DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne itiamene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane peiitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 93. 5 reda, 22. novembra 1&33. Let© Vlil. Med čehoslovaškimi sodrugi. Pol s. Topalovifa v Prago. — Moram se oprostiti radi objave teža poročila, ker se bojim, da bi moglo vzbuditi vtis, kakor da gre tu za mojo osebno zadevo. Imel šem že večkrat priliko (prisostvovati velikim manifestacijam mednarodnega socialističnega in 'svobodnega socialističnega strokovnega paketa v vseh evropskih državah, razen Rusije. Manifestacijam, ki so bile nesorazmerno večje, kakor je bilo moje sedanje srečanje s češkimi sodrugi. Vendar o _vsem tem nisem pisal. Ako pa sedaj želim sponočiti vsem sodruigom dokaze najglobo-kejšega bratstva in prijateljstva, katero nas veže z našimi sodrugi v Čehoslovaški, čeho-slovaške, nemške in madžarske narodnosti, storim to radi tega, ker je to v današnjih prilikah velikega praktičnega in moralnega značaja, da se bo globoko ukoreninilo v masi naših sodrugov in prijateljev prepričanje, da je med jugoslovanskimi socialisti in socialisti v Čehoslovaški stvor jena Čvrsta moralna lit poiltlina zajed« niča za bodože skupno delo v vseh vprašanjih. To delo bo treba sedaj organizirati, Mi v Jugoslaviji moramo storiti vse, da bomo debili potrebne organe, v prvi vrsti svpjo socialnodemokratiČno stranko. Med “ašimi strokovnimi in zadružnimi organiza-crfeniir našimi socialnopolitičnimi, kulturnimi in političnimi ustanovami ter sličnimi in-stitueijarni r v Čehoslovaški se bo vzpostavil aaT0,Žji 'organizacijski stik in najbližja delovna 'sfcfijfVhost. Mi smemo računati 'ne samo na bratst^oj in : prijateljstvo, aitipak tudi na vsa-in sodelovanje nasoli sodru-,0V . v . y^o,?l0vaški pri našem delu , na stvafjanju VefikeSga sodialištičfiega gifiafija. 9000 Ort ;;|) fifOVSBl BS: f Jugoslovanski socializem gre svojemu razvoju nasproti tE Jt oisa^to o* lisa.., »n pr e p njim se sedaj otvarjajo; nove velike perspektive velikega dfela. To delo bp pr:ed-Vs^m »ioši-lo »tlak .najglobljega in najintifn-nejšeia 'Sodelovanja med jugoslovanskim in čsho3lpvaškijfl.-socializmom, Ta skupnost «e bo potem, {{lede na povitičjie in gospodarske jsotrebe ’ še’ rkzširila. Na tem mestu naj zadostuje, da zarišeta samo splošno smer bodoiega razvoj*. 0 vsem nadaljnjim bodo odločali naži pristojni forumi rednim potom, ki bodo na-Potrebne sklepe. * V obstoji v resnici sl- jajno sociaiutlino gibanje. Čehoslovaška ima domala iste zunanje-po i lene 'O nokranj©-p0litjgn6 probleme pred sebol, kakor jbh imamo ml . jn. dustnjsko mnogo bol, razvit* od Jugoslavije, vendar pa ima tudi zelo veliko poljedelstvo, ki ,e tudi v pohticnem po^ledu zelo važen faktor. 1 udi cehoslovasko del,v^ -KviU°litičseg4')isl:Soi- mii,u,"“ *zk!iišAje1, dragocenejšt sodelov,kijje tudi tetjaj,/čethi m' e d rn iš išini1 Ng i ■<; b^n,ji ne obsfotjala nujna; ^potreba za skupno “elo, radi tega ker je" zgodovina obe državi kot/gbspddarski tvorbi povezala v selo.. “šnto iskupiibst.11 ■' ! 1 Jj ,,'Rovplj je, če naglasim nekoliko dejstev.'1 V .ČehiQS|lpvaškj; sla ,j: fašizem .i komunizfem ! 11»!! ' ■ ehoslcThlka, 'demokracija odločno zavrača : j^ ^^^use fafislični^jprganiz^cffi da bi se i ^C' Pa ",a> *c i orippdajo katerikoli ,if^-rodnosti. ■Hi H ! *ii • j o?. . Kr ■ irrs J ci (i ' n -TTit ilfrHiaeVsiaioV: jtfljiasLiAlusu nas vezejo s f jj n /I ;d '»sl 3i MfsdM’ stranka tUatelJstva, ki ehoslovaiklm soda-Ičnljtt glbanjeimj -j , da Jf>ci *š44#tih' med nami in socialističnim gi prešli na razgovor o sodelovanju v najširšem obsegu, cela okolica pa, v katero so naju naši sodrugi uvedli, nam je pokazala, da se nahajamo med prijatelji, kateri nas ljubijo In spoštujejo in ki hoiejo v popolni soglasnosti z nami skupno vršiti veliko delo. Čutim se dolžnega, da pokažem našim so-drugom dokaze te intimnosti, ker je treba, da bo tudi pri nas v najširši masi prevladal enak dtoh. Že na potu me je doseglo pismo ministra socialne politike s. Ludvika Čeha, v katerem pravi: »Zelo sem se razveselil, ko sem slišal, da boste prišli v Prago. Samo po sebi se razuirne, da morate priti tudi k meni in jaz Vas prosim, da, čim boste prišli v Prago, takoj kličite po telefonu. Neobičajno me veseli, dla se bova zopet videla. Čestitam Vam k lepi zmagi pri volitvah v Delavske zbornice in ostajam s prisrčnim pozdravom Vaš L. Č.« Vendar pa s. Čeh ni hotel čakati, da bi se mu telefonično javil, ampak me je njegov tajnik š. Koitek pričakoval na postaji v Pragi, čeprav nisem javil čas mojega prihoda. S. Kotek je strpljivo čakal pri vseh vlakih, ki prihajajo ,iz Dunaja od ranega jutra. Sodr. Leo Winter, bivši minister in predstavnik čehoslovaške socialne demokracije v internacionali, me je prav tako pričakoval že celo jutro in je bil o mojem prihodu obveščen, čim sem stopil v hotel. Takoj sva se telefonično razgovarjala in sporočil mi je, da ,.je sklicana seja glavnega odbora čehoslovaške socialnodemokra-tižne stranke, na katero naju je povabil, nato pa, da se bova pri s. Čehu sestala tudi z nemškimi sodrugi. _ Dve uri po najinem sprehodu sva se sre* čaja v, velikem strankinem domu z našim velikim prijateljem s. Soukuppm, ki se je udeležil ustanovnega kongresa srbske socialno-efemokratične stranke v Beoigradir in kateri na;.u je vzsadoštil s spojim sijajnim1 zanesom in svojini velikim ter toplim navdušenjem. Najpoprej se je razgovarjal z nama o svojih številnih znancih iz Beograda, katerih vseh se rrrj^tno spominja. Prav tako so se živo interesirali^ in povpraševali o naših prilikah sodrugi Winter, urednik »Prava Lidu«, Sti-vin, minister pravde, Meissner in Tomašek, ki tvorijo strankino predsedstvo. Samo ob sebi se razume, da sva se prisrčno razgo-varjaja tudi s odruigom Jiroutom, urednikom strankinega glasila »Nove dobe« v Plznu, kateri temeljito pozna naše prilike in ki nas js že poprej obiskoval in tudi zelo lepo obvlada naš jezik. Ko smo v obsežnem in prijateljskem razgovoru pretresli celo vrsto naijrazHčneiših vprašanj, smo se končno vsi sporazumeli o splošnih smernicah sodelovanja, katere sem že poprej omenil in tudi o tem, za na ^niW.q|nJ9ieJjhednarodno sodelovanje s čeho-jj '«! si^atičn.i ! oprezovala jui nje,, uspelo,'1 d pokdleba glob, enk?at lobštoja boi liaš ptjvi st le bolj služben nega obv.esfer s prejem, .kater :^1ttdiHisi,' Mil trii iuigo^lovani t<\kqiiP'tnimen, srn . i)|ena. TTT •n.. Fašizem a9i socializem. ie postoji in odkar je pre ki-h cjialisti, imela, za posledico, ua. Bati! Lsetti/®t|.\dai hi^jBUidiitde-Jj pagandi v inozemstvu, katera ►ko zaupanje, kate Wed -natjjj. ero je poprej u ar• '4m, iida^L' 'ŽlPi ^dttreii^.č^lniv^kil kih¥W3,fe» S£*aH» SKimr sodra'' f-fj ,‘j '\ibnv Skoro prišla k nam na obisk k_ gf v rragi^ Kazgolvarjal sem se ^4>{ii0dšfedKlfcoiiilliJ^afiMkom ne nške socialno-. j čp cj);4tbi fr kg 11 g prWk ty( ntkditi [ I parlamentom s. Tai^flff|,|q en S ,00i0t ;n kakor tlrusji: sgdrirjji ; ster g. Beneš, sHn š^'razgovai jal'ttldi z lj-jim1? 95‘ifteJi4kiinačin. Priporamti ^aJVrtoji V ceTitfsl6'vaškl, Fcateremu pripada g. Beneš, ^icdštfr• ^fek«pnfe^i('s'Jkornpr«miii, namdtjim saciftlizmorh'/Td je ’ j^eiw>kr^ti&}o . ({i^^. '-OsfcŽntf •uŽSM1 va g. Beneš ..^(ji spoš(ovanje| naših1 ’ ježkih f sodrugov. • ' I 1 ■ 1 ,j!ao |bj|j} plašžrtjffl: diktatura surove sile -i~ so ializiem: isvoboda in kultura , - ' ' .ji j -lil eri ] njeuih dr^avjah.! ‘Taki jioi/kitsi morejd:: imqti | je :v .toliko uspeha, v kolikor se j kt^ijokapita,lizpia: ,in v:JkqUkoii ,,tq;.^ifiiatiyp pvepqji pre^kae^ajjfjti^fi ippjzkM$f,yodi-f|iN«sr>eč^ -jti P^a^.;p9'Winbni j^aaroisk!'. teE' nanovo«?. M I,!), TJ!n, asizem poizkuša uvesti /rospoclarri stvo po načrtu, kakor to tudi noi7k,^v Roosevelt v Zedi isi ilomi , v 'i../! i < rr. :kV,,„ razredi socia]i?iem abso1iitn6 od^'1 ij>r^y,iti; J^rj ustHaavjja policijsko. dikta-,Wo,-,(^mij pa nij . hooemo^ fždghi ' ;Vf)? ')\ 'II rlit-lfll 'i ! _;•} le, da poizkuis,.^e,^ iipjljajaiV/r^kflbn^-šizma samega)i;tJftr|(«(j'WnieHj^lv(J«Ja\^Jii Šparsija v boju proti reakciji. Po nedeljskih volitvah. Republika Španija je veljala dolga stoletja kot klasični vzor reakcije. Tarn je tudi najlepše cvetela srednjeveška inkvizicija, ki se je spominjamo še danes z grozoto. V takih razmerah je rasel španski narod, dočim je klerikalni in posvetni fevdalizem osvajal zemljo in bogastvo ter vzgajal narod v duhu podlož-ništva, to je, tlačanstva, ki se je v Španiji ohranilo do danes. Sedanje volitve so bile težka preizkušnja za republikanizem. Volitve so se razpisale prav zaradi tega, ker se nekatere stranke niso strinjale z radikalnejšimi reformami, ki bi bile nedvomno potrebne za utrditev republikanskega sistema v državni uprav«. Nedeljske volitve so izrabili reak-cionarci. Monarhisti so že dvakrat poizkušali napraviti revolucijo. Njih moč sloni na klerikalnih fevdalcih, duhovništvu in samostanih. V sedanji volilni borbi so to svojo moč napeli še bolj in nekateri politiki se boje, da bi monarhisti utegnili napraviti nov poizkus revolucije. Pri sedanjih volitvan so imele tudi žene volilno pravico, ki jih je okoli 700,000 ter so nedvomno mnogo bolj pod vplivom kakor volilci. Natančni izid volitev utegne biti znan šele kpnec tedna. Kolikor je pa razvidno iz doslih poročil, bodo sicer reakcionarne stranke napredovale, vendar pa ohranijo tudi v novem parlamentu republikanske stranke večino Rezultat volitev ni presenetljiv, če pomi-slirhb, da šo dosedanje republikanske vlade uvajale moderne reforme in svobodno zakonodajo, ki je najhujši trn v peti reakcije ter da je reakcija v varstvo svojih privilegijev močno pritiskala moralno in socialno na narod, ki je še vse premalo verziran v nazorih in potrebah današnje dobe. Kako še rtekonsolidirane so politične razmere na Španskem, dokazuje dejstvo, da se je za 473 poslanskih mest potezalo 7000 kandidatov. Po sedanjem volilnem redu ima Španija 700.000 več volilk kakor volilcev, kakor 1. 1931. Volitve so potekle še dosti mirno, dasi je bila volilna borba precej živahna in so se nasprotniki marsikje tudi spopadli. Novi španski parlament bo moral energično nadaljevati svojo politiko v zmislu republikanske demokracije ter zlasti računati z delavstvom, ki je v organizirani in discipli-^ OtV,;**! NiC .Španiji m i* ^ :>.iscq cn icbjS ■ Da ne bodo Sle noge ;q in /ib Jidb'; jjorn tft olid or. utsorirrfi j .crmr/loi s , rsx il60Q aJavfcje ae!foil6 toj leto v Atii^ri i \ n i »m % i Piš ne %pdi|q^c^ »U<-; tovste/lffloMti!^«! gla^Jc, p^^isjiatd.' ii:si:'Z 'VWP/ ^lafrjrep. [dobi: rsplo^neijknl* ■t^rn^;:politična j,in; gospodarske. Zmešnjave in izgle^jt^g^ kakor; bi .rrofalg f'%>. k&D ss '4ap.e&; Stpjj ,;n§! I^g^hj^ ^e jutri stati na glavi. Iz krog^t^^ptfK?.,^ 3{ater8is0idwgajQ;jra?nj;{?šgrt^i jn aru-f gi>!(eiks!ddladjevi i ;P. pravo pot iz te ,m^rya^f. [lVA .jBb3h Zato se čioveku, ki si predstavlja, da zna vsaj nekoliko z lastno glavo misliti, zdi preuranjeno, da bi že sedaj iskal izhoda z raznimi načrti, v času in okoliščinah, ki še najbrž niso za to primerne. Mislim, da ne bo odveč, če iz naslovnega članka v »Svobodi« ponovim odstavek, s katerim želimo opozoriti vse naše funkcionarje v strokovnih, gospodarskih in drugih delavskih ustanovah: »Vsa umetnost socialistične politike, ki naj bo končno vzgoja k socializmu potom izkušenj v akciji, je v tem, da se v vsakem položaju postavi na prave stebre most od interesenta do ideje. Smer in tempo akcije je treba urejevati tako, da ne gredo noge drugam, kamor hoče glava, in da zopet glava ne hiti predaleč pred nogami, da se ne spodtaknejo.« —r. Amerika ie priznala sovjetsko Rusijo. Karl Seitz deset let dunajski 2upan. V delavskem domu v Favoritu na Dunaju so sodrugi priredili dunajskemu županu s. Karlu Seitzu posebni slavnostni večer. Dunajski župan oziroma občinski svet je mnogo storil za občino, kar priznavajo tudi nasprotniki. Na slavnosti je pozdravil župana mestni svetnik s. dr. Danneberg, ki je rekel med drugim: »Mi socialisti slavimo svoje sodruge navadno, ko umrjejo, zakaj nam ne gre za osebo, marveč za stvar; redkost je, da slavimo živečega sodruga. Po kalen-dru ima naš župan že precejšnje število let na grbi, vendar spada, kar se delovne sile in energije tiče, med naše najmlajše. Ni treba opisovati, kar se je izvršilo v zadnjih desetih letih na Dunaju. To smo sami doživeli, to živi v nas. Govorilo se je o milijardi v kamen in s tem je mišljena gradba naših stanovanjskih zgradb. Ta kamenita milijarda pomeni srečo za 80.000 ljudi. Želimo, da župan Seitz ostane še dolgo let v velikem boju in nas vodi v boljšo bodočnost.« Zupan Seitz je odgovoril: »Mi ne častimo oseb, ne zanašamo se nanje, ker vemo, da v tem gibanju množic često oni, ki je na skromnem mestu, več stori kakor oni na vidnem mestu. Naš uspeh ni v tem, če napravimo gotov zakon ali zgradimo hišo, naš veliki uspeh je, da pridobimo zadnjega proletarca za našo idejo. Kapitalistični svet si hoče še enkrat opomoči in je poizkušal z orožjem, ki je njega last, ubiti orožje duha in demokracije. Mi nismo zaradi tega protikapitalisti, da bi tajili zgodovinsko potrebo kapitalizma. Priznavamo, da je ustvaril velika kulturna dobra, pravimo pa: danes je svojo nalogo izvršil. Kdor meni, da je sedanja kriza le konjunkturna kriza, bo doživel bridko razočaranje. Ali sl 2e poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti Zedinjene države v Ameriki so nedvomno kapitalistično razvita in bogata država. Ne manjka tam tudi ne skrajnega siromaštva zlasti v sedanji krizi, ko je nad deset milijonov delavcev brez dela. Rooseveltov načrt se po svoji naravi ni obnesel, da bi znatno zmanjšal nezaposlenost. Ali kapitalistični Ameriki kljub temu ne bi bilo treba iskati stikov z Rusije, če ne bi vedela, da je sedaj ugoden položaj za kupčijske zveze z Rusijo. Zedinjene države dobe namreč po sklenitvi nenapadalnega pakta med obema državama ogromna naročila industrijskih izdelkov, ki bi jih bila sicer dobavljala Evropa. Prvo naročilo je baje že izvršeno in znaša nad pol milijarde dolarjev, to je do 30 milijard dinarjev. O sklenjenem sporazumu, ki pa še ni definitiven, poročajo, da obsega naslednje točke: 1. Obe državi se odrekata vsakemu vmešavanju v notranje zadeve druge države. Odpravi se vsaka komunistična propaganda v Zedinjenih državah. 2. Svobodno versko udejstvovanje obojestranskih državljanov v Rusiji in Ameriki. 3. Konzularna pogodba o medsebojni pravni pomoči, s čimer naj se zagotovijo obojestranskim državljanom civilne pravice, kakor jih uživajo lastni državljani. 4. Rusija ukine vsa zasledovanja ameriških državljanov zaradi gospodarskega vohunstva. Že obsojeni se oproste. 5. Rusija se odreka vsaki zahtevi po odškodnini za škodo, ki so jo napravile ameriške čete v Sibiriji leta 1918. 6. V dobi pogajanj za ureditev medsebojnih terjatev ne bo Rusija ničesar podvzela zoper razsodbo sodišč. 7. Obe državi izražata upanje v naglo ureditev vprašanja dolgov. Zedinjene države odslej ne bodo več upoštevale bivših carskih in Ke-renskijevih ruskih diplomiatičnih zastopnikov, kakor je bilo doslej običaj. Najbolj neprijetno je dirnilo to priznanje Nemčijo in Japonsko, ker je vendarle tudi mogoče, da so pakt pospešili zunanjepolitični interesi. Obe državi, Rusija, kakor Zedinjene države, se bojita japonske agresivnosti in ekspanzivnosti, še bolj pa je ogrožana ruska Sibirija, ki seza v najbližje zaledje Japonske, zlasti s svojim Vladivostokom!. Na drugi strani pa zopet pomeni ta pakt utrditev miru. Za nas je bistveno važno, da so evropske države zaigrale tesnejše gospodarsko sodelovanje z Rusijo. To nas bo še dalje teplo, ker preveč gledamo na diktatorsko pohlepnost kakor na socijalne razmere. Protifašistični režim v Rumuniji. Romunska vlada proti nacionalističnim ekstremistom. Nova liberalna romunska vlada je soglasno sklenila razpustiti ekstremne nacionalistične romunske organizacije »Železno gardo« Gordeana in »Ligo narodne odbrane«, ki jo vodi prof. Cu-za, ker stalno ogrožajo javni mir in red v državi. Istočasno pripravlja vlada tu- di potrebne korake, da likvidira naraščajoči hitlerizem med nemško narodno manjšino na Erdeljskem. Dve državi male antante sta torej že odločno nastopili proti hitlerizmu in ekstremnemu nacionalizmu. Češki minister pravde o neodvisnosti in nepristranosti sodnikov. Minister dr. Meissner: »Najvažnejša je nepristranost sodnikov.« V čehoslovaškem parlamentu so se te dni pečali poslanci z očitki senatnega prezidenta najvišjega sodišča dr. Vache, ki je na kongresu slovanskih pravnikov v Bratislavi minulo jesen kritiziral vlado radi znižanja plač sodnikov. Minister pravde, socialni demokrat dr. Meissner, je v debati poslancev o tem predmetu med drugim omenil sledeče: »Dvomim, če je bilo ravno primerno, da je prezident dr. Vache kritiziral vlado pred sodniki slovanskih držav Poljske, Jugoslavije in Bolgarije. Ne izogibljem se pa ugotavljanju resničnosti očitka, da so sedanji in prejšnji ministri pravde skušali »pavperizirati« (t. j. obubožati sodnike), da bi jih napravili s tem odvisne. Ta očitek ne zadene sedanje vlade in mene, ki smo do- j segli dodatke za sodnike in jih obdržali tudi v sedanji težki finančni situaciji.« Neodvisnost sodnika. »Jaz visoko cenim princip neodvisnosti sodnikov. Ne skladam pa se z izjavami onih visokih sodnikov in drugih sodnih činiteljev v tem, da stavijo oni v ospredje samo neodvisnost sodnikov, medtem ko smatram jaz za najvažnejše nepristranost sodnika. Smatram, da nismo sprejeli v ustavo neodvisnost sodnikov kot privilegij stanu, ampak v svrho obrambe državljanov pred pristranskimi razsodbami sodnikov. Ustava polaga glavno važnost na nepristranost sodnega izreka. Treba je paziti pa to, da bi se pod neodvisnostjo sodnika često ne skriva- la pristranska odločba, najsi bo v tej ali oni smeri. Občinstvo ni interesirano predvsem na neodvisnosti sodnika, temveč na nepristranosti sodnikove odločbe in zato zahteva neodvisnost sodnika.« Tehtna izvajanja češkega ministra pravde veljajo v polnem obsegu tudi za naše državljane, kot sodnike, zlasti pa za naše delavstvo. Doma in po svetu. Poprava pravilnika za narodno skupščino. Razni poslanci so stavili v narodni skpuščini interpelacije in predloge ter jih ob tej priliki utemeljevali z dokazovanjem svojega stališča in navajanjem dejstev. Da se to ne zgodi več, določa popravljeni poslovnik, da poslanci ob vložitvi interpelacij ne smejo utemeljevati, marveč jo samo vročiti parlamentu. Razprava je dopustna šele tedaj, če pride interpelacija v razpravo. Zakon o obvezni telesni vzgoji naroda. V narodni skupščini obravnavajo te dni zakon o obvezni telesni vzgoji naroda. Vzgoji bi bila podvržena moška in ženska mladina do dvajsetega leta. Med šolsko vzgojo v šoli, pozneje pa ob nedeljah, pri vseh šolah in društvih, ki odgovarjajo določbam zakona. Poročevalec je zatrjeval, da ta telesna vzgoja nima zahrbtnih namenov, marveč hoče le gojiti v mladini oziroma narodu telesno higijeno in moralne vrline, to je, državno edinstvenost, na, čelno značajnost in v slučaju potrebe sposobno brambo države. Med glavnimi nalogami te vzgoje bi bil tudi kulturni dvig naroda. Poročevalec je tudi rekel, da imajo sosedne države enake zakone, ki pa imajo v bistvu drugačen namen. Mi tega ne potrebujemo. V debati se je oglasil tudi poslanec dr. Pavlič, J ^ i z J {'„ cflsfc;. ctvtu Z' litli tl* pumin|(t Posledica njegovega govora pa je bila, da ga je skupščina izključila za pet sej. — Telesna in duhovna vzgoja naroda je nedvomno potrebna. Prikrojena pa mora biti potrebi svobodnega razvoja, da ne dobe nanjo vpliva nesplošni interesi. Beli se zaman otepajo očitka, da je njihova »Jugoslovanska strokovna zveza (JSZ) žuta organizacija. Kajti sami nudijo nov dokaz, da v njihovi »strokovni« organizaciji odločajo delodajalci- V nedeljo 19. t. m. je imela podružnica njihove JSZ svoj občni zbor v Kranju. Ta občni zbor je vodil advokat, torej delodajalec g. dr. Megušar. Pri tem pripominjamo, da je med advokati tudi nekaj socialistov, toda pri socialističnih delavskih strokovnih organizacijah advokati nikdar ne odločajo, niti se ne vmešavajo v njih delo in poslovanje. Pri takozvanih krščanskih socialcih je pa drugače: delodajalci predsedujejo in odločajo, delavci pa plačujejo članarino. V Kranju je večinoma zaposleno tekstilno in usnjarsko delavstvo. V odboru krščansko-socialne organizacije tega delavstva pa sedita doktorja Megušar in Tone Maček: 23 Stu čaf Kutn&ec$ec. »Sedaj pa pazi.« - Z grudo premoga je Janez izbil kljuko, s katero je bila stranica pričvrščena na ročico, z na glo kretnjo je stranico, ki jo je izsipujoči se premog odbil, potegnil na stran, da ni padla v odprtino, nato pa je nagnil gare nad šalit, se obesil nanje in jih dvakrat, trikrat premikastil, da so se popolnoma izpraznile. Stranico je nato zopet pričvrstil nazaj. »Pri tem delu moraš biti dokaj spreten. Ko odbiješ kljuko, moraš paziti, da ti premog ne vrže stranice v šalit, sicer bi jo šele drugi dan dobi! nazaj, tam doli, kjer se izipraznjuije. Pa tudi cele gare ti kaj rade zdrknejo v luknjo in tedaj je treba dosti truda, da se jih zvleče nazaj.« Sc park ra t je pomagal Janez Francetu voziti gare, potem pa je rekel!: »Zdaj pa le sam poskusi. Ce se ti kaj pripeti, pa pridi povedati.« Ze prvič, ko je sami vozil, je »zaklal« gare tako, da so se kolesa zarila globoko v blato med tirnimi pragovi. Upiral se je z nogama, z rokama, potem s hrbtom), da je bil ves opraskan in lisast po koži, a gare so stale kakor pomrznjene. Ker se le predolgo ni vrnil na odkop, je Šel Janez pogledat, kaj je z njim. ■ Ali imaš koline? Ne gre? Poskusiva oba.« A tudi oba skupaj nista nič opravila. Kolesa so se bila pregloboko vdrla. »Morava jih izprazniti.« Zmetala sta premog iz gar, ki sta jih potem prazne lahko postavila na tračnice in znova napolnila1. »Ampak sedaj pa pazi. Sicer ne bomo nocoj niti ene krone zaslužili. Ze z lesom1 smo se zamudili dve uri.« Se enkrat je imel France smolo to noč; gare so mu pri izsipavanju zdrknile v šalit. Preveč jili je bili nagnil, pa so ga potegnile za seboj in so sedaj ležale kakor vzidane povprek v odprtini. Moral je iti po pomoč. Stari Kurent «ra ni nič kaj prijazno sprejel: »Sicer si še novinec, ali malo več spretnosti bi pa že lahko pokazal. Kami pa pridemo, če bomo vsak trenutek imeli take zadržke. Se za koruzni močnik ne bo.« Z združenimi močmi in pomočjo drogov in vrvi so izvlekli gare zopet na tir. Polpetih je že, ampak dvoje gar še moramo dati. Prej ne gremo domu.« Francetu je bilo kakor, da se mora vsak hip od silne izmučenosti zgruditi na tla. Srce trni je delovalo kakor kladivo, žile v senčili so mu bile kakor da hočejo vsak hip počiti; v ušesih mu je šumelo kakor da stoji kje ob gorskem vodopadu, klobuk na glavi ga je težil in mu žgal čelo, kakor da mu je glava ovita z razbeljenimi obročem. V •>či ga je grizel znoj, ki mu jih je zalival, od vsakega lasu so polzele znojne kapljice iu se zlivale po hrbtu in po prsih za pas, kjer so se jim pridružili novi znojni potoki in brzeli preko ledij in beder v škornje, v katerih so se nun mokre cunje zgubale in ga žulile in ie pri vsakem koraku za-čofotale kakor da hodi po vodi. Pri delu nni ni bil ) treba pljuvati v dlani kakor takrat, ko je v gozdu cepil drva ali okopava1) vinograd, moral si jil« i° stalno brisati ob hlače, da mu ni iz mokrih dlani grebača spolzela. Pasi utrjene in vajene dela, so mu dlani hitro pordečile, mokra koža. ki se jo stalno drgnila ob lesen ročaj, je začela odstopati in pojavili so se veliki, mehki, s krvjo podpluti mehurji. Od železnih kadmij, ki jih K' neštetokrat nasipal, dvignil in zopet izpraznil, so se mu pod palci pojavile pekoče vgrebotine in odrge. Od neprestanega pripogibanja in sklanjanja ga je začelo v križu strahovito bdeti in nazadnje se* sploh že ni več mogel vzravnati. Klobuk ie že davno odložil, najraje bi bil še hlače slekel in sezul škornje, če bi mogel po teli ostrili premogovih drobcih hoditi bos. Vročina je bila na odkopu neznosna; če je s stropa kanila voda na njegov razgaljen hrbet, se mu je zdelo kakor da je brizgnil kmp po njem. (Dalje prihodnjič.) Ljubljana. Simončič, kakor poroča ponedeljski »Slovenec«. Dragi krščanski socialci, ae jezite se torej v svoji »Pravici« nad »Del. Politiko«, če Vam očita, da ste iuta organizacija. Bodite prepričani, da bi bilo nam mnogo ljubše, če bi bilo vse delavstvo združeno v razrednih, bojev-nih delavskih strokovnih organizacijah kakor pa, da se cepi na organizacije, ki jim je bil ustanovitelj Pollak, danes jim je pa vodnik dr. Megušar, ki ni poznan baš kot prijatelj samostojnega, res neodvisnega delavskega gibanja. V kako škodo je delavstvu žuta organizacija, se vidi tudi iz sklepa JSZ v Kranju, da delavstvo ne potrebuje svojega delavskega strokovničarskega časopisa, ker je po mnenju kršč.-socialnih vodij bolj važno, da se med delavstvom razširja »Slovenec«, ki se navdušuje za zmago veleposestnikov v Španiji, za diktaturo buržu-azije v Avstriji, za konkubinat Hitlerjev-cev in cerkvene gospode v Nemčiji, za odpravo ustave na Poljskem, skratka za diktaturo aristokracije in buržuazije nad delovnim ljudstvom. Beograjski zasebni nameščen :i za Pokojninsko zavarovanje. V nedeljo -so imeli beograjski zasebni nameščenci zborovanje, na katerem so zahtevali, da se pokojninsko zavarovanje uvede po vsej državi, ne samo v Sloveniji in Dalmaciji. Dalje so zahtevali, da se službena doba za dosego polne rente zniža od 40 r.a 30 let. Engelbert Gangl je praznoval te dni šestdeseti rojstni dan. Gangl je mladinski pisatelj. Služil je kot učitelj pred vojno v Idriji, kjer je bil izvoljen s podporo delavstva za deželnega poslanca. Sicer pa je igral vlogo v sokolstvu. Bivši ljubljanski župan Peter Gra-selli umrl. Leta 1883. so v Ljubljani zmagali pri volitvah v občinski svet Slovenci ter izvolili za župana Grasel lija, ki je županoval Ljubljani do potresnega leta 1895. Pred letom1 1883. so bili gospodarji na ljubljanskem magistrati takozvani »Kranjci« z nemško večino. Graselli je bil miroljuben naprednjak, ki se je udejstvoval zlasti v kulturnih institucijah, ka-o?1 Citahiici in gledališkem odru. v Slovenski Matici itd. Pozneje je bil ravnatelj mestnega užitninskega urada. Doživel je 93 let ter je šele pred nekaj meseci obnemogel. Nekaj časa je bil deželni in državni poslanec. 962.868 nezaposlenih je registrirano v Italiji dne 31. oktobra tega leta, od katerih je 730.580 moških in 232.288 žensk. Koncem junija je bilo brezposelnih 907.463, to se pravi, da je do konca oktobra njih število poraslo za 55.405. — In še se dobe nekateri, ki verujejo, da fašizem odpravlja brezposelnost. Nenapadalni pakt med Nemčijo in Poljsko. Kancler Hitler se čuti osamljenega. Zato bi se rad približal vzhodnim sosednjim državam. Med Nemčijo in Poljsko so se že pričela pogajanja zaradi sklenitve nenapadalnega pakta. Istotako si Hitler želi prijateljstvo s Če-hoslovasko. Seveda ne igrajo tu nobeni plemenski razlogi vlogo, marveč čisto gospodarsko-politični ali kapitalistični. Taki pakti bi pa obenem pomenili, da se nahajamo tik pred vojno. Iz procesa o požigu nemškcg;a parlamenta. Breslavski višji policijski predsednik Heines je bil zaslišan kot priča v procesu. Med izpovedjo je očital predsedniku sodišča, da je v procesu preveč »popustljiv« ter zagrozil s fašisti. To je zopet lepa stvar s tega procesa. Kako govori nemški cesarski princ. Na volilnem shodu v Hamburgu je rekel princ Avgust Viljem (sin bivšega cesarja); Moj voditelj, stoodstotno bomo glasovali zate, če izjavljaš, da Nemčija ne bodi več pljuvalnik sveta. — To je program bivšega cesarskega princa. Kongres Židov v Londonu. Angleški Židi so imeli nedavno tega konferenco v Londonu. Navzočih je bilo 500 delegatov, ki so zastopali 150.000 Ži-d°v v— Sklenili so soglasno bojkot nad nemškim blagom ter bodo pozvali brit-ske državljane, da bojkot izvajajo. 2a šolsko deco kupujte U pu nas na Slotnškouctn tc$u št. 6, tc$twed«variit >fn v, Mfcd'c{pfttj'em proletarskem dahu,; jjpt. .-Jo.^sJ^inMiaiPfižisvliena ,»$«*-b(^a*. ... .fijjsJota .01 v^-tS :ibs / . I . ' "o roi - šO .tods i/žvsS -En sjiJoio/i . c Petsto dinarjev za; 14 dni trdega dela prejelaji S/& delavciki,-st-a v potu svojega obraza .k-opsda,; ajpkira. .našim rod-pljanbom dolg jarek v živ® delala samo po~&sem..ur. na~-daa~j«. ja»n,o, ampak na čez, t. j. od jutra do mr# k a, Kako dolgi so poletni dnevi pa lah^O^{||lfift^90jyjni. Pa naj še kdo reče. .da med.narodnimi rodoljubi ni razvit socfalm"'"6žt! “Tfft&Tn&j bf!Jetrno ostalo, si mislijo iudi jugoslovanski fašisti, ki posnemalo. Hitlerja in Mbtssaliniiiai in. se od obeh razlikujejo samo po -te-m, daLnamesio Heil in Evivva kriče živijo! j - ; . Naš delavski oder;: . Dramatični odi e k Del. kulturne zveze »Svobodah :j<£ v> nedeljo, dne ■ 12. novembra -{Mttitvljali Mosknčeve »beleče rož^ v^Nakl^r ^ ondfttttf-sferi šoli. Obisk je bil prav vseli krajfev, od bli'u in daleč so pWW pte^j-rlp, so napolnili vso d voran^. ?Wi!loyat |k ;tu.8l‘titeVski otjsek >tSvobodeV ki 1e3foWdr:ii|ro zapel tri nbojj! - n® "r n&n w ....................... ■" .'ji '. nl"i'ii j..... pesmi pod taktirko našega s, Viher ja ob splošnem odobravanju občinstva. Aplavz ^e žel tudi naš tamburaški odsek, ki je skrbel za zabavo v pavzah. O igralcih in igralkah se moramo izraziti zelo pohvalno. Goitovo so mnogo pripomogli do tega, da so obiskovalci Z vidnim zanimanjem sledili napetemu dejanju in' se poglobili v proletarsko miselnost Tako je prav, so-drug in sodružice, ponesimo našo idejo tudi ven na deželo, in širimo našo proletarsko kulturo! Ali žegen, ali godba. Pred to odločitev so- postavili 'predo^eljska dušna pastirja svojci pokojnega gasilskega načelnika Jožefa Pirmana iz Bulofa pri Kranju, ki se je pri gašenju pižara pri posestniku Gorjancu smrtno ponesrečil. K pogrebu je namreč prišla tudi gasilska godfca iz Šenčurja, s katero pa si* i^jor^te biti gospoda nekaj navzkriž, ker sta izjavila: ali godba proč, ali pa greva midva. Ta dogodek je ljudi silno razburil. Mi 'pa pravimo:' Nikar se razburjati, bodite ljudje, in zlasti vi delavci in delavke, tako dosledni kot sta to, pokazala ta dva gospoda. Recite tudi vi: kdor ni z nami je proti nam, pa boste videli, kakšen rešpekt, si boste priborili. V, gartjje^, pri^pru, bi morali ljudje odgovoriti na to z izstopom iz cerkve, tega pa ne flddi) 'storili, zato naj še nikar ne čudijo, Se- bodo še kdaj kai podobnega doživeli, Prav tako se godi tudi delavcu, ki zabavlja čez kapitalista, zraven pa ga podpira, čita in naroča njegov list, namesto da bi si naročil »Delavsko politiko«. Delavstvo reci že enkrat tudi ti: priznajte naše delovne pogoje, nehajte s plavim terorjem, ali pa si naslikajte pajaca, ki Vam bo garal. Kaj vse se govori. Pravijo, da so pri nas nekateri gospodje znali izkoristiti denarno stisko in so organizirali pravo pravcato tr-fovino s hranilnimi knjižicami. Ljudje jim jih prodajajo za slepo ceno. Ti gospodje, od katerih bi vsak pričakoval, da bodo ščitili in dvigali ugled denarnega zaVoda, ker so v to v prvi vrstii poklicani, in pa ker dobro vedo, da se ljudem pri zavodu, ni bati izgub (kako bi sicer tudi ta gospoda kupovala hranilne knjižice) s svojim- postopanjem še celo divigajo paniko, samo da lažje love »zlate ribice«. Kaj njim zavod, kaj morala, profit, to je glavno', če ne gre drugače, magari, da. se dene človeka iz kože. G obsodbah vam vedo poročati meščanski listi’ na dolgo in široko. Seveda:, je .od-v^sno dd tega, kdo je grešnik. Pri nas n. pr. je ‘nek fo&rod pozno ?pomladi enkrat šel na. f>!tročitfuqe«. pa nibč? ni niti'pisni!, niti kiljijil. o. tein..zakaj in kako. Le v nobel družbah'so si to skrivnost' sušliali ria ušesa- »Sie \vissen"t ddeb, sedet ie 'Sel! Ich sags IHnen, i^ifcrb;SkalnidialJl Jaj s^jpta.vim, iJanzimnglaubr HeHKi nioBn j;i r>n k<\ i ' (9>ivi;bb a.-;-;-'. jjf! l/ib” mstet v Moistrana. i}B3jelq uovbISd jEmBvu* .................... . ,n .Ra|>Kevav jdesetiipl,-j c 'tun-rla v jlofstr,arii holeurka Mfirija ,Rar mŽ^vsii ^'rfkojAtfa' 4^3 a’fa 'pcf^Vb.fett' 'šVe-•tto^semoteKtlkxsiote; aied j tka«. ■ oiapredni Zmdni HtmP' i Yftncl3fr^j! eK«d^8.tW5va!%, tus df v našem zadi,Jiižaepi. .0)1^- Sa- mo navaden člatr nasm zatfnig v mojs'fnthi, marveč je bila že nekaj let senu krajevna, odbornica prej Konzumnega društva za Slo-•venijffl^-sedttj pa J Splofite^gospodakskea in k<5m«Wwe ,2adrngeii «a<:Go»enjsko, joddalali*-/gčajlMojstrana^IPokojfrtci-zadrufiabict,- ki - ie ■bila splošno znana• kot. blaga žena*-ohranil moobidii-bla« spomin. .. . . • t-11-vrf. ■■ n'r.—111; ,i -'.hm 'i' "in -im,"-)', 'r:- • ■' -Snoq j lian sj >1bT ,-ro\ as olab en n P|||j.' ■ -jod sn .sJisUtsibo t.n ,-ii. r - ijp . dnw Tis^iin, ki se jih tiče, Prejeli, smo: »Pro-s.:n), da mi odstopite nekoliko prostora v Vašem listu in objavite to-lesjiGpozorjein sem bil, da je neki Ust, (ki ga jaz ne^čitam, pri-iteiel pdid rubrika'iz Ptuja toJfe Vesti .Končno še Vprašamo narodno Zaveidni delavci tega gospoda, čemu nabira med delavstvom prostovoljne prispevke za g. Hermana Del-pina. Znano nam je, da jfe g. Herman Delpin definitivno nastavljen in primemo dobro plačan uradnik OUZD v Celju in nam torej ni r^liujnlji)\'6 čemu mu bodo-, služili ti prispevki. p. Heriog, ali Vam naj to pojasnimo? M^jjefcjiti’ prtjbl takio pojasnilo ne bilo všeč ne 'Vam niti g'. Pelpinu i. t. d.f — Gospodom okrd^ iistfega lista prihranim vsakoi.ppjasn.ilo. Zelo všeč mi je, dia so delavci tako sebntarto izkazali solitiarnost. Saj ste še pred mojim odhodom iž Ptu a znali povedati, da bom ob Din 1000.— radi govora na poslovilnem ve-č«ru. Zelo do-Vro ste infonnirani. Jaz sem to 23 33 28 S3 d S STAVBENA, KGMZUMNA |N GOSTILNIŠKA ZADRUGA „DELAVSKI DOM“ V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 6% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 delavske domove, 2 v Trbovljah, kakor tudi 3 prodajalne in 2 gostilni v Trbovljah in 1 prodajalno in gostilno v Senovem pri Rajhenburgu, v katerih se oddaja blago najboljše kvalitete po najnižjih cenah, Clan te zadruge lahko postane vsak, ki vplačat, .dej^jg^g vpisnino; delež znaša Din 400'—, vpisnina Din NAČELSTVO - er a c s s g ti g p g e: Kulturni pregled. Narodno gledališče v Ljubljani. Drama. V Istosrtji sezoni je 'ljubljanska drama skušala ppkazati svoje umetniško dostojanstvo. Vklftib težkim finaričftim razmeram, ki m iih i.e-Vj precejšnji meri pripisati nestbč-iiostj- upraviteljev Kledališča, se je ljubljanski drami posrpeflo uprizoriti že lepo vrsto težkihMn Umetniško fepih del; ObčiiiStvo ie to sprejelo s pohvale vrednim,:zatiimaivjem it)b oT; 'i.;M Pobrežje pri Mariboru -J. '.I.I sreskuu spdišceiii množijo tožbe proti ^v^ej^^iji^^i^te^oziroim sta že rpt)iežju Gie-jjjorek Ejuerik iii Naglic ,pragp,. ki sta ttgpvmps .n^ | Cesti, na Brezje. Potem pa sta to trgovino opustila in se razšla in je tožnike najprej to-411 im tudi; . rubil Gregoitk' Timerik po «vo§i.$estr4l Ove^ofek ,M,„, a sedaj, i/itožu-■j^ijste dolgovei od delavcev še družabnik Naglič Drago, - Delavcem priporočamo, da Mse: te spise rzberejo; in jih zanesejo na s^di&ae držaivnemu tožilstvu, da za* dt‘Vo razčisti. To pa vendar ne gre, da bi se delavcem na ta način napravljali za j en cjpjg .stcoški kaj" z dvema tožbama p.O; fazl/čjuh ^dvpkajih. Bilo bi dobro, če bi delavci končno vedeli, da imamp v Frankopanpvi ulici št! i svojo trgov ir o v Delavskem domu. Me2ica-Prevalje. Socialna tečaja. V nedeljo, dne 19. no- vembra sta se vršila v Mežici in Prevaljah že drugič Socialna tečaja v letošnji sezoni, ki sta bila zopet oba lepo obiskana. Predaval je to pot v obeh krajih iz Maribora došli odvetniški kandidat Gojmir Jelenec o socialni zakonodaji. Udeleženci so ipovsod sledili predavanju z največjim zanimanjem in pozornostjo polni dve uri. V Mežici je bilo navzočih kakih 70 članov našega ’kulturnega društva^ »§v.obo'de«i Iv Prevaljah pa 26. V Mežici;.se je priglasilo tudi par novih nar ročnikov »Delavske politike«, ki pa je tukaj že itak dobro razširjena. Je res razveseljivo, da, ?.e naše delavstva 'tako zelo zanima za svojo nadaljnjo izobrazbo. Tako je prav! Izobrazba delavstva ie zaenkrat najboljše naš,e orožje proti izrabljanju kapitalizma. Šport. 0,1 '4'VčtT':'Spori!,‘M:’ pečl^ijs.kih .ndgonic/nilr TfcknfelP' '-b s4 himjlt- nogkf... V tl^ibllam ligini tekte mekS igralec SK Piri mori-jUj^i^jr^Oo^^jd^ iffFaifp < Jfigoslavije, v, Mariboru pa si je jv tekmj ,SK.Železničar K^Slv ‘ Ma^lhtr’ 'ildinjl JffQso pod' ko'enom S&ralc«;:fCok*)t. l-JiCižJdjudje^goje šport1 zgolj jrlidiritojjk 'ini P - i3 r. z. z o. z. >?b tlV^^F^kopanova «1.1. -of. inti-resantnejsUkt; tn lma 'UW ;y,r^n^^ie,.t^hujčije ilanlre. tu v c'- isriJ || *!!} «9 fr: cH:n,->->rrr."'T Tiska: Ljudska tiskarna, d, d. v Mariboru, predstavitcij Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urc|u)e Viktor Eržen y Mariboru.