, arabsko abecedo in šole, v katerih so učili samo iz korana ter uvedel namesto plemenskega sodstva kazenski zakonik po zapadnein vzoru, so mu Kurili sicer obljubili pokorščino, toda obenem so prišla njihova plemena in svečeniki ni, imeli so pa veliko prednost,: da so se borili na svojem ozem-j lju, kjer so se lahko skrivali in napadali sovražnika iz za-j sed. Turška vojska je imela veliko premoč, vendar se je -pa upor zelo zavlekel. Na strani turške armade se je borila tudi pohčerjenka Kemala Ataturka! G-ueukhen Hanum, ki je.dovršila vojaško letalsko šolo v Eški-! v i seru. V Turčiji sprejemajo v vojsko tudi ženske. Nekega dne se je pogumni it talki posrečilo zadeti v. bombo šotor SHda Rize. Vodja upornikov kitajski petrolejski nakupi v ameriki. Da se misli osridnja kitajska vlada za vsak primer vsestransko pripraviti, se najbolje razvidi iz velikih kitaj.*ikih nakupov petroleja v Združenih državah. To dokazuje zlasti skrb, ki jo liankiiiska vlada kaže glede svojega letalstva. Kolikor se je moglo do sedaj izvedeti, so Kitajci naročili v A-meriki okoli 80 milijonov litrov petroleja v skupni vrednosti 2 milijona 77 tisoč dolarjev. Za prevoz teh velikih količin petroleja na Kitajsko bo potrebni h najmanj dvanajst velikih tan-k ivskili parnikov. •JK. avgustu : !jifii.v"-iit* v Havre S» turn is t Trat 1. scntenihra; N«»rmHiiili.» «r llmrp A(|iiithn:H v f'hi-rl>niirg " 3. septembra: I>e (JrasKC v Havre 4. *'H*«*ml«rM: l natuphiin \ Havre Bremen v Bremen v (irnoa R. Ncplimltrt.: •fi.^'K .Mary v Cherbourg !». sfi>t«'nil>ra: Paris v Havre II. s»'pt«-ml>ni: Hi- ili> Fraiii-e v Havrp n>"-wncariii v »'liiTlHiiirK Kur«»pa v Bremen Cmite »li Sariiij v (2f>iina in. »>|iti>t«hra: Normalnih' v Harrp A(|tiitui*>u v CbiTltnurg ^ooooou»oooopoooooooopooe i^lRltP nam ta cec« Tosolb U-ituv. reservacijo kabin ln po-jaralla u potovanj«. hLUVKMC PUBLISHING COMPANY iTravrt Burna) 216 1Mb 84, New Vwk i •18. septembra: Vu.cania v Trst 22. se[itenibra: C/aeen Mary r Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: Jjifayette v Havre I>e Gracae v Havre 'Si. septembra: Cbamplaln v Havre Rex T Genoa 'ST. Bi-ptrmlier: Paris v Havre IS wiili-mtwr: Knrnpa v Bremen 29. wiitonilK»r: Ib-n-nKaria v Clierlwiurg Normanrlie v Havre zahtevat, naj ostane vsaj v ji" nekaj njegovih ožjih sotrud-rah vse pri starem. Ko je Kemal odpravil tudi kalifat, so organizirali niullahi med Kurdi v gorah upor, s katerim je imela turška armada ; ni kov je našlo smrt. Po kurd škili naselbinah je nastala pa-j nika. Praznoverje Kurdov se je obrnilo v prid Kemala Ata-j turka. Knrdi so namreč videli v tragični 'sanrti svojega povel j-; nika prst božji, tem bolj, ker jra je zadela smrt iz zraka. In tsiko so položili orožje. Gueu-' khen Hanum se je vrnila z bo-j jišča kot turška Devica Orlean-i ska in dobila je najvišje tur-1 ško odlikovanje. junija je izbruhnil meil Kurdi nov upor. Eden najvplivnejših kurdskih poglavarjev Seid Riza je trdil o sebi, da je Mohamedov sorodnik in oznanjal je sveto vojno proti Turkom. Kinrdski poglavarii so izjavili, da ne bodo trpeli Obveznega šolskega pouka v posvetnih šo-^tAPO^TTR SE NA »OLAP lah, ker nasprotuje to Mnliame- j NARODA " NAJSTAREJŠI dovemn nauku, niti civilne in; SLOVENSKI DNEV^a V vojaf;ke uprave, dopustili pa AMERTKT zn Vaznrašujt»- poobliiš<"Pn«-jr:i aRenta ali v na5<-m ur;iilu: ti"4 FIFTH AVE.. SEW YORK CITY Ženske razbojnice. Na Kitajskem deluje še ve itno dovolj razbojniških tolp. Tu
  • a .eto. Da nam prlhr* ni.e u'.Hitri imepi dela iu atrjSkov, Vas prosimo, da skušate naročnl-nt. pidVirfaMit' pornvuatl PoSljite naročuino jaravoost nam ali Jo lia plhOujie mišeiuu zastopniku v \ asem Kraju alt pa kateremu Izmed zas*o|>ikjv. nijiL liiifna hu tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi umije naselbine, kjer Je kaj naSih rojakov naseljenih. veČina teii zastopnikom ima v zaloui tldi koledarje in rKATlK"1.; ČF. NE jiii PA ZA VAS NAROBE. — ZATO OBlSCETK ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE _ f ALIFORNJ 4: Sdu Franc two. Jafob Laosbln •'UIJOHAIH): Pueblo, Peter ('tillx, A. RartlC Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA : India tiapol Is. Fr. ZnpantlA. ADVERTISE in "GLAS NARODA". LMKOIS: Chicago, J. BevčK, J. liUkanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Ck ne Id UllOOlR) Juliet, Mary BamblcJi La Salle, J. Spellcb M h scout ah, Frank AiiROStlii North Chicago In Waukegar, J (bias WarSek MARYLAND: Kltzmiller. Fr. Vodoplrec MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chlaholm, Frank Gooie Ely. Jos. J. Peabel Eveletb, Louis Goole Gilbert, Loula Veaael Hlhblng, JoLn Potsc Vlrgina, Frank Rrvatlcb V-ONTANA: Roundup. M. m. Panlan Washoe. L. Champ* NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck VBW YORK: Gowanda, Karl littl« Fau«. OHIO: Barberton, Frank Trooa Cleveland. Anton Bobek, Chaa. Karl-lincer. Jicoh Reralk John Slamlk Glrard, Anton Nagode „ Lorain, LoqIr Balant, John Knm* Toongstown, Anton Klkelj »R^GON: Oregon City, OreK J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkax Brougbton, Anton I pa too Conemaugh, J. Brezove« Coverdale In okolica, Mrs. Troni Rupnik Export, Lonls Snpanill Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbure, Frank Novak Hamer City, Fr. Ferench- k Johnstown, John Polanti Krayn, Ant. TanSelj Luzerne, Frank Ballocb Midway. John Žnst Pittsburgh in okolica, Philip ProfW Philip Progar 81 eel ton, A. Hran Turtle Creek, Fr. SeUfrar West Newton, Joaeph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, Wert A111«, Fr. ft* Sheboygan, Joaeph Kake! WYOMING: Rock Springs, Louis Diamond Tllle, Joe RoUdi Vsak zastopnik Izda to, katera Je prejet triATI *6UI NABODA"