Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vrača ,:o. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankiiajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. -— Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 79. Sreda, 4. oktobri 1933. Usta VIBI. Rdeča Je delavska glasovnica! BeSa in modra sta barvi naših nasprotnikov Kaj le politika in kal ni? V človeški družbi ni politika jedro oziroma gonilna sila raznih gibanj. Politika je le pomoček, s katerim naj bi se dosezali razni uspehi glede socialnih razmer. To, kar navadno razumemo pod politiko, je v povojni dobi demagogija, ki skusa preslepiti šibkejše sloje človeške družbe s praznimi besedami, da je temeljito spravi pod svojo oblast ter jim vzame duhovno in fizično silo za obrambo svojih interesov. V Nemčiji imamo najlepši zgled, kako tri-umfira kapitalizem in kako je fašizem prevaril milijone delavcev, nameščencev in inteligentov z dema-goško frazo o socialni pravičnosti in preskrbi dela za vse. Ta zgled se je odigral pred našimi očmi; ta zgled uči. Politika današnje družbe te vrste je zgrajena na demagogiji, ki ima edini cilj, da zajame narodne mase, potem jih pa izda s tem, da pozabi na svoj »socializem« ter izroči vso oblast elementom, ki so to oblast potrebovali, da izkoriščani narod ne more uveljavljati svojih socialnih pravic. Jasno je torej, da se mora naše delavstvo in nameščenstvo čuvati pred prijatelji s tako politiko. Govore namreč proti politiki, izvajajo pa politiko, ki ima namen oslabiti delavske pozicije. Spraviti hočejo delavstvo v odvisnost, češ, da bodo pod protekcijo te ali one meščanske stranke želi uspehe. Seveda je tako obetanje nemoralno. Ta stvar izgleda prav tako, kakor če bi se dva moža tožila, pa bi potem toženec rekel svojemu nasprotniku, pa daj pri obravnavi kar tudi ti mene zastopati. Toživa se sicer, vendar ti toliko zaupam, da boš pred sodnikom branil enako moje interese. Ali ne bi bilo to smešno? Ali bi to sploh bilo mogoče? Zavajati delavce in nameščence k taki »politiki« je demagoštvo in škodljivo za vse delavstvo in nameščenstvo. ______________ Francoski ultimat Nemčiji. Končni predlogi. Radi večnega izmikanja Nemcev in njihovega zavlačevanja razora-žitvene konference je francoski minister zunanjih poslov, Paul Bon-cour, izročil nemškemu zunanjemu ministru von Neurathu ultimativno noto, na katero so se zedinili v Ženevi delegati Francije, Anglije in Zedinjenih držav ameriških in ki vsebuje te-le tri glavne točke: 1. Avtomatično kontrolo nemškega oboroževanja v bodočih štirih letih, v katerih bi se pa imenovane tri države nerazorožile. 2. Tekom štirih let bi se Nemčija ne smela oboroževati. 3. Odgoditev konference za razo-roževanje mora biti izključena. Von Neurath na to noto še ni odgovoril, ker je z letalom poletel v Berlin k Hitlerju po navodila. Ne tak®! Ne bojimo se pošiene borbe v volitvah za občine in Delavsko zbornico. V zadnji številki smo jasno označili stališče zavednega delavstva in nameščenstva v volilni borbi za podeželske občine, ki se vrši sedaj v Dravski banovini. Delavstvo ima prav mnogo interesa, da dobi v občini svojemu številu in socialnemu položaju v družbi primerno zastopstvo. To je neizpodbitno dejstvo, ki ga proletarijatu diktirajo razmere, is % ec- -ss .dalo* zmo/Ma Kas? im* To mora uvideti vsakdo in s tega stališča se mora presojati naše napore, da dobimo vpliv v občinah. Volilni red v občinah določa, da dobi najmočnejša skupina pri občinskih volitvah v občini 2/3. večino, ter se šele preostanek glasov razdeli po proporcu med posamezne skupine. Odtod izhaja, da posamezne skupine iščejo stikov za postavitev kandi- datnih list, misleč, da postanejo s tem najmočnejša skupina in dobe upravo občine v svoje roke. Mi seveda obsojamo take koalicije z meščanskimi strankami, ker vemo, da te potrebujejo priprego za volitve, v občinski upravi pa bodo edini v vseh protidelavskih vprašanjih takozvani »demokrati« in »klerikalci«, ker predstavljajo oboji podjetniško plast ali razred v občini. Lepe oči teh ali onih nasprotnikov in tudi sladke besede nam prav nič ne koristijo. Zahtevamo v občini zdravo komunalno politiko, socialno komunalno politiko, o kateri pa gospoda na »levi« ali »desni« ni nikdar hotela poslušati proletarskih predlogov. V Avstriji na primer stoji soc. dem. stranka na stališču, kjer gre proti premoči kle- rikalizma in monarhističnega plemstva ter vojaške kamarile, da se morajo v borbi proti tej reakciji združiti delavci in nameščenci ter mali kmeti in obrtniki. To so skupine, ki imajo vsaj ta skupni interes, da zavrnejo reakcijo in izboljšajo enako neugoden socialni položaj. Ne more se pa delavstvo družiti v političnimi skupinami, ki imajo drue namene, le ne socialno-političnih. Pri občinskih volitvah ne gre za »politično« demonstracijo, kakor hoče to nekateri dopovedovati javnosti in nezmiselno je trditi, da se pri občinskih volitvah rešuje državno .j vprašanje. To vprašanje ne spada v občinske volitve, ker v občini gre samo za samoupravo občine in pametno komunalno politiko, ki čim pravičneje ustreza občanom, tudi delavcem in nameščencem . Ob sedanjem volilnem redu more delavstvo danes predvsem šteti svoje glasove. V nekaterih občinah dobi delavstvo tudi večino. Toda, kjer ne dobi večine, tam bo izvajalo kontrolo, ne da bi si dalo vezati svobodo besedge in dejanj po kakršnihkoli kompromisih. Resnica je sicer, da je občina temeljna edinica in slika političnih naziranj. Ali ni to zlo. Tudi državna politika sloni na pravcih občin ter se razvija ugodno le ob sodelovanju občin. Mi torej štejemo glasove; bodočnost pa že še prinese priliko, ko bo delavstvo lahko poseglo v te volitve uspešneje. Vsaj se ura zgodovine in razvoja ne da ustaviti Vsem državljanom pravice in svobodo. Resolucija k manjšinskemu vprašanju na seji Društva narodov. Na seji Društva narodov v Ženevi Ženevi je predlagal delegat Frango-lis (Haiti) resolucijo, v kateri zahteva mednarodno konvencizo, po kateri naj imajo vsi prebivalci vsake države pravico do popolne varnosti svojega življenja in svoje svobode, kakor tudi enakosti pred zakoni ter enakih državljanskih in političnih pravic brez razlike na strankarsko, versko in plemensko pripadnost. To je princip najčistejše tradicije francoske revolucije, je zaključil Frangolis svoje utemeljevanje, V krogih Društva narodov se tudi razgovarjajo o tem, da bi Nemčija morala predvsem podpirati emigrante, ker jih (je izgnala, oziroma so morali pobegniti, da so se rešili pred terorjem in eventualno smrtjo. ^lemško-ruska afera. Radi časnikarjev. Ob priliki leipzigškega procesa o požigu Reichstaga je policija v Leipzigu aretirala dva sovjetska novinarja v hotelu, kjer sta stanovala, češ, da o procesu tendenciozno poročata. Radi tega je sovjetska vlada po svojem poslaniku v Berlinu protestirala pri nemški vladi in zahtevala opravičilo za ta postopek. Nemška vlada na ta protest sploh ni odgovorila, zato je sovjetska vlada izdala štirim nemškim novinarjem, ki se nahajajo v Moskvi, odlok, da imajo v treh dneh zapustiti sovjetsko o-zemlje. Pozneje jim je ta rok po- daljšala še za dva dni, tako da so morali odpotovati 30. septembra. Šele sedaj se je nemška vlada zganila in protestirala proti izgonu nemških novinarjev in dela za ta korak odgovorno samo sovjetsko vlado, češ, da je bila aretacija sovjetskih novinarjev v Leipzigu upravičena in bi se zato sovjetska vlada ne smela posluževati represalij. Vsekakor odkriva ta incident veliko porcijo nemške oholosti, ki misli, da mora cel svet plesati tako, kakor bodo oni godli. Ta jje korporativna država 1 (Iz koncentracijskega taborišča Oranienburg.) Fašizem in Vatikan propagirata neko korporativno državo. Oba imata že dolgo priliko, da bi v praksi pokazala vsaj osnovne oblike te korporativne družbe. V Italiji je vsa korporativnost v tem, da morajo biti delavci člani fašistovskih sindikatov. V Nemčiji ni od korporacije u-resničenega nič drugega kakor koncentracijska taborišča za vse, ki ne trobijo v hitlerjevski rog. Da bo vsakdo videl, kakšno je življenje v »etični, korporativni državi«, za katero se poleg fašistov ogreva tudi »Slovenec«, podajamo skrajšano poročilo, ki je izšlo v nemškem tedniku »Das neue Tagebuch« v Parizu. Koncentracijsko taborišče Oranienburg ni baš najslabše med koncentracijskimi taborišči Nemčije, V Sonnen-burgu, v Kislau, na Henbergu in drugod, zlasti v Dachau so še mnogo strašnejše razmere. Mogoče učinkuje bližina Berlina, da velja to taborišče za bolj »človeško« jetnišnico »tretje države«. Kaj pomeni po novih nemških pojmih »človečansko«, kaže naslednje poročilo. To poročilo izvira od popolnoma zanesljivega človeka, ki se je seznanil z oranienburškim taboriščem po večtedenskem bivanju v njem. Vsakdo bo takoj opazil, kako dobro ga pozna. Taborišče leži na zemljišču pred leti ustavljene tovarne »Schering-Kahlbaum-Werke«. Iz propadlega oddelka za stroje — štiri velikih obokanih prostorov, ki so zvezani med seboj po stranskem hodniku, so nastala prenočišča internirancev. Spe na slami, ki je nastlana po kamenitih tleh. Skozi preluknjano streho kaplja deževnica na slamo, ki se redko menja; jetniki spe na gnili slami. Blizu te bivše tovarniške dvorane je štirinadstropno upravno poslopje; tu so stanovanja S. A.-straže, uradni prostori in »zasliševalna soba« taborskega komandanta. Veliko dvorišče in nekak travnik, okrog in okrog ograjen z bodečo žico, obdajata obe poslopji. V svobodo vodijo le velika dvojna vrata — znotraj in zunaj stoje S. A.-straže, oborožene s puškami. Ponoči razme-ste straže še v »spalnici« in na stre hi, reflektorji osvetljujejo vse poslopje, da se vidi kot podnevi. Nemogoče je že samo misliti na pobeg. Če so koga v Oranienburgu »ustrelili na begu«, so ga le umorili, Na zadnji dvoriščni fronti so v določenih razdaljah nekatere »telovadne priprave«! drog, escaladska stena, grič peska in jarek — 5 m širok in 7 m globok rov, poln umazanije; preplezati ga je treba na tankem, spolzkem deblu. Če se kak fant od S. A.-straže dolgočasi, komandira nekaj internirancev k »telovadbi«. Pred vsako zapreko se postavijo S. A.-čuvaji, ki pomagajo z Kdor 22. oktobra ne bo volil, le izdajalec delavskih interesov LETOŠNJE KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE bodo posebno lepe. Med njimi bo tudi znamenita knjiga »Dialektični mate-rijalizem«. — Plačajte članarino 20 Din že zdaj! udarci in brcami, če kak jetnik ne pride čez po vseh predpisih. Del dvorišča, 30 m" je zaznamovan z zastavicami. Ta »izolirani« prostor za judovske jetnike, ki jim je taborni komandant pod kaznijo prepovedal, da bi govorili s kakim krščanskim človekom. Blizu latrine, ki jo obišče vsak dan nad 2.500 ljudi, so takozvani »bunkerji« — kazenske celice koncentracijske • ga taborišča. To so prejšnja stranišča, ki so jih preuredili za novi namen. So 1 m2 veliki, popolnoma temni. Jetnike, ki zagreše »upornost« ali kak drug delikt, obsodi taborni komandant na dneve in tedne »bunkerja«. Posamezne jetnike so za 14 dni skupaj zaprli v te bunkerje — 14 dni v strašno smrdečih celicah, brez luči, človek se ne more niti stegniti, samo ko mu dajo jesti, ga spuste za nekaj minut na zrak. Poslanca Heilmanna, bivšega voditelja socialdemokratskega poslanskega kluba rm Pruskem, so takoj, ko so ga pripeljali v Oranienburg, zaprli v tak bunker in proti koncu avgusta so ga še vedno trpinčili. Heilmanna so tudi sicer na najstrašnejši način mučili. Tajna policija ga je poslala v Oranienburg istočasno z bivšimi voditelji berlinskega radia. Komaj so zapustili taborišče uradniki s časopisnimi fotografi in žumalisti, ki so obiskali taborišče ob sprejemu teh prominentnih jetnikov, so brž odvedli Heilmanna na »zasliševanje« v upravno poslopje. Njegove bolestne krike in njegovo vpitje od bolečin smo culi po vsem dvorišču. Čez eno uro sta ga dva S. A. privlekla dol — obraz je bil ves oblit s krvjo, oči se ni videlo od zatečeno-sli, ki so jo povzročili udarci; mož ni mogel več stati pokoncu. V takem stanju so sgcialdemokratskega poslanca zaprli v »bunker«. Pri »zasliševanju« Heilmanna je bila navzoča posebna komisija iz Berlina z SS.-komandantom Dalnegom na čelu. Prisostvovali so »Sturmbannfiihrer« Krtiger, »Sturmbannfuhrer« Nessens, »SA.-Scharfiihrer Ziegelasch, in Sza-meit, nadalje dva »Oberstumfiihrer-ja« SS.-standarte 6 und pet mož od »SA.-Sturma« 33. (Dalje prihodnjič.) Volilci in volilke v 1 Radi bi! V Delavski zbornici bi razni »klerikalci« in »demokrati« dobili več vpliva, čeprav nimajo v njej prav ničesar istati. Delavstvo in nameščen-stvo je edini pravi reprezentant delavskih zbornic. To bi gospoda lahko že zdavnaj vedela. Ali naj v Delavski zbornici zastopajo delavce in nameščence ljudje, ki z lažmi operirajo in ki naše organizirane ljudi moralno na teroristični način silijo, da bi se odpovedali svojim zaupniškim mestom? V Mariboru so namreč m-scenirali gonjo proti tovarišu in odborniku ZPNJ, češ, da je ta komunistična oziroma markstistična. Zagrozili so mu s posledicami ... V zadevo so se vmešale celo nepolitične osebe, ki bi se po zakonu ne smele j vmešavati v take stvari. Istotako poroča »P. N.« o tov. Pibrovcu iz Celja, ki je nameščenski kandidat, da so v Ptuju razni Kostli in Zemljiči iz Ljubljane pripovedovali mariborskim Masaryk o demokraciji. Iz razgovora s predsednikom če-hoslovaške republike Masarykom objavlja »Quotidien« poglavje o demokraciji. Masaryk pravi med drugim: Verujem v principe demokracije, toda ta je še mlada, ker pričenja šele s francosko revolucijo, dočim so avtoritativne vlade tako stare kakor svet sam. Demokracija preboleva slabosti. Ni pa prav, če se trdi, da se mora demokracija umakniti avtoritativnemu režimu. Demokracija ima svoje pomanjkljivosti, toda diktatura ima tudi svoje slabosti. Vojna je ustvarila pri mnogih ljudeh duha, ki je naklonjen k nasilnostim in gospodarska kriza jih je ustrašila, da iščejo rešitev v diktaturi. Zame je politika potrpljenja priporočljiva. Demokracija tudi ni tako slabotna kakor se trdi. Švica ima najstarejšo demokracijo, istotako v Franciji, Angliji, Belgiji, Španiji, Holandiji in v skandinavskih deželah. Tudi pri nas na Čehoslovaškem je demokratični režim dovolj krepak. Toda tudi diktatorji morajo iskati pritrditve ljudstva. Svoje politično go-spodstvo upostavijo, potem ga pa hočejo ohraniti z ljudstvom, tako tudi diktatorji niso argument proti demokraciji. Avtoriteto potrebuje tudi demokracija, toda sama politična avtoriteta ne zadošča, marveč je potrebna tudi moralična, religiozna in intelektualna avtoriteta. Počakajmo, če bodo diktatorske vlade sposobne, da rešijo aktualne probleme. Delavsko zbornico! nacionalistom, da je tovariš Pibrovec v Celju zapustil našo nameščensko organizacijo in da je več kot polovico članov v Celju prestopilo v »narodno« organizacijo. Celjani so se tem racam pošteno smejali, tov. Pibrovec je pa označil te trditve za laž ter v posebnem pismu vzkliknil: »Mene poznate in moje dečke tudi. Pod ZPNJ smo zmagovali in bomo še zmagovali, pa če se svet podre okoli nas. Amen!« S tem je borba nasprotnikov proti nameščencem dovolj označena. To so Hitlerjeve metode; njemu naj tucli pišejo po kljukasti križ, če mislijo tako nadaljevati svojo »politiko« proti delavcem in nameščencem. In to so pač dovolj tehtni razlogi, da volite dne 21. in 22. oktobra zanesljzivo samo rdečo listo, v zavesti, da tudi z lažmi nasprotniki ne bodo zrasli do nebes. Slabosti demokracije poznam. Večina, celo soglasnost, še ni jamstvo resničnosti. Tudi volitve niso dokaz za demokracijo. Na Čehoslovaškem smo imeli že dvakrat vlado specialistov. Temu se ni mogoče izogniti, če parlament nima kompetentnih osebnosti. Istotako ne morem priznavati komunističnih argumentov proti demokraciji, ker odklanjam komunistično teorijo. Politična demokracija pušča sicer nekatere socialne nepravičnosti, toda more se razviti. To je problem vzgoje in kulture. Tako častitljivi Masaryk o demokraciji. 19.000 metrov nad zemljo so se dvignili v soboto v Moskvi trije ruski raziskovalci stratosfere s posebnim balonom, ki je po 12. urah pristal 115 km daleč od kraja, kjer se je dvignil. V najvišje doseženi višini so aparati kazali mraz zunaj balona 61 stopinj Celzija, v balonu, oziroma v gondoli pa 20 stopinj Celzija pod ničlo. Zračni tlak je znašal 51 milimetrov. S tem poletom so Rusi presegli dosedanji Piccardov rekord za 3000 metrov. Nemški jetniki ne smejo več pozdravljati s Hitlerjevim pozdravom. Razumljivo, ker je to pozdravljanje višek ironije za jetnike, ki so jetniki zaradi borbe za ljudske pravice, ki je režim odreka narodu, pač pa priznava Thyssenu in Kruppu. „0 domovin »Slovenec« poroča: »Izšla je na-redba osrednje učne oblasti na predlog prosvetne oblasti v Sloveniji, da se ima na srednjih šolah v dravski banovini odstraniti iz slovenske čitanke za 2. razred uvodno berilo Ivana Cankarja »O domovina«. Berilo se ima odstraniti tako, da se izreže stran »O domovina«. — Dokler je Cankar živel, so se nad njim spodtikali vsi, naprednjaki in klerikalci, ko je umrl so mu zapeli glorijo, Doma in po svatu. Imenitne voditelje imajo narodni sindikati. Komunistični izpreobrnje-nec St. Stankovič je po 1929. 1. postal generalni vodja vseh jugoslovanskih narodnih sindikatov. Ta veliki mož, ki bi se v Nemčiji lahko imenoval »Fiihrer«, je obljubil, da bo vse delavstvo spravil v en hlev, v narodne sindikate. V Sloveniji so se ga razve-velili vsi, ki so upali, da bo ta genij dosegel to, česar sami desetletja niso zmogli. Nadejali so se, da jim bo predvsem poklonil Del. zbornice v svobodno eksploatacijo. Veselje je bilo nepopisno. Kakor navadno, je prišlo vse drugače, nego se je želelo. Stan-kovičeva »akcija« je propadla na vsej črti. Iz nehvaležnosti so ga odstavili in iščejo sedaj novega »Fiih-rerja«. Za slovo se je še njihov organ »Rad i trud« opravičil, zakaj so morali odstaviti to zvezdo: »Stojan Stankovič je težko kompromitiral sebe kot predsednika nacionalnih radničkih sindikatov, in je s tem zadal tudi težki udarec samemu pokre-tu nacionalnih radnikih sindikatov. Z ozirom na iznešene konstatacije je seja glavnega odbora sklenila: L Da Stojan Stankovič preneha biti predsednik in član glavnega odbora jugoslovanskih nacionalnih radničkih sindikatov. 2. Da finančna kontrola glavnega odbora pregleda in ugotovi vsa krivična dela Stojana Stankoviča v materialnem pogledu in da se podvzamejo potrebne zakonske mere za zaščito delavske imovine, s katero je upravljal Stojan Stankovič.« Dokler jim je obljubljal razne kaše, je bilo dobro, sedaj, ko jim od nikoder ni mogel prinesti novih kas, bodo pregledali, kako jim je izpraznil stare zaloge. »Ta plavi« pravijo pri nas: Delavsko zbornico tistim, ki so je vredni! No, delavci bodo lahko sprevideli, da bodo brez plavih finančnikov bolje zavarovani. Vsakdo lahko svobodno voli M pe,aM,ko volitve tajne Tone Maček: 10 Stufai l£utn& Francetu se ni tu notri pravi nič dopadlo. Ko je hotel Janez naročiti še pol litra tiste trpke, temnordeče tekočine, katere okus je Franceta kar stresel, je slednji vstal in silil k odhodu: »Ga bova pa še drugič, saj zdaj bo večkrat prilika,« se je branil; bal se je tudi, da bi preveč ne zapila, da bi Janez, ki je hotel sam: plačati, ne imel radi njega preveč stroškov, »Veš Janez,« seje odločil France, »najbolje bo, da se še nocoj vrnem domov z večernim vlakom, Imam potem jutri cel dan čas svoje stvari doma urediti.« »Kakor miisliš; sicer bi lahko nocoj na moji postelji spal, ker imam ta teden nočno delo.« »Ne, hvala. Če takoj grem, sem že lahko ob osmih doma.« »Kakor ti kaže. Ker sem ti že pokazal, kje stanujem, glej da prideš v sredo za gotovo in prinesi svoj kovček kar tja. Bom že jaz z gospodinjo govoril.« »Prosim. Hvala ti že v naprej.« »Že dobro. Jaz pa grem, da še do devetih malo ležem. Pozdravi mi vaše. Srečno!« »Z Bogom!« Od zavžitega vina je France postal malo bolj korajžen. Nič več se mu dolina ni zdela tako obupna, kemična tovarna in steklarna manj strašna, ljudje malo bolj prijazni. Zdelo se mu je. kakor da je danes z njimi vsemi pil bratovščino. Najraje bi bil delavca, zavitega v rdečo žakljevino, objel in mu skušal dopovedati, da sta si brata. Po železnici se je ta večer drugič vozil. Prvič se je Vozil, ko je moral k vojaškemu, naboru. Takrat je bilo veselo, praznično razpoloženje med fanti; vsi so bili obvešeni s »pušelči«, peli so in vriskali, kajti vsi so veliko pili. Pa to je bil menda tak običaj, o katerem ne Vedo, kdaj in kdor ga je začel. Tista vesela vožnja se mui je globoko vtisnila v spomin, tako da je tudi danes občutil neko slavnostno razpoloženje. Zdelo se mu je, da imajo vsi ti ljudje, ki so hiteli vstopati in izstopati na posameznih postajah in ki so se prerivali v tesnih vozovih, da si pribore boljši i prostor, nek poseben, vzvišen cilj pred seboj, ki j jim daje moč, da z lahkoto prenašajo težave dol-I gih potovanj. Tudi on ima sedaj tak cilj pred sc-1 boj: dosegel je trdna tla pod nogama, sedaj mora iti naprej, zaslužil bo denarja, veliko denarja, kupil si bo lepe obleke, dajal bo v domači gostilni domačim fantom lahko za pijačo, kjer stoji v Rebri njegova napol lesena domačija, bo zgradil gosposko vilo in mogoče se celo oženi. Katera bi v tem slučaju prišla v poštev, še sami ni vedel, a njegovo mater bi morala vpoštevati. Take misli so kolovratile po njegovi, malce okajeni glavi, ko je izstopil na mali domači postaji in so mu trdovratno sledila še navkreber proti Rebri. Za daljnimi Kozjanskimi vrhovi je ravnokar zahajalo solnee pod rdeče obrobljenimi oblaki in je s svojim rožastim odsevom: zadnjič peljubovalo bližnje vinske griče in se slepilno odražalo na gladini Save. Francetu se je zdela vsa okolica kakor spremenjena, veliko lepša kakor jo je gledal dosedaj. Bilo mu je, kakor da se je po dolgem potovanju zopet vrnili v svojo domovino, kjer ga vsaka streha, vsak grmič pozdravlja kot ljubega znanca iz davnih detinskih dni. In naenkrat se miu je storilo milo, ko je pomislil, da bo ta ljubljeni kraj, ki predstavlja takorekoč del njega samega, moral zapustiti, mogoče za vedno. Zakaj ga mora človek zapustiti? Zakaj ne mere biti srečen na, domači grudi, zakaj ne more biti zadovoljen s tem, kar miui ona nudi? Ni li boljši doma kos črnega kruha, kakor v tujini pečenka? Da, a žal, da doma tudi ta kos črnega kruha ni zagotovljen! Francetu ni bilo čisto jasno, ali gre res radi pečenke z doma, prepričanima je bil, da bi mu mnogokrat manjkalo kruha, če ostane. Iz teh težkih misli ga je vzdramil brat Mihec, ki je od daleč oprezoval njegov prihod in ko ga je zagledal, začel kričati: »Mam!a, France že gre!« Natančno je moral pri večerji pripovedovati vse kar je ta dan doživel, kar je videl in slišal. A kmalu miu je zamrl jezik, glava miu je postajala težka in mu je zlezla na prsi, roki sta mu zdrsnili v naročje. Mati je prva vstala: »Gremo spat, truden si.« »Da, že dremljem. Jutri imamo še cel dan čas.« (Dalje prihodnjič.) Jeseniško razredno zavedno delavstvo gre v boj za občino! K zgodovini samostojnega nastopa delavstva pri občinskih volitvah na Jesenicah. Skrajšanje delovnega časa. Mednarodni urad dela je poslal državnim vladam vprašalne pole, če smatrajo primerno, da se izdela predlog konvencije že za bodočo konferenco mednarodnega urada dela. Kaj misli kancler dr. Dolliuss? Avstrijski kancler dr. Dollfuss hoče biti diktator ter grozi z nasilstvi. V politiko uvaja taonarhistično plemstvo in bivše avstrijske častnike. To ni dobro znamenje. Dollfussov fašizem ie posebne vrste, ki ima predvsem namen izpremeniti ustavo, organizirati gospodarski svet in poleg njega še politični parlament. Kako namerava razdeliti naloge S. M. in-gerenco teh korporacij, pa še ni razvidno iz dosedanjih načrtov. Glasilo »Privatni nameščenec« z dne 25. septembra t. 1. piše pod zgornjim naslovom: »Nasprotniki naše Zveze in naše liste za volitve v Delavsko zbornico se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi oslabili naš vpliv med privatnimi in trgovskimi nameščenci. Ker pa jim vse laži in obrekovanje ni pomagalo, pač pa škodovalo, so se sedaj pričeli posluževati nasilstev nad posameznimi člani Z. P. N. J., da jih prisilijo izstopiti iz naše Zveze in vstopiti v njihovo. Da ta načrt lažje izvedejo, so poklicali na pomoč razne čisto nacionalne organizacije in politične stranke, ki nimajo pri volitvah v Delavsko zbornico ničesar iskati. «1 ^ l' *' 1 .H, M jfii s -m j Prvi poskus so napravili na našega dolgoletnega zvestega člana Ivana Vriska, poslovodjo pri tvrdki Pinter & Lenart v Mariboru, kateremu so dali ultunatum, ki se glasi; Ali takoj izstopi iz ZPNJ., ali pa bodeš iz-ljučen iz vseh nacionalnih organizacij, pri katerih sodeluješ in boš v tem slučaju izgubil tudi svoje službeno mesto, svojo ekzistenco. Tov. Vrisk je šilom prilik, hočeš nočeš, izbral manjše zlo in sprejel prvo alternativo. Kot vzrok za to nepošteno kampanjo proti naši Zvezi nava- j jajo, da je ona marksistična in s tem komunistična in s tem anti-državna.« Neposredno, ko je ta članek izšel , je v vseh nacionalnih (naprednih) Ali si že poravnal naročnino? &ko Se ne, stori takoj svojo dolžnosti Zanimivo in,fpoučno" predavanje v radio Ljubljana. Namreč tisto ipredavanje je bilo že v torek, dne 26. septembra 1933 zvečer, rre-davala je filozofinja ali kaj ie že, ga. Zeljez-nova-Kokalj, ki napiše tudi včasi kakšno sentimentalno črtico itd. Predavane samo po sebi ni bilo tako, da bi vzbujalo kakšno pozornost. Govorila je o svetovnem nazi-ran ju ljudi, kako preobrazili e človeško dušo. Po Solovjevu je n. pr. Rus iskalec boga. Lenin pa g.a je zavrgel. Njegovi nasledniki, ki dobro poznajo rusko dušo, so* Lenjina postavili kot boga1 in iga dali v mavzolej. In glejte, oba, ne Solovjev nie Lenin nista) ruskemu človeku mo.gla ničesar dati. Samo Kristus in katoličanstvu je in bo zmagovalec in bo zel ničil o vse krščanske cerkve. — Tako je zvenelo tisto predavanje. Povedati pa je pozabila, da tisto katoličanstvo in krščanstvo in Kristus tudi niso .mogli Rusom (pa tudi drugim ljudem) ničesar drugega dati, kakor lepo' molitev: »Odpusti nam naše dolge, kakor jih tudi mi (podčrtali mi) odpuščamo**, katero pa baš ti krščanski in katoliški kruha siti tfospodje in >■ ' ' ‘ Nakup ljubljanskega hotela Tratnika torej zopet po štirih letih zgovorno priča, kako so bili tudi mariborski »marksistični železničarji« uvidevni duh. sv. Kastelic in 'dr, Stanovnik, od JNS m, dr, dr. Obersnel , dr. Vovk in sedanji župan J. Žabkar. V četrtek, dne 14. sept. t. 1. je bil prvi sestanek, na katerem je bilo opaziti precejšnja neso.glasja v .gledanju na stvar. Potem pa je bilo sklenjeno, dla mora občinski odlbor najprej rešiti prošnje za sprejem v občinsko zvezo, da Ibo vsaka skupina vedela s kom lahko računa ali me. Ta seja je bila določena za nedeljo., dne 17. sept. in drugi, nadaljnji sestanek skupnega odbora pa se je z ozirom na to določil za ponde-ljek, dne 18. sept. t. 1. Vendar že v soboto, dne 16. sept. se je izvedelo, da ta obljuba ni bila ohranjena in da je seja sklicana za torek, dne 19. sept, Ta korak, torej odlašanje nadaljevanj pogajanj, je delavska skupina smatrala za nelojalnost med sporazumnimi skupinami. V nedeljo, dne 17. t. m. je pa izšel še v »Jutru« manifest JNS, kjer se točno označuj«, da imajo volitve izrazito političen pomen in da JNS oz. nje člani ne smejo delati kompromisov z drugimi skupinami, marveč samo z osebami. Delavska skupina je iz-previdela vso taktiko in je zaradi tega še istega dne odpovedala sodelovanje pri sporazumu. Ta sklep je (bil v poradeljek, d!ne 18. sept. sporočen najprej ožjemu sestanku zaupnikov, na .katerem je dosedanji, dne 6. sept. t. 1. izvoljeni pripravljalni odbor z otzirom na .obstoječa dejstva zlasti zaradi proklamacij.e v »Jutru« podal ostavko, kajti sestavljen je bil iz zastopnikov organizacij, Z ozirom na novo, politično, ost vse zadeve je ibila ta ostavka; soglasno sprejeta, obenem je bil izvoljen nov, iz širših plasti obstoječi akcijski odbor delavske skupine. Na tem ožjem; in potem na širšem zauipni-škem sestanku z dne 19. sept. t. 1. je bilo z navdušenjem sprejeto poročilo, da ie de-lavska delegacija spet prosta in ie bil ponovno odobren brezpogojen samostojen nastop. Začeli so se sestanki zaupnikov, sestavljati se je pričela kandidatna lista, pričeli so se prepisovati .volilni imeniki, izvajati reklamacije, sploh volilni odbor je imel dela preko .glave: toda uspeh ni izostal. V, sredio, dne 27. t. m. je bila dogovorjena permanenca in .v četrtek zjutraj ob 1, uri je bil kolacioniran zadtmji prepis kandidatne liste delavske skupine za občinske volitve na Jesenicah. Nekaj ur prej so prinesli svojo popolnoma gotovo listo zastopniki javomiških oz. kor. belskih do* lavcev in drugega dne na vse zigodaj je avtomobil odpeljal v Kranjsko goro na *0-dišče predstavnike jeseniške din) koroško* belske delavske liste, kateri obedve it« bili kot prvi iz Jesenic oz. Koroške bde tar tudi kot prvi ▼ vsem sodnem okraju vloženi ob četrt na 9. aro pri sodišču. S tem j* bilo delo zaenkrat dokončano. Nosilec liste je s. Čelesnik Ivan, vodja žerjava. Ostala imena pa bomo objavili pri- gospodaril, da so že takrat vložili denar društva v sigurne roke, v nepremičnino, ki se tako sijajno obrestuje, da !e sedanje vodstvo društva hišo v celoti renoviralo. Kako bi danes društvo lovilo tisti milijon, če ga ne bi položili v hišo Delavskega doma? Narodno gledališče. Torek, dne 3. oktobra ob 20. uri: »Roksi«, premiera B. Sreda, dne 4, oktobra: Zaprto, Četrtek, dne 5, oktobra ob 20. uri: »Gospoda Glembajevi«, Red, A. Druga letošnja premiera bo v torek, dne 3. oktobra za red B, Uprizorili bodo veseloigro »Roksi«. To zelo zabavno delo, ki ga odlikuje posrečena vsebina in vesele situacije, roma s popolnim uspehom po vseh odrih. Mariborsko uprizoritev pripravlja gl. režiser Jože Kovič, poleg ntjega še nastopijo Kraljeva, Zakrajškova, Savinova, Starčeva, P. Kovič, Nakrst in Furijan. »Prijatelj prirode.« V nedeljo, dne 8. oktobra izlet čez Sv. Križ na Sv. Duh in nazaj na Falo. Vožnja z vlakom nazaj Din 7.—. Odhod ob 5. uri zjutraj iz Glavnega trga. — V pon-deljek, dne 9. oktobra odborova seja. Koncert koroških pesmi priredi v prid brezposelnih pomočnikov, pevski zbor pekov, pod vodstvom g. Ci-bica, v soboto, dne 7. oktobra ob 20. uri v Gambrinovi dvorani. Po koncertu prosta zabava ob sodelovanju tamburaškega zbora pekov. Prijatelji lepe koroške pesmi in neprisiljene zabave so prisrčno vabljeni. Vstopnina: sedeži Din 8, 5; stojišča Din 3. «3* solekA dcca kupujte U p* na St