Newbedfordski stivkai. mogoče ne pojdejo v zapor
_Chicago, IH., torek, 23. oktobri (October 23), 1928.
A«<gpf nn> far mUing at tp«cU| raU al pontaca pruvi<M tor in a^ctlon 1103. Acl of Oct 1. 1»17. autJioriaed on Ju na 14. 1»U.
Hubucriplion $<k<M> Yaarl^
Uradniikl ln »pravniški
prostori: 2067 8. Uwndal« Ava.
Offica of Publieatkmt MI7 South Lawndala Ara. Talaphona. Kockw«!l 4904
$TEV.—NUMBER 249
Vaditelji starke *a bode noreli iti v zapor.
■New Bedford, Mm*. — V teku stavke tekstilnih delavcev je bilo obsojenih okoli eedem sto lUvkarjev v zapor od dveh do jest mesecev. Nekateri ao dobili celo več kot pol leta zapora, gdsj se sliši, da delavcem ne bo treba presedeti kazni v zaporu. gtzen jim je odpuščena, kajti v tovarnah so pričeli z delom. Delavci so vložili priziv proti zapornim kaznim. Z voditelji stavke pa ne bodo ravnali tako. TI bodo morali presedeti zaporno kazen, ako višja inštanca odkloni njih priziv. Ti voditelji so obsojeni od šest mesecev do dve feti zapora.
Distriktni pravdnifc Croasley je namignil, da so se bizniški interesi obrnili nanj in mu ave-ur.ali, naj pozabi na dogodke in ne ugovarja apelom. On meni, da zdaj vplivajo nanj ravno ti-iti elementi, da naj bo popust-iv, ki so v mesecu avgustu nanj pritiskali, da naj izredno strogo nastopi napram stavkarjem.
Unija za ameriške civilne1 ivobodščine priredi v New Yor-ku predstavo "Bogovi bliska", da se dobi potrebni denar za obrambo.
Kapitalisti odMajo smernice Novi Zelandiji
Želeli in dosegli ao znižanje maksimalnih vjeg v poštni
Unija oestaozelez-
ničarjev napreduje
Pridobila je več kot štiri tisoč novih članov. Organizacija šteje več kot sto tisoč članov.
Detrolt, Mich. — Organizacija cestnoželezniških uslužbencev je v letu 1928 pridobila 4,981 članov. Ponovila je s kompani-jami 74 pogodb brez vsake spremembe. Mezda je bila povišana pri sklepanju sedem pogodb, pri štirih je pa bila znižana. V štirih krajih so uslužbenci stavkali. Organizacija šteje 101,200 tlanov. Izvzemši v Philadelphi-ji in Buffalu, je organizacija dobro zasidrana. Tako poroča W. D. Mahon, predsednik organizacije.
Organizacija ima $1,961,187 premoženja. V vladnih bondih Združenih držav in Kanade ima naloženih 300,000. '
Eksekutiva je odobrila Mit-ten-Mahonov dogovor. Po tem dogovoru bo unija skušala organizirati uslužbence v Philadel-phiji in Buffalu, ker so uslužbenci v teh dveh mestih organizirani v kompanijski uniji Mit-tenovih interesov. Naobratno pa Mitttenovi interesi dovolijo organizirati uslužbence vsake cestne železnice,' ki jo kupijo v bodočnosti.
Finančno poročilo, izkazuje, da je organizacija darovala $7,-632.75 v podporo stavkujočim rudarjem. Pomagalo se je tu^fi
"VaHhe" ogrskega kralja razbnrjajo Evropo
Mala in velika ententa nasprotujeta povratku Habeburža-
Budapešta, 22. okt.—Ogrska spet postaja središče vznemirjanja po vsej Evropi, posebno pa v sosednji Cehoslovakiji, Jugoslaviji ln Rumunijk Grof Štefan Bethlen, ogrski premijer, je pred nekaj dnevi naznanil, da Ogrska po 400 letih spet dobi svojega lastnega kralja, ki ga "ljudstvo izvoli" v kratkem. Kakor je danes aranžirano, se vrže "volitve" kralja prihodnjo spomlad.
Ta objava je izzvala ostre polemike in prerekanja ne samo v sosednjih deželah male entente, temveč tudi na Ogrskem. Kot je znano, so ogrski monarhisti razdeljeni v dve stranki; ena, Ukozvani legitimisti, je za Otona, ltietnega sina bivšega cesarja in kralja Karla in Zite, druga pa za nadvojvodo Albrehta. Prva stranka tudi zahteva, da kralja izvoli parlament in ne ljudstvo.
Vladam male in velike entente je vseeno, če je izvoljen Oton ali Albreht, saj sta oba Habsburža-na in protesti proti vzpostavitvi Habsburžanov gotovo ne izostanejo. Protestu se najbrž pridruži tudi Italija.
Madžarski pristaši Albrehta slutijo vihar, ki prihaja, zato skušajo dokazati, da nadvojvoda Albreht ni Habsburžan, temveč potomec kralja Arpada, napol mitičnega ustanovitelja tisočletne ogrske monarhije, ki je prešla pod Habsburžane v 16. stoletju,.
delavci penne
železnice grade svojo niijo
Udsrsc pred iertleti leti po njih organizaciji se mogoče že se udarec pk vodi.
Wellingtonf Avstralija. — Po-žaj v Novi Zelandiji izgleda tako, da so želje bankirjev u-
kaz državni vladi.
Minilo je že nekaj mesecev, ko do bapkirji pričeli e propagando proti poštnim hranilnicam v Novi Zelandiji. Njih namen je bil prisiliti vlado, da zniža mak-Dimalno vsoto za poštnohranilne vloge. Finančni interesi ao vedeli, ako jim posreči ta propa-Onda, da bodo vlagatelji na pštnih hranilnicah primorani •ligniti precejšnje svote in jih vložiti na privatnih bankah, ako bodo hoteli dobivati obresti od •vojega denarja.
Kampanja 'je posrečila bankirjem. Vlada je izdala nared-bo za znižanje maksimalne viole na poštnih hranilnicah.
Vlagatelj je bil opravičen do obresti do določene vsote, kar M bilo več kot določena vsota, u to kc pa niso dajale obresti. Vlagatelji so dvignili na milijo-* dolarjev na poštnih hranilni-in denar naložili v privatnih bankah.
I Finančna ganga je nato pri-s propagando, da ni pravič-*>. ako *e farmarjem denar na J«jhe obresti, delavcem, pa na ■amke domove. In bankirji 10 wpet uspeli.
Čudno je, da vlada ne ališi de-•vcev, kadar pravijo, da ni pra-ako si delodajalec eli pod-Ptnik obdrži od dovršenega prosta devetdeset odstotkov, 4a-**u Jih pa izplača *amo deaet.
1100 Pomorščakov v Nikarsgvi < Mnih na malariji.
Coco Šolo, Panama Canal 22. okt. — Ameriški čast-p. kl so včeraj prišli z letalom eanague, pripovedujejo, ds FJ* kot tisoč mož ameriške C"r»ke armade v Nlkaragvi 12*1«' ns malariji. 8amo avi-l™ka kasarn, ki šteje
nil Mahon.	\
Organiziranje uslužbencev na motornih busih se nadaljuje. Strokovno glasilo ima izpreme-njeno ime in se sedaj imenuje "The Motorman Conductor k Motor Cosch Operator." Strokovno glasilo izhaja v Detroitu.
I Hrds
Morilcu Obregona se napoveduje smrtna kazen in 20 let zapora aa nuno.
PLAČILO ZA BREZPOSELNEGA BOLNEGA DELAVCA.
Hekaadra, ki ___
lrn* čez ato bolnikov.
160
Rnpv
* J? York- — V** bandita sU . JWjo v h topi ls v urad Pe-teatra, kjer sta s revol-rokah ustrahovala bla-r,n,k« ia ga priailila, de jirfft
Prerezal al je vrat in umrl v bolnišnici za siromake.'
New York, N. Y. — 40-letni brivski pomočnik Julius Woll-mer je biUbolan. Bolezen ga je zadrževala od dela. Ako bi tudi šel vprašat za delo, bi ga ne dobil, ker se delodajalcem ponuja še preveč zdravih in mladih ljudi. V bedi in trpljenju so mu potekali dnevi. Končno je pošel zadnji cent in Wollmer si je z britvijo prerezal vrat. Tedaj so prihiteli ljudje skupaj. Na lice mesta je dospel tudi policijski ambulančni voz. Naložili so ga in odvedli v bolnišnico Belle-vue. Tem ao ga odnesli na oddelek za siromake, kjer je umrl.
To Je eden izmed tisočerih dogodkov v življenju kapitalistične človeške družbe, v kateri ljudje hite mimo takih dogod kov, kakor da jim niso nič mar Le semintje katera pobožna stara ženica vzdihne: "Bog se u-smili njegove grešna duše."
Napadi na Žide.
Budapešta, 22. okt.—Včeraj ao ponovno Izbruhnili protižidov aki izgredi med vseučlliščnimi dijaki. Židovske dijake so pretepali ln jim trgali knjige
Jeruzalem, 22. oktV-V sobote »o muslimani napadli židovske vernike, ki ao mollU pod zidom vzdihujočih.
"Detektivi" ugrabili dekleta.
Chicago. — Trije moški so ustavili v riedeljo večer dva fan U in enega dekleta, kl so se vra-čsli z neke plesne veselice, in se jim predstavili sa detektive. iVeklHa so possdili v njih ayto-mobil in ker sta fanta ugovar jala, jih js trojica pretepla In se pote« brzo odpeljala.
Mezleo City, 22. okt. — Juan Corres Nlete, zvezni distriktni prosekutor, je naznanil, da sodna obravnava proti Jose De Leon Toralu, morilcu novoizvoljenega predsednika Obregona, ae vsekakor otvori 5. novembra. Distriktni toftitelj pravi, da bo zahteval smrtno obsodbo za Tora-la. Zaeno s Toralom pride pred sodišče samostanska prednica Maria Concepcion Acevedo della Lata, za katero bo tožitelj zahteval 20 let zapora. Ostale zapletene osebe bodo procesirane kasneje.
Zebelj na psi zadet na glavo
(Fpittsburgh, Ps. — Centralna delavska unija, ki je delavska predstavljajo delavskega glba-lokalna centrala v Um mestu, je izjavila, da unijskl voditelji, ki so aa izrekli za Hooverja, ne nja. Tako ae glasi besedilo v re-soluciji, ki je bila sprejete Ako bi delavska centrala izjavila, da unijski voditelji, ki se izrekajo za kandidata starih strank ne predstavljajo delav skega gibanja, bi žebelj pogodili na glavo.
Dr. Ecksnsrjevs prerokovanja.
Chicago.—Dr. Hugo Ecksner pilot "Grofs Zeppellns," je v nedeljo med obiskom v Chicagu napovedal ogromne cepellne, kl bodo redno nosili 200 do 300 potnikov čez morje v bližnji bodočnosti. Po njegovfm mnenju bo redno zračno potovanje okrog sveta največ pripomoglo k traj nemu miru med narodi, ker zve-te vse dežele v tesne stike. Dr. Eckener je s svojo partijo snočl odpotoval nazaj v New York, odkoder se vrne s "Grofom Zep-pellnom" prihodnji petek.
laka-
Ozford, Mass., 22. okt. -Peli* Brisbois, pilot, ln John Bazi net sta se včeraj ubila, ko se je v višini dvesto čevljev odlomilo krilo in js letelo psdlo ns zemjo.
Altoona, Pa. — Vztrajnost železniških delavcev na Pennsyl-vania železnici je občudovanja vredna. Kljub ailnim udarcem ki jih je zadalo* ravnateljstvo protiunijzke Pepnaylvania železnice, so delavci vseeno izviti koncesije od te peleznice in so na potu, da Pen*aylvania železnica zopet postane unijska.
Charles Kutl predsednik Pennsylvanske Jlstemske federacije, naznanjajoč sporazum med železnico in Ameriško delavsko federacijo; apelira, da se prične s kampanjo za organiziranje delavcev, kl delajo v železniških delavnicšh te železnice. Mednarodno drultvo strojnikov je obljubilo finančno pomoč za to kampanjo. ;
Z vztrajnostjo ao unijski delavci zlomili odiior pennaylvan-ske železniške družbe proti vsem delsvskim organizacijam izvzemši lastni kompanijski organizaciji. Unijski fielavci ne bodo po najnovejšem sporazumu odstavljeni, ker pripadajo k strokovni organizacij. Delavci, kl so jih odslovili nižji uradniki zaradi tega, ker so člani strokovne organizacije, lahko pred-lože svojo pritoštto višji inštanci.
Do tega sporazuma Je prišlo, ko je šeleznica naročila v svojih delavnicah v Altooni za $1,hoo,-000 železniške opreme. Očlvld-no je, da železniška kompanija želi, da dobri mebeničarjl ostanejo v službi, ker jih potrebu-Je. Večinš rokodelcev, dobrih in izurjenih, iz delavnic penn-sylvanske železnice med Pitts-burghom in Philadelphijo Je dobila delo drugje. . Železniški delavci zdaj upajo, da v nekaj letih železniška družba sklene z njimi pogodbo glede mezde, delavnega časa in delavnih razmer.
»POR V READINGU NI KONČAN.
Delavci zanikajo, de ao priatall ne dva atraja.
Keading, Pa. — Daairavno je odbor delavskega departmenta za izravnavo sporov poročal, da je spor pri Noe-Equl kompaniji za pletenine v Beadlngu izravnan, se te spor nadaljuje. Strokovno glasilo pleten inarsklh de-lavcev "America Federatlonlst of Hoslery Workera" izjavlja, da delavci niso pristali na obratovanje dveh strojev.
-
Ruski par poročen in rszporočen v eni uri.
Lenlngrsd. 22. okt.—TuksJŠ-njs "Krasnaja Gazeta" poroča, da sta pred nekaj dnevi prišla delavec In delavka v lenlngrad-skl ženitveni urad ln se registrirala, kar znači j>oroko v Sovjetski Rusiji. Cez tričetrt ure sta pa novoporočenca prišU nazaj In zahtevala ločitev. Uradnikom ste povedala, da ata aa med potjo sprla gjede vpraAanja, kje se ns stanlta. 2enln je zahteval, da gre neveste k nji-mu v njegovo »oho, ona pa je hotele, da gre on k njej v njeno sobo. Ker se nista mogla zedlnlti, sta se zedi-nila, da je najboljše, če ae takoj ločite, »pet sta se podp«*eU v drugi knjigi In Kltev je bila formalno izvršena. "Gazete" dostavlja, da Je to rekord najkrajše zakonske zveze.
VMlsd tet.
Chlcsgo. —John Rito, star 17 let, je bil v r»«i«IJo aretiran, ko gs je "policaj John Wri*ht zasačil v ukrad« rwm avtomobilu. tšni j« ns zaslišanju Izpovedal, da Je v družbi dvsh drugih fantov ukradel žs šsst avtov.
Hrvatski kmetje demonstrirajo za avtonomijo
50,000 demonstrantov v Slaku zadnjo nedeljo.
Zagreb, 22. okt. — Okrog 60,-000 hrvatskih kmetov je včeraj demonstriralo v Sisku, 30 milj od tukaj, za avtonomijo Hrvatske. Sprejeta je bila resolucija, s katero eeljačka stranka prisega, da boj za avtonomijo mora nadaljevati, dokler ni Izvojevan.
To je nov znak, da prepad med Srbijo in Hrvatsko, ki so ga izkopali trije umori v belgradskl skupščini v zadnjem juniju, Je vedno šlrji, Na včerajšnjem shodu v Sisku je bilo 62 poslancev, ki so bojkotirali parlament Belgradu. Kmetje so romali v Slsek v posebnih vlakih, av. tih, navadnih kmečkih vozovih in peš. _
Edison odllkovnn
čestitke s vsega svsta k 49-lstni* d njegove Iznajdbe električne svetilke.
New Oran k e. N. J.—Ves civilizirani svet se je zadnjo soboto poklonil svojemu največjemu dobrotniku—Thomaau Alva Edisonu. Tega dne je preteklo 49 let, kar je Edison iznašel in dal svetu električno žarnico.
Brzojavne Čestitke so prišle is mnogih krajev sveta in poslaniki inozemskih dežel so mu prišli osebno čstitat in obsull so ga s darili in odlikovanji. Največje odlikovanje Je pa prišlo iz Wash ingtona, ko mu Je posebni odbor izročil kongresno kolajno: naj višje odlikovanje v Združenih državah. Predsednik Coolldge je osebno čestital po radiu.
Slavni jubilant, slvolaa starček, a še vedno krepek in redno na delu v svoji delavnici, ja na vsa odlikovanja ln čestitke odgovoril samo z dvema besedicama: "Thank you (hvala)!"
Najbolj je pa bil vesel darila Iz Londona. Angleški akrbnlk poslov, Ronald I. Campbell, mu je izročil njegov prvi fonogrtf, ki je 39 let ležal v nekem muze ju v Londonu. To Ja edini eksemplar, kl še ekslstlra in Edison je večkrat izrekel željo, da bi ga še rad videl. Zdaj mu Je bila želja Izpolnjena. Neamehnll se^l* kakor otrok, ki vidi avdjo staro Igračo, ko je vzel v roke okorno mašinico—zares Igračo svojih davnih dni.
Edison Je iznašel čez tisoč predmetov, ki so danes v rabi po vsem svetu. Njegova glavne i/ najdbe so: žernlca, fonograf, mimeograf, "atock tlcker" (kl kaže cene na borzah), alkaliri" va baterija In filmska kamera Ogromna veČina njegovih Iznajdb je električnega značaja zato ga po pravici nazlvajo "electrlcal wizard," alaktrlškl čudodelec. Pomagal pa Ja tudi pri izpopolnjenju telefona, pisal nega etroja in Morsejevega br zojava. '_
Ateist v gladovni stavki.
Llttle Ročk, Ark,—Charles Hmlth, vodja ateiatlčne organi zaclje v New Vorku, ki Jp prišel v avojo rojstno državo Arkada* pobijat kampanjo za sntlsvohi cljski zakon in js bil zsdnjl te den aretiran ter obsojen ns dni zapora, je že peti dan'brez jedi v ječi. Aklenll je, da ne okuaKnlčesar. dokler bo v zepal ru. Smlth je bil obsojen na t< melju starega zakona proti Mm« femiji. Napredni krogi v Arksn sasu ogorčeno protesti raje proti bedasti obsodbi. Protesta ste ae pridružlls tudi dvs pestiirjs, kl ne odobrsvsta (louka o svolu cljl.
SOVJETSKA RUSIJA DOBILA KREDIT V AMERIKI
Nsročila bo ogromno m noši no električne opreme pri- ne-unijski tvrdki.
l/etalo trsftčlls v s v to; eden
Hsttiesburg. Miss. — Nek šestneJsUetnl deček js bil v ne-deljo ubit in trije drugi ao bili ranjeni, ko Je treščilo v evi<», v katerem so ae vozili, letelo, ko se Je spuščslo ns zemljo.
Nsw Vork. N. Y. — Sovjetska Rusija je dobila sa pet milijonov dolarjev kredita pod zelo ugodnimi pogoji za dobo pet let. Pogodbo Je napravila z Intl. General Electric kompanljo za dobavo električne gpreme. Do leta 1930 bo Rusija prejela sa pet mlljonov dolarjev električne o-preme. Sovjetaka Rusija zdaj hitro razvija svoje hldroelektrl-čne naprave.
Značilno pri tej atvarl Ja to, da Rusija ni priznana od ameriške vlade, kapitalistične družbe ji pa vseeno dajejo kredite. To pomeni, da nepriznanje Rusije od strani državnega departmenta jI prav nič ne škodi in da velike protldelavske tvrd-ke verjamejo v stabilnost ao-vjetske vlade v Rusiji. Ameriški kapitalisti ne posodijo denarja kar tjevendan, ampak se preje prepričajo, ako Je denar varno naložen In bodo redno prejemali tudi obresti.
Druga anačllna prikazen je, da Sovjetska Rusija ne gleda na to, sko so naročila izvršili strokovno organizirani delavci ali ne, medtem ko Je Mehiška republika strogo gledala na to, da eo bila vsa naročija zanj« izvršena od unijakih delavcev, v
m^gmm MPMMMaftM 'j	'
Krvavi volltv« n slttlaJoN hrtorfa
Vodja republikanske stranks zahteva vojaške čete za fuva-nje volišč.__
Han Juan, Porto Rlco, 22. okt. — Tukajšnji list "E! Tempo", glasilo portorlška republikanske stranke, poziva predssdnika Coolidga, naj pošlJa vojaška Čete na otok za čuvanje volišč dne 6. novembra, ko bodo volitve, kajti napetoet med političnimi strankami in kandidati ja tako velika, da skoro gotovo izbruhnejo krvavi nemiri na volilni dan. Volilna korupcija ja že v naprej očitna in atranke, ki aa bojujejo za neodvisnost otoka, izjavljajo, da preprečijo tatvine glssov tudi a silo, če bo treba.
PREMOGOVNIŠKI PODJETNI KI V WYOMINGU PODPISALI POGODBO.
, Dnevna meada ja $6.78.
Ckeyeene, Wyo. — Rudaraka organizacija United Mine Work ers Je podpisala pogodbo s premogovniškimi podjetniki V Wyo-mingu. Po novi lestvici js dnev-ns mezda |6.72 v Wyomlngu, v Colorado pa sedem dolarjev, $6.10 v IUlnoisu, 95.110 v !owi in $ft ps v držsvl Ohlo. Prajšnjs dnevna mezda je bile povsod po $7.60. ^_
20,000 svobodnih norcev v Angliji. ,
Londoq, 22. okt.—20,000 nor cev in nspol norcev hodi svobod no okrog ns Anglsškem. Tsko poroča državna komisija za kon j t rolo umobolnth, kl ss bridko pritožuje^ da ss Anglljs premslo brlgs zs državne ln občinske za vode mentalno defektlvnlh lju di. V angleških norišnicah se danes nanaja 13M.293 blaznih oseb In za več nI prostore, medtem ko vsako leto z nori približno 2000 oseb.
Navali aa obrestne giMtilne.
Camden, N. J. — V nedeljo so suhaškl agentje navalili na okoliške obcestne gostilne, katerih mrgoli v tem okraju. A-gentje so sretirall nad štiristo oseb in zaplenili veliko množino žganja In drugih alkoholnih plač.
iT
Novioo z delavske
fronti v Avstraliji
Zdravstveni uradnik bo učil porodno kontrolo. — Braaposel-noHt narašča. 44 ur dela v tednu v Zapadni Avstraliji.
s> dnsy, Avstralija. — Minister za ljudsko zdravjs v New South Walesu izjavlja, da v mnogih alučajlh porodna kontrola ne hasne družini, ampak tu« di koristi vobče. Zdaj uvašuje, ako bi ne bilo dobro, da bi zdravstveni uradniki učili porodno kontrolo. Menil je, da bo zdravatvenl department svetoval ženam, katerih možje trpi hn pljučni tuberkulozi, da nimajo več otrok. Žene, katerih mošje ' ao umobolnl, bodo prejele tudi ta poduk. >
Po poročilu zveznega biroja ae se Je Število brezposelnih delavcev zelo pomnožilo v drugi Če-trtinki lete.
V New South Walesu je bilo brez dela 10%, v Vlctorljl 12tt, Qaueenslandu 7.1%, Južni Avstraliji 16.1%, Zapadni Avstraliji 9.6%, Tasmanljl ps 10,7% delavcev, V celoti je bilo v Avstraliji brez dela 11.8%, v letu 1026 pa le 5.7% delavcev.
Večina članov v organizaciji kotlarjev je odglaaovala proti delu od kosa, kl so ga hoteli podjetniki uvesti.
Radiopoataje pod privatno kontrolo so aalo slabo funkcionirale. Zato je vlada sklenila, da sama prevzame radiopoataje v prihodnjem letu. Vlada izvaja stvar na ta način, da novim komimnljam na podeli vač koncesije, starim Jo pa ne obnovi« ko poteše.
Avstralska vlada Je odločita, da morajo gledališčnl ravnatelji in drugi vprašati pri vladi aa dovoljenje, da amejo dobiti v Avstralijo godbenike iz tuje-aematvs. Naznaniti aa mora njih narodnoet, kako visoka mezda aa jim bo plačevala in koliko časa bodo sapoeljenl. Rav-notako mora ravnateljatvo apo-ročiti, zakaj tuje fodbenike več osni kot domače ln zakaj Želi dobiti godbenike ia tujeaamstva. |
PeTth, Zapadns AvstraUja.— Štiri ln štirideset ur dela v tednu js bilo priznanih inšsnlraklm, kotlaraklm ln železostavbinskim delavcem ln livarjem. Ti de-lavci ao preja delali po 46 ur v tednu.
DELAVCI ZASTAVKALI V
JEKLARSKEM PODJETJU.
Kompanija je odalavljala erga-nizlrane delavce.
Di. liouia, Mo. — Missourl Rollng Mili korporaclja Je pričela odslovljatt unijska delavce. Poaledlca tega ravnanja je bila, da je organizacija železarskih delavcev Amalgamated Aasn. of Iron Steel k Tin Workers proglasila stavko v podjetju.
Istožil 950,000 odškodnin«.
Chicago.—Jamea Lucas, 2616 W AH st., ja tožil dve železniški družbi, ker mu je tovorni vlak na križišču 27. ceete ln Robey st, zmečkal nogo In zadal notranje poškodbe. Na križišču nI bilo ne luči ne čuvaja. Zahteval J« 950,000 odškodnine. Zadnji teden j« bila obravnava In porota mu j« priznala celo vsoto. Tods Lucas bo najbrž moral še dolge čakati, kajti družbi bosta apeli-rall na višja sodišča. Redek slučaj Je, da poškodovanec Iztcšl vse, kar zahteve.
Organiziranje delavcev v Industriji radi«.
Chicago — John ritzpatrick, predsednik Ciksške delsvske fsdsrarije, js nsznsnll zadnjo nedeljo, da se v kratkem otvori kempsnjs za organiziranje delavcev v vseh čikašklh tovarnah in delavnicah, v katerih se izdelujejo rsdloapsrsti. Dvs liniji, te»ai »ka in imata območje iu nJem omenjenih
P R O SVETA
GLASILO SLOVKNSgl NARODNE TODPORNE JKPNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
On« oflasov po dogovora. Rokopisi se m vrslajto.
Naročnina: Zadinjon« driava (izven Chle«*«) $6.00 na loto. «8X10 si pol Ista; Chicago in Clcero $7.50 na lato, 98.TS sa pol lota. in sa laosam steo 90.00.___|___
Naalev sa vsa, kar laia atlk t
, "prosveta*
2657-59 So. Lawndala Arena«, Cklcago, IHiaoti.

-THE ENL!chtenmen,r
Orgaa of tk« Slovesa Nstlanal B«n«rtt Sedat?.
Ovned b j tk« Slovaaa Nstloaal Boacflt Saelot j.
Advertisiat rataa on afratfkhant.
.1
SisbaeHptiont United Htatei («xc«pt Chicago) and Caaada fd 00 por pasr; Chicago 97.50, and foreign countHe« $0.00 p«r yaar.
1IEMBER OP THE FEDERATED PBES8

J3H
Datum v oklepaju n. pr. (Sopt. 90-tMS) poleg vaAafa Uaana na sa«lovu pomeni, da va mj« s Um dnevom potekla naročnina. Ponovite Jo pravo4a»no,
ia se vam m ustavi Mst.	_
KAKŠNA BO ČLOVEŠKA družba po pet letih
V ameriki? <
Kapitalizem se razvija tako, kot je to napovedal Karel Mark« v svojem znamenitem delu "Kapital." Kolikor bolj se spopolnjuje, toliko večje množice peha v revščino in bedo. Kapitalistična prikazen niso le gospodarske kri-ut, ki hkratu vriejo po več milijonov delavcev na cesto in jim za dobo krize povečajo trpljenje, ampak veliko bolj nevarna prikazen kapitalizma je ta, da z vedno manjšim številom delavcev vedno več producira. Da je tako, ni tega napovedal le Marks, niso tega trdili le socialisti, ampak štatistika delavskega departmenta Združenih držav potrdi s številkami, da je tako. Številke ne lažejo in se ne dajo ovreči z govorancami o prosperiteti ali pa varčnosti vlade.
Iz te štatistike se učimo, da se je kapitalistični gospodarski sistem, v katerem se blagovna produkcija in distribucija vršita zaradi osebnega profita in ne zaradi ljudskih potreb, Uko razvil, da tovarnarji v pet letih potrebujejo okoli enega milijona in četrt manj tovarniških delavcev. To je trinajst odstotkov manj tovarniških delavcev, kot pred pet leti.
Z drugimi besedami pomeni to, da je bilo milijon in četrt delavcev s svojimi družinami vred pahnjenih v bedo. Delavska rezervna armada, ki preži na priliko, da dobi delo, se je pomnožila za milijon in četrt delavcev.
Za delavca, ki postane član delavske rezflgvne armade, pomeni, da so zanj in njegovo družino napočili dnevi trpljenja in revščine. Ako si je delavec, dokler je delal, odtrgal od svojih ust par stotakov, tedaj ti stotaki ne pomenijo zanj nič. Ako hoče s svojo družino tako živeti, kot je živel ob času, ko je delal, tedaj jih potroši v par mesecih. Garancije pa nima nobene, kdaj zopet dobi delo, ker se za vsako izpraznjeno mesto v kapitalističnih in državnih podjetjih peha na gtotine njegovih tovarišev. Za to brezposelnemu delavcu ne preostane drugega, ako noče biti kmalu ob vsa sredstva za nakup potrebnih živil in obleke, da s temi stotaki hrani in sicer tako Štedi, da s svojo družino životari. To pa zopet pomeni, da kupi le toliko življenjskih potrebščin, da za silo vzdržuje svoje življenje in ohrani življenja svoje družine. To je, da v par dneh ali tednih z družino vred ne umre lakote, ampak da počasi umira lakote: on in njegova družina morata stradati, nositi obleko, ki bi morala že zdavnej biti zamenjana z novo.	-	,
Torej milijon in četrt delavcev je bilo v zbdnjih pet letih ob delo, tovarne pa producirajo ravno toliko ali še več, kot so pred pet leti; velike podjetniške družbe pro-cvitajo in množe svoje dobičke, dasiravno dela vedno manj delavcev, majhni podjetniki in male družbe pa propadajo. Tak je bil razvoj kapitalizma zadnjih pet let Kaj prinese prihodnjih pet let? Ali delavci vprašajo samega sebe, kakšne bodo življenske razmere zanje od člane« pet let?
Najbrž ne! Ako bi sebe tako vpraAali in mislili za pet let naprej, bi bili danes že vsi strokovno, gospodarsko in politično organizirani.	j*
Delavci bi se brigali za sei>e, za svoje drufine ingle-dali bi nato, da se gospodarski sistem tako Izjlemeni, da bi ne pehal vedno večje množice delavnega ljuiKtva v bedo in trpljenje, na drugi M^ni pa vedno bolj osredotoče-val bogastvo v rokah vedno manjšega števila bogatinov. Tako pa ogromna večina delavcev dremlje duševno in ne misli na bodočnost
V teku pet let bodo izumljeni zopet novi in popolnejši stroji. Kapitalisti bodo stare in obrabljene stroje zavrgli med staro in o»*abljen(l saro. Novi stroji bodo več pro-ducirali in |H>trebovali rtianj delavcev. PosledUa tega bo, da bo zopet en milijon ali še več delavcev proti njih volji pahnjenih v delavsko rezervno armado, da ponujajo svojo delavno moč na prodaj za vsako ceno. Ljudska masa bo v splošnem zopet bolj revna, na drugi strani se pa ho zni žalo število »»ogatlh ljudi. Zato bodo tisti, ki se bodo po pet letih smatrali še za bogatine, bogatejši kot mi danes.
Taki so učinki kapitalističnega gospodarskega sistema. Vsak delavec, ki ima oči, da vidi, ušesa, da sliši in možgane, da z njimi misli, lahko to opazi. In zakaj ne opazijo tega T
Bolj in bolj se pojavlja želja in prišadevsnje široke mase nadaljevati učenje tudi po šolskih letih. Temu hrepenenju >lu večerne šole. Vzgojevstelji imsjo popolnoma prav, ako trdi jo, da je to nsjvsžnejše gibanje v napredku človeštva, ki ga je svet kedaj videl.
Navadno človek misli, da so ljudske šole le za mladino. Ali nedaVne pgihologične študije se I>okazale, da formalno šolanje ni nekaj, kar mora prestati z od-raalostjo. Odrasli učenci na visokih šolah in tudi v ljudskih šolah so pokazsli, da morejo bi ti odrasli jsko dobri dijaki. Dej stvo je, da se najboljše učijo ljudje v starosti od 30 do 39 let, kskor je to dokazala nedavna rmihologična študija. To dej stvo etegne imeti za posledici reorKSMfMrijo šolskegs programa, kLnaj odgovarja zahtevam raznih starosti dijakov.
Strokovnjak za izobrazbo od raalih v federalnem prosvetnem uradu, L. R. Alderman, je mne-nja, da bi se okoli 25 miljonov ljudi v Združenih državah lahko koristonosno posluževalo večer-nlh šol. Število večernih učen-eev je danes razmeroma malo, ali, ako bi večerne šole bile po vsod, tako dobre, kakor so v nekaterih krajih, bi število poslu-Aaloevs mesto da je 1,000,000 kot danes, lahko poskočilo na 10 ali 12 miljonov.
1,	1910 je le kakih 135,000 oseb pohajalo večerne šole. Vpis se je 1. 1912 povečal na okroglo^ 420,000 oseb, 1. 1918 na skoraj 000,000, L 1922 na 850,000 in L 1924 na 943,000 dijakov.
Razmerje med. številom večernih šolskih poslušalcev in o nim podnevnih dijakov je jakc različno po poedinlh mestih. Do čim v Gary, Ind., ena šestina odraslih prebivalcev pohaja večerne šole (skoraj 80% več kol jih pohaja šolo po dnevu), znaša v drugih mestih število ve černih dijakov le en odsto od števila podnevnih učencev.
Iz poročila prosvetnega od delka federalne vlade je razvidno, da veČina mest čez 100,00€ prebivalcev imajo kako vrsto večernih šol. V nekaterih mestih je malo učencev in tečaji so omejeni. Več kot ena treti-na mest s prebivalstvom od 30,000 do 100,000 ima večerne šole, ali v mestih od 2500 do 10,000 prebivalcev je redkokdaj najti večerne šole. Na deželi jih je še manj, ali tam, kjer so, napredujejo j ako dobro.
Šolnina.
Nekatere večerne šole zahte-vajo plačilo male šolnine. Največje večerne šole so v večjih mestih, kjer je poduk popolnoma brezplačen.
Zanimivo je, da večerne šole v Worcester, Mass., obstojajo že 78 let. V tem mestu je navada, da zahtevajo šolnino $15 za začetno šolanje ln $20 za višje šolanje.
Večerne šole v nekaterih ttplč-nlh ameriških mestih.
V mestu Los Angele* je 1. 1926 pohajalo večerne šole 62,-680 dijakov. 25 šol je odprtih po dva do pet večerov na teden ln poduk znaša po dve uri vaak večer. Sole so odprte učencem do starosti 40 let.
Starost, šolski obisk in poklic učencev je naveden v sledečem zanimivem poročilu mestnega šolskega nadzornika: |l. Najstarejši učeneq je 89 let star, najmlajši 18 1et.
2.	Največje število učencev je bilo v tečaju strojepisja.
8. Povprsčns starost učencev je 27 let.
4.	Več kot 67 odsto od vseh dijakov večernih srednjih šol je porojenih.
5.	V neki tipični šoli S6 t>lll dijaki po poklicu sledeči: 185 pisarniških uradnikov, 164 ste-■ogi afiatinj, 11! hišnih gospo-dinj. 45 trgovcev, 16 inženirjev. S kiropraktorjl. 2 knjižničarja. 2 zdravnika in 2 sobarja.
Večerne šole v Los Angeles poduCujejo 96 predmetov vaeh »ogtrfih vrat Tečaj umetnosti, glasb«*, igodovine.
klicev in akoraj vseh narodnosti i delitev vozov na prometnih kri-sveta. Povprečna starost dija- žlščih spričo tolikega števila voltov je bila 31 let. dola nudi zov kaj pomembna in odgoVor-
'rita na naloga. Postaja v Chicagu je n. pr. skoro 6 milj dolga, ima 180 milj tirov ln razpošlje vsak
OPAZOVANJA
tečaje kulturne in praktične vrednosti. Ako je vsaj 15 dijakov zahtevalo tečaj v kakem predmetu, poslužilo se jim je, akq se je le moglo najti primer no učiteljsko silo.
Večerne šole v Buffslu so orezpiačne. Za večerno Šolanje ae vpotrebljuje 33 šolskih poslopij- Sol« traja 25 tednov, trikrat na teden po dve ui#zve-*er. Šolska oblast oglašuje dnevno v angleških in tujejezičnih časopisih o predmetih, ki se predavajo.
Ze poprej »mo omenili mesto Gary v Indiani, kjer ena šestina skupnega odraslega prebivalstva pohaja večerne šole. Več kot 12,000 moških in žensk napolnjuje 19 šolskih poslopij, ki se rabijo za večerne jole. V teh iolah je najti učence mnogih narodnosti in jako različne pre-Jizobrazbe. Inozemski nspisem-ci in maturanti gimnazije se najdejo skupaj v istem poslopju, šolnine ni, razun za one, ki pohajajo veeočiliščne tečaje, v katerem slučaju ae računa navadna vseučiliščna šolnina. L. 1924-i6 je bilo 325 dijakov vpisanih na vseučiliščnih tečajih, kjer so se učili, da dobijo končno spričevalo.	' •
Večerne šole v Gpry niso le k>le, marveč tudi socijalna središča. Vsak teden je po en večer posvečen izvedbi programa v »uditoriumu. Prirejajo se dramatične igre, zborno petje, dialogi, plesi in sviran^e. Godba, orkester in iklub^Jte aktivnosti io del rednega programa večernih šol.
Ze večji napredek pokazuje-Jo "v izobraževanju odraslih talca velemesta kot so Chicago, Sen York in Boston.
fya tak način ono, o čemur je sanjal Jefferson glede splošne izobrazbe, postaja dejstvo. On je sanjal o tem, da naj splošna zo^razba "omogoči človeku, da nore soditi sam od sebe, kaj mu prinaša in kaj ogroža svobo-io . . . sistem splošne izobrazbe, ki naj obsega vsak sloj prebivalstva od. najbogatejšega do najbolj siromašnega." To se
tfa-
FLIS.
Ameriškežsleznice
Cestne želernice so v ameriških mestih.f.povsod elektrifici-rane, pa tudi IVelika večina trans-kontinentalnih prog nadomešča parne lokomotive z električnimi. Pokazalo se je, da je 42 električnih lokomotiv izvršilo delo za 112 parnih, zlasti v mrzlih pokrajinah, kjer voda v železniških rezervoarjih kaj rada zmrzne. Takisto so se obnesle na vi-sbkih gorskih progah, kjer je bi-o treba voziti z več lokomotivami, ki so požrle ogromno premoga; prav tako so dobre na progah, kl se spuščajo v nižino. Elektrifikacija prog je napravila potovanje prijetnejši, ker električna lokomotiva ne polni zraka z dimom in čado, kar je važno zlasti v dolgih -tunelih. Glede hitrosti pa Amerika ni na prvem mestu. Nekateri angleški vlaki prevale več kot 70 milj na uro. Prometu zelo koristijo vlaki, ki lahko prevozijo nekaj sto milj, ne da bi ae jim bilo treba ustaviti. , Sevoda je to mogoče le ob lepem vremenu. Trda pa prede ameriškim vlakom in njih osobju pozimi, ko divjajo snežne nevihte. Vlak dobi močno ledeno skorjo. Drugod se mora preriti skozi snežne žamete. Krči al pot z rotacijskimi plugi, ki razrije jo ves sneg na progi. Kako važno je to, bomo razumeli, če pomislimo, da je na Kordlljerih visok do 6 metrov, Oe postane trd, tedaj je delo od sile težavno; dve lokomotivi se ne preri-jeta v eni uri dalje kot približno 12 metrov. Največja težava na staja pri kidanju snega ns is-oglbališčih; tu rabijo električen tok. ki sneg in led raztopi.
V poletnih meaecih In v toplih pokrajinah morajo dati v promet hladilne vozove, ki so poseb-
dan 10.000 vagonov na 50 prog Vagone nakladajo z mogočnimi žerjavi; žito se izsesava z ele vatorji, katerih sesalnik je take močan, da dvigne odraslega dečka.	i Tovorni promet je odločiler pri dobičkanosnosti prog. Posamezne železniške družbe so st hudo tolkle med seboj s tarifa mi. Sloveča je n. pr. borba mec dvema newyorlkima progama, kjer so si konkurentje tako zni ževali tarife, da je eden šel cek pod režijske stroške. Njegov tekmec je zares ustavil promet na svoji progi, a ne, ker bi sc bil vdal podlegel, marveč kei je poslej sam vozil tovore m progi svojega konkurenta, ki mu je prevažal blago ceneje nego b se mu izplačalo na lastni progi V enem samem letu prevozijc ameriške železnice 1 milijardo lr 175 milijonov popotnikov.' To jc tako mogočen tok ljudi, da b: bili prvi ob Tjhem oceanu, zadnji pa še v New Yorku, če bi s< postavili v vrstah po 257 glav Vsi viski prevozijo na leto vse* ga skupaj 50 bilijonov milj Zdaj bomo lahko razumeli, kolikšne množice pasirajo velike kolodvore. Južni kolodvor v Bostonu odpravi in sprejme na leto 45 milijonov popotnikov lis 196.000 vlakih. Severni kolodvor istega mesta odpravi na leto 3 milijone ljudi ali 400 vlakov vsak dan, čeprav ae na njem konča ena sama železniška proga. V slednji smeri pa ima pr: venstvo Union Station v .St Louisu, kjer se ha eni sami postaji srečuje 22 linij. Najmogočnejšo postajo pa ima brez dvoma New York, Pennsylvania postajo in Grand Central.
Na tej postaji vstopi ali izstopi na leto 33 milijonov popotnikov, ki jih prevaža 600 vlakov vsak dan. Kolodvorski prostori so taki, da bi se lahko v njih naselilo 15 pehotnih polkov. Vlaki vozijo v dveh nadstropjih pod zemljo; k njim vodijo stopnice; ob katerih se vrste trgovine. , S kolodvorom so združeni trije ho-teli a 3000 sob; za snago in postrežbo skrbi 6000 oseb. Uradno poslopje ima 17 nadstropij. Vlaki se premikajo na 118 tirih, ki pa se cepijo Šef na mnoge zgornje in podzemne linije. Samo pri kretnicah in signalih je v službi dan in noč 400 oseb, a svoj posel opravljajo tako mehanično, da niti ne vidijo vlakov. Sede pred vzvodi kakor da bi igrali na glasovir. Čudovit mehanizem,—če bi ga hoteli opisati, bi komaj zadostoval poseben članek.
Osobni vlaki so dobili nevarnega tekmeca v.avtomobilu in avtobusu. Le-teh se ne rabi več samo za bližnje kraje, temveč za nekaj sto milj. Pravkar pripravljajo redno avtomobilsko zvezo med Atlantskim in Tihim oceanom. Citatelj, ki ne pozna zemljepisnih razmer, naj pogleda zemljevid Amerike, pa bo videl, kaj to , pomeni. Taki avtobusi bodo imeli sv^e kuhinje in spalnice. Pot bo trajala kakih 6 dni.
Naravno je, da ob tako ogromnem prometu in spričo težnje železniških akcljonarjev, da delajo čim bolj mastne dobičke, železniške nesreče niso redke. Vzlic temu pa danes niti zdaleč ne odtehtajo žrtve avtomobilov, saj pri nas v Ameriki usmrte avtomobili 30,000 ljudi na leto, več kot tri četrtine milijona jih ranijo ali do smrti pohabijo. Eno leto avtomobilskega prometa zahteva tedaj v Ameriki približno toliko žrtev kot kaka vojna.
(Konoc.)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
no važni za prevažanje meaa, *sdja in drugega tftaga. ki ae lah-
ii* a	knjtievnoali; ko akvsri. Rsčunajo. ds prevoz
V	velik j J ene oranže is Kalifornijo
York zahteva pol llbre ledu In pren»j||ra. prevoz ene melone Iz
dijakov.
Mesto Ruffslo. N. Y„ vzdržu-je večerne šole le 30 let. V let-nlku 19t6-27 je več kot 28.000 dijskov pohajalo večerne šole. Dijski so bUl vaeh mogočih po-
Arizone v N#w York pa t funta premoga. Važno je. kaj pa. da ee ne bi napolnjen vwm po nepotrebnem jtotikal. zato j« raz.
Popravek.
V	247. številki Proavete v Listnici Uredništva se je vrinila pomota. Pravilno bi se bilo moralo glasiti tako-le:
Pittaburgh. Pa,—L. T.—Ako se smerišks državljanka, dekle
j ali vdova, poroči s tujszemcem.! v Nev ne zgubi a tem aktom svoje dr-1 iavljanake pravice. Tako dolo-| ča sedanji zakon, ki je stopil v veljavo 22. septembra I. 1922.
V	tem slučaju je bila Izpušče-' na samo besedica ne, ki je nare-j dila v pojasnilu precej razlike. I
Lepo je od g. Trunka!
Oni dve kubistični sliki, ki ju ie podal moj Trunk o razmerah ia Hrvaškem in v Rusiji, sta ipet odjeknili v dveh polnih ko-onah. Sliki sta še bolj skubi-rani, ali zdaj je v njima nekaj '.ek> lepih črt, za katere sem ivaležen prijatelju Trunku.
Stvar se liče pijače in izobraz-ae. Ljudje pijejo v Ameriki, der je prohibicija, pijejo v Jugoslaviji, kjer ni prohlbicije in dljejo v Sovjetski Rusiji, kjer set pripravlja prohibicija. Glavno zdravilo proti alkoholnemu :lu je izobrazba, izobrazba zdravih ljudi. Kakšna izobrazba? Gr. Trunk seveda popuja krščansko izobrazbo, tisto "izobrazba", ki je na delu že stoletja po vseh krščanskih deželah, alkoholno zlo pa Še vedno koraka pred to "fZ6t)razW!
Zdaj vidim — g. Trunk mi je povedal — da je krščanska izobrazba nekaj takega kakor prohibicija, ki je in nil Na papirju je, pri ljudeh je ni. Evo, kaj piše moj prijatelj:
"Ime krščanska in katoliška izobrazba še dolgo ne zadostuje za res krščansko izobrazbo. Hrvatje se sicer zelo trkajo na rvoja katoliška prsa, amf/ak med istimi "katoliškimi" Hrvati je dofgo in strahovito odmeval ghts: "Popovi, lopovi". G. Molek naj blagovoli malo pogledati okoli sebe med bračo Hrvate, in če je količka j pošten, ne bo zapisaval na rovaš krščanstva ali katoiičaastVa, ko je bore malo te robe in je večinoma yse le golo ime."
Sem že pogledal in videl, da je res tako! Resnično krščanskih in katoliških ljudi ni nikjer, ne samo med Hrvati, nikjer! Dobro je, da mi prijatelj Trunk enkrat to potrdi, da je vse le golo ime, prazna beseda! Torej odpade argumentiranje o kr-
ščanski izobrazbi; saj ni pot.
no, če je ta izobrazba samo imenu. Kaj se bomo preJ glede prazne besede' T
G. Trunk pravi dalje, da i
"l De eUha ^ ^
zida krčem. Seveda ne -J je od te robe le golo ime' i gument bi lahko bil- Ksi krščanstvo? Ali ni ideja \ zor? Ideje ne more biti br Uudi, in če soljudje tako rtu krščanski, tako malo prepo* z idejo krščanstva, kakor noi juje prijatelj Trunk, ne Z krivda pasU na idejo samo. K bo ideja? Argument je pa i, ko o nečem drugem. Ali je kd sploh bilo krščanstvo v lJUde ne v knjigah in na jeziku t« več v ljudeh? Kjejezasloml za smelo trditev, da bo krM, stvo živelo do konca sveta? o kod naj pride med ljudi, fc j sploh še ni bilo drugje kot knjigah m na jeziku?
S krščansko izobrazbo ni | rej nič, ker je ni. S politiko tudi nič, kajti ljudje, ki vodi politiko in vladajo, so vse i drugega kot kristjani. G. Tni naravnost obupava. Klerika pijejo, liberalci pijejo, boljše ki pijejo in socialisti pijejo! I on ima izkušnje, ko so socii sti zahtevali dva litra, kjer k rikalci zahtevajo samo en liti
Res je velik križ. Vsi pjjen nekateri bolj, drugi manj. ] janci so na vseh straneh -med katoliškim in 'aucfiailgt im pijancem ni nobene razlU Zmernost zavisi od vzgoje in razmer eksistence, nfcd kate mi pa socialisti nimajo konti le. Je pa razlika med med ii brazbo ljudi, ki hlinijo kršča stvo in socialistično izobrazi Prvi hočejo, da ostane vse ] starem, socialisti pa hočejo, se izpremeni ekonomski in i xialni red, ki je odgovoren ti za zlo alkoholizma.
Orikar Baum:
Kadar so ženske iskrene
"Ali je to res tako redko? Ali moremo s pošteno vestjo reči, da so moški bolj' iskreni?" je vprašal Stendhal.
Ženske se samo bolje spoznajo v krinki, njej posvečajo več duha in- instinkta. MoŠ^i si domišljajo, da jim ženske ne morejo odoleti, in prezirajo krinko. Ce je treba, si osvoje Ženske po ovinkih, n. pr. z uspehi (v svojem poklicu. Kralji, pustolovci, diplomati in igralci dokazujejo, kako velik utegne biti moški v pretvarjanju. Tako velik, da ga
niti ženska ne prekosi.
•
<3udna je usoda ženske, da se mora pretvarjati, če hoče ohraniti in razviti svoje odnošaje do moškega. Ce se ji .to pretvara-nje ne posreči doeela dovršeno in zanesljivo, tako kakor si mož predstavlja zdravi in prirodni način življenja, ji očita, da je "nepreračunljiva", zagonetna in nezanesljiva."
Moški razlikuje zgolj tipe značajev — tam, kjer se žensko srce morda samo diferencira po stopnjsh življenja.
Stara kronika pripoveduje tole prečudno anekdoto.
V netfi plemiški rodbini je vladala šega, da so na dan pred zaroko prišle sorodnice vseh kolen na svečan čaj, da se jim nevesta. predstavi.
Nekoč pa je bila nevesta, ki je menda imela poeebno velik strah pred zakonom.' In pokazalo se je — česar prej ni vedela —, da so imele njene želje v izvestnih okolnostin posebno moč nad ljudmi. Sleherna izmed navzočih žensk je morala, kakor da bi jih tajinstvena sila ukazovala pripovedovati po resnici in pravici o svojih izkustvih v zakonu.
Izpoved je otvorila neka stara dama, ki jo je očividno , stalo najmanj premagovanja. MV naših krogih mbža pred poroko nikdar dodobra ne spoznamo," je rekla, "zato se mu moramo podati kot 'tujke. 2ena mu je najprej sužnja, če ima srečoJn talent, t; j., Če se ji sdi
Požar v skladiftča.
Petersburg, Id., 22. okt. — Včeraj je nastal v skladišču Pssrl Wiscawer Co. ogenj, ki Je uničil sa več tisoč dolarjev bl»«-tfa in deloma razdejal poslopje.
vredno seznaniti se ž njim pol že, mu postane ljubimka, se je čas izpolnil in je izgi ves čar bojazni in pribave, i ostalo potrpljenje, zaupanje skupne brige, mu postane toi rišica."
"A Če začne kar kot ljubi ka," je zlobno vprašala ml« žena, "in se ji ne da zadovoij se z dolgočasnim brig poln življenjem tovarišice?"
"Potem mora imeti za me sužnja, če hoče, da ji pojde i bro," je odvrnila stara dama.
"Ah ne," je tretja smeje A šala utešiti prepadlo nevel "ničesar ne verjemi, dragk Zena je srečna le tedaj, (e hkrati tovarišica moža, suži ljubimca in oboževanka mnoj drugih, ki si med njimi ved lahko izbere novega ljubimca.
Morda se je v teh nepro* voljnih izpovedih Čulo še mno konkretnejših besed, toda ki nika jih ne beleži. Le toliko t mo, da je nevesta izginila, so se dame zbudile iz svoj* čudnega hipnotičnega spanj«, da so jo dolgo iskali zaman.
Mislili so, da se je zatekli samostan, da bi je ne silili vi kon. V resnici pa je bila pri« kem mladem godbeniku, or* nistu župne cerkve, ki ji Je'
dajal poduk v glasbi. Ni tela ločiti od njega in ker je» za njeno odlično rodbino ie P| več pohujšanja, je uSla ž iz mesta v neizvestno t**« nost.
a
Pravijo, da Je ženska ti manj iskrena, čim bo j K ■ ljubljena. Ce bi bik) Uko, W bila uničujoča sodba zt ga. ki jo je s svojim rsvnss* spravil v tak položaj
Toda na pravo ljul""' ^ ne nanaša. Tu velja he*» rorhe-Fouraulda: "Kem«rJ neiskrenost od sres. f H vreden zavidanja, zakaj <** smiljeno zagrinjsvs si ne želimo videti Ulv madež pa Je onem. kontir m grr
Letalo s bele I k«* HJ\
Ssn Antonio. Tev-'^ St. Albsns, KMetni eUal ^
planu, ki ga Je nese« ce v Sen Aatoniju.

Vesti iz Jugoslavije
l jubljansko gledslifiče.
(Isvirno.)
Ljubljana, v oktobru 1928.
Ne mislimo v teh poročilih pisati "kritik" v pravem pomenu besede. Biti hočemo samo poročevalci, poročati o delovanju naše dram« in opere ameriškim rojakom. Gledališče je najočit-niji izraz narodove kulture in umetnosti, in tudi najbolj "javen". Res, da je nekaterim ljudem nedostopen, n. pr. delavstvu, in siromašne j šim krogom, a vendarle vse bolj mimo drugih umetnosti,/ n. pr. literature, slikarstva etc. Zlasti še v tej literarni stagnaciji, ki vlada pri nas, da je človeka strah, kaj bo i vsem tem. Gledališče, to je še najbolj "dobro tekoča" pano-'ga umetnosti, in tudi ena najvažnejših. Po teatru se Htfiko meri vse. In če smo si nadeli nalogo, obveščati ameriške rojake o življenju pri nas, razume7 mo s tem tudi stalno poročanje
0	ijLt^raem gibanju. In Ljubljana, kakoršna naj že bo, je naš kulturni center, in ljubljanski-teater nam veljaj za slovensko narodno gledišče.
Ce pogledamo par let nazaj je bil naš teater močan. To je bilo, ko so igrali "Idijota" Dostojevskega, — Shakespearjev "Hamlet" je prišel takrat na Oder našega državnega gledališča v svoji novi opremi v režiji g. Šesta. To je bilo takrat ne kaj novega za nas, sčasoma pa je prešlo tisto "novp" v sistem in — zaskrbelo nas je. Nekaj let je bilo gledališče brez sočnega življenja, tudi publika je odpovedala. Manjkalo je teatru moči, voditi publiko, kar je njena dolžnost. Publika pa je np.j-ostrejši kritik. Prazen teater — slab teater. In gledališče je takrat poseglo po eksperimentu: začelo je igrati komade, ki naj Bi publiko "zabavali". Pa so igrali ničvredne, Često prav spolzke stvari. Precej podobno je bilo koncem sezone 27-28.
Letošnja sezona pa s svojim začetkom obeta zboljšanje. S prvimi tremi predstavami ~je bila zadovoljna publika in — kar je bolj redko -r tudi kritika. O-tvorili so, kot že par sezon — s Shakespea^jem. Topot smo imeli premijero njegove najlepše lju bavne bajke "Romeo ln Julija Ta pravljica o mladem ljubav-nem paru, pod italijanskim nebom, s svojimi balkoni, in luninimi nočmi, z neugnano- mlado ljubeznijo — je najlepša ljubezenska tragedija Shakespearja. Romeo in Julija, otroka dveh sovražnih družin, se srečata, vzljubita na prvi pogled. Ta dva morata umreti, da se njuni starši nad njunimi trupli sprijaznijo in spravijo. Zrežiral je stvar naš .stalni režiser Shakespeare j a profesor Osip Sest. In-sceniral jo je kot vse Shakes-pearjeve drame. Z zaatori in »talnim okvirjem, s svetlobnimi efekti in glasbo, ki jo je napisal dirigent naše opere BalatlOi. Kako zna g. Sest izrabiti naš majhni oder, Je res spretnost.— Glavni vlogi sta igrala Jan in Saričeva. Po dolgem smo spet Mušali umetnost recitiranja,
jo zna ga. Saričeva. Zelo do-ber par pa sta Ma g. Levar in fa. Medevedova. S to tragedijo Je gledališče dostojno otvorllo ftnono.
I>rugtt premijera je bila Can-J»rjexa farsa "Pohujšanje v do-
Šent Horjanski-. Pred leti
j« je rcžiral Sest, letos je popolnoma nova režija Skrbinškova
1	popolnoma novo zasedbo. Stvar "»>» pri publiki uspeh. Skrbin-
je farso prav dobro razumel Je podal na popolnoma nov "/Pohujšanje" je krepka rodoljubno gospodo,

ve bo* pohujšanju v ose-unittsika in potepuha Petra
*1>Q .la<in»*» /,
■^■ Jacinto, fc Je sama gre-. toliko grešna, da mora slu-'Vtru, misleč da je Peter ti-"jMroU — dojenček, ki so gs rkr* "»Ali pred 25 leti Jod vr-7>n ki ie sin vseh šentflorjan-r"1 T**tov in mater. Peter jih rpr*vi 7-» «voJe popolne lutke, 1 w Po nvoji volji igra ž njimi, j" »Hrbinšek je postavil „s o-r r,., |utk#f marionete.
bi bili n* nitkah naveza-' ^ko jrredo po odru. Mnogo Lj1* i""»rečensfa, a nekatera u n*o Cankarjeva. Vsa
čast pa inscenaciji, ki je bila zlasti v zadnjem dejanju prav moderna. Igrali so v glavnih vlogah Jan, Mira Danilova, Cesar in novo angažirani, Valo Bratina. V Janovem Petru je bilo premalo umetnika ln potepuha in tatu in kontrabantarja, vsega hkrati. Zlodeja je igral Kralj, a nam je bil PeČek pred leti bolj všeč v tej vlogi. V ob-če pa je farsa dosegla uspeh, dasi se s Skrbinškovim ekspert mentom ne strinjajo vsi docela. "Pohujšanje" samo pa bo imelo vedno uspeh.
Tretje kar smo v tej sezoni že videli, pa bo imenda najbolje, kar nam bo dala letošnja sezona. Je to-kitajska pravljica, ki jo je nemško napisal Klabund in prevedel Zupančič: "Krog s kredo". Da je doživela drama tako silen uspeh, gre predvsem zasluga režiserju g. Debevcu, inscenatorju g. B. Vavpotič.u in glavni vlogi gospej Seričevi. To je bil res dogodek v naši drami. Ob tej uprizoritvi smo dobili spet nekak rešpekt pred našim teatrom. Pravljica je pravzaprav po svoji vsebini precej pri-prostar lepo dekle kupi surov bogat mandarin Ma. Prva žena mandarina je zapostavljena, zlasti ker je to dekle Hai-Tang rodilo mandarinu otroka. To je* mandarina spreobrnilo in iznebi-ti se hoče prve žene. Ta pa ga zastrupi, osumi ^Hai-Hango u-mora in ši hoče prilastiti otroka in ž njim dedščino. Pred kraljem pa je Hai-Tang oproščena po razsodbi k rednega kroga. Konec Je prav kot pri ameriških filmih. Otroku ni oče mandarin, ampak sam kralj, ki je še kot kraljevič bil s Hai-Tango. Kralj jo vzame za ženo.
Skoz vso to preprosto pravljico pa veje eksotična poezija, radi katere oprostiš drami vso pravljičnost. Silno lepo je pisana in prevod Zupančiča je kot vedno mojstrski. Režiser De-bevec pa je zrežiral do vseh potankostih in je cela predstava silno enotna. Hai-Tango igra ga. Saričeva z vso dušo. Njej Je zahvaliti pol uspeha. Kraljeviča oz. poznejšega kralja igra odlično Jan, silno dober je zvodnik Cesarja. Inscenacija je umetnina zase, posebno prvi akt v čaj-nici. Skratka: drama je v vseh ozirih brezhibno naštudirana in vsem sodelujočim v odliko. Izmed vseh treh prvih letošnjih premijer nas ta zadnja najbolj prepričuje, da lahko upamo na boljšo sezono kot so bile zadnje.
■Naj omenimo še, da je za vse te tri predstave napisal muziko naš dirigent opere Balatka, in je z njo tudi on pripomogel do toh uspehov.
V	soboto 6. okt. je bila premijera četrte novitete "Kuku-11".
Nove tramvajske proge v Ljubljani.
Ljubljana, 6. okt. 1928.
Dolgo le govorijo o potrebi novih tramvajskih prog, ki naj bi vezale okolico v mestom. Tako nimamo vezi z Vičem, a Šiško, na Ježico imamo zdaj ay-toomnibus. Zdaj se spet govori, da je zgraditev dveh prog skoro sigurna, pomladi da bodo začeli z graditvijo. To sta progi v Vič in Šiško. TI dve liniji sta projektirani sledeče
Na Vič. Začetna postaja pri glavni pošti, zadnja postaja pri viški cerkvi. Proga sama bi šla po Selenburgovi, Gradišču, Rim ski cesti in Tržaški cesti do cer kve. Sporna bo samo proga skozi Gradišče, ki Je na nekaterih mestih prav ozka in bodo progo morda usmerili preko Kongresnega trga in mimo realke po Vegovi ulici do Rimske
ceste. —---- *
V	ftfefefco. Začetna postaj« bo
pred kavarno Evropa, na križišču Dunajske in Oosposvetske ceste. Vodila bi proga samo naravnost po Gosposvetski ln Celovški cesti do Zgornje Šiške pri gostilni Križ. 8 teme dvs-ma progama v zvezi naj bi od pošte do Evrope položili dvojni
tir.	_
8 tem — če se bo res izvršilo in ne bomo ssmo čakali — bo promet v Ljubljani mnogo b<jlJ urejen In bodo tudi boljše funkcionirali avtoomnibusi, ki Jih
Ježice do Viča. Nameravajo po kupiti še 6 malih, ki naj spajajo glavne proge: Zaloško in Dolenjsko cesto, Vič in Šiško.
Zagotavljajo nas, da prično « polaganjem prog že pomladi. Proračun predvideva 18—19 milijonov dinarjev. Dela je prevzela tvrdka Siemens in Halake. Na obeh progah bodo obratovali tudi novi, moderni vagoni.
Sitnosti dr. Koroščevega letela v Slovenijo.
Zadnjič je dr. Korošec na ti hem obiskal v Ljubljano, ae is Ljubljane takoj odpeljal v Man bor, iz Maribora spet v Ljubljano in odtod spet v Beograd. Za kaj je hodil tod, se ne ve točnu. A sitnosti ima zdaj in zagovarja ae na vse kriplje. Graški "Volksblatt" (klerikalni list v Gradcu, Avstrija) je takrat poročal, da je dr. Korošec skušal vstopiti v stik % Hrvati, ki so skozi Maribor potovali v Gradec na razstavo. Sli pa so tja dr. Maček, predsednik kmečko-de-mokratske koalicije in Predavec. "Jutro" in seveda ves opozicijski tisk ž njim so zgrabili'to notico, jo tiskale, češ, le glejte, dr. Korošec išče stikov z opozicijo in to še morda brez vednosti svojih gospodarjev radikalov.
Dr. Korošec pa se sedaj brani teh očitkov na vse mile viže in hoče prikriti te s tem, da prU občuje nekaka "odkritja", kako so hoteli umoriti — bogve kdo — Korošca in Davidoviča in še druge. PriobČuje tudi izjive dveh osebnosti, tako Izjavo češkoslovaškega ministra dr. Tiso, ki hvali Korošca in izjavo podpredsednika romunske narodne skupščine, ki je bil v Beogradu na kongresu za avtorsko )ravo, ki je po povratku napisal v nekem listu pohvalo o Korošcu, Češ, da "deluje zelo pomirlji-

vo
Da pa se pričakuje lahko skorajšnjih sprememb, priča tudi avdljenca inž. Savčiča, pri kralju. Savčič je namreč Pribtfie-vičev pristaš; po t«j avdijenci se pričakuje hitrejšega razpleta krize, dasi PriMčevič pravi, da avdljenca ni v nobeni zvezi s koalicijo niti s stranko.
Taagišna smrt družinska«* o-
četa. Dne 4. okt. se je v rudniškem kamnolomu v Zagorju smrtno ponesrečil 49-letni d«ia vec Franc Gorišek. Kakor pri poved ujeta delavca Vinki Kovač in Franc Odlazek, ki sta skupaj z GoriŠkom po razstrel-bi skalovja odstranjevala kame-nje, so bili v kamnolomu razvr-ščeni tako, da je Gorišek čistil teren nekaj metrov višje nad njima. Iznenada se Je utrgala plast kamenja, kakih 10 metrov nad Goriškom, od katere je velik kamen zadel Goriška v glavo In ga omamil, da se je skotalil navzdol po skslovju. Med padcem je Gorišek zadel ob Kovača in Odlazka, vendar ju k sreči ni izpodbil, ker sta se še pravočasno ujela za skalo in vrv. Gorišek je še letel nekaj metrov na-vzdol, nakar je priletel z glavo ob veliko skalo in obležal na mestu mrtev. Njegova tovariša sta odnesla le lahke poškodbe. Kovača so oddali v domačo oskrbo, Odlazka pa v bolnico Bratovske Hkladnice.
Strašni dogodek je opazo-valo več ljudi, med njimi tudi Goriškov sin, ki je delal v kamnolomu na nasprotni strani. Tresoč se od razburjenja in jokaje je pritekel k očetu, Jti pa je bil te izdihnil...
Tretji samomor v Mariboru U mesec. V tretje gre rado. Tako je tudi ta mesec pri samomorih v Mariboru. Od 1. do S, t. m. Je bilo vsak dan beležiti po en primer samomora. S. okt. se je v drvarnici svojega stanovanja v Peslovl ulici obesil Kon-stsntin Motovž, 50-letni Iskimlk v železniški delsvnici na Koroškem kolodvoru. Žena Msrijs je peticiji Izjavila, da je ostal njen mož zsrsdi neke obolelosti ie zjutrsj doms, kmalu popoldne ps JI js dejal, da si bo vzel življenj«, vendsr je one njegove besede vzels le za šalo. Na lic« meets došll policijski sdrsv-nik dr. Zorjan js mogel Ugotoviti ssmo smrt Zs vzrok samomora oblsstvs še ne vedo.
Smrtna kos«. V Ribnici na Dolenjskem j« umrla v t2. leta starosti Angela Pakiž. — V Bro-žicah je umrla gdč. Matčf Za-bu košek, hčerka Jos. Zabuko-
clonlrsll svioommou..,	7,—, „	m n i rt ra T f*Tf il*
imamo dva. Tadvs voaiU od ška. krojaškega moj.tra v <jsg»
Lubljana, 26. sept. 1928.
Minuli so pasji dnevi, po planinah Je zapadel nov bel sn«g, študenti so se vrnili v mesto in kopalci fc Save se dolgočasijo po promenadah.
Hvala Bogu, sem vtkliknil, da Je minula vročina in da so zopet možgani v redu. saj človek zopet napiše kaj pametnega.
Pa je bilo preteklo poletje skoraj za znoreti. Možgani so se skisali, črnilo je zavrelo in ko sem pomočil pero v tintnik s« je stopilo, jesen sem zmečka napol popisan list, ter ga vrge v papirni koš. Potem pa po beli cesarski cesti v Savo. Ves poten sem prispel na obalo, ter skočil v vodo. Ker pa je pr meni doma resnica in poštenost in ds ne bi kateri mislil, da sem si zmočil obleko, raje povem, da sem si isto stekel, Če tudi j« potem ljubljanski škofov Ust "Slovenec" pisal, da.tako ne-marno kosmatega človeka še ni bilo na Savi. m Išla je celo posebna izdala, omenjenega lista z ogromno senzacijo: "Na Savi se je pojavfl J rujavi medved ti črnega grabna, ali pa je Tarzan ušel iz afriške džungle." *
Vendar vsa to mene nI motilo, visoko sem rasprostrl roke, Ur skočil v vodo. Ker sefo pa poleg prve kosmate lastnosti, tudi dolg kakor Žrd in ker so v Savi pr* ve gorenjske skale sem slučajno prišel z mojo glavo z eno v doti-ko, kako močno, da je potreso-mer pod Triglavom zainanoval močni potresni sun«k v razdalji 80 km. Sreča moja, da Imaifc že precej ostarelo, ledeno kri, drugače bi s« razlila po Savi, katera bi preplavila bregov«. Ubogi ljudje. Potem bi pač vlada zopet nak&ila državnim u-radnikom davek za poplavljen c«. .; * **
Tako hude n«sreče ifaa je obvaroval ljubl^ Bog — a na moji glavi pa je zrftsla velika rudeča-plava bunka, na kateri vil naši učenjaki niso mogli ugotoviti, kje j« severni In jatni tečaj. Zato s« j« podal namestnik ru« najnega ministra v Rim, da tam nspresi generala Nobila, da pride a svojim najnovejšim zrakoplovom "Kanalija", poiskat s* verni tečaj moje bunks, na moji glavi Seveda sem takoj brzojavno protestiral, ker nočem, da bi mi kdo m«tal na glavo Italijansko trikorolo. Poleg tega 'sem s« dsl zavarovati sa 1 milijon Dinarjev, kdo ve ako ns prileti iz traks pspežev kril, ali s« pa še celo zrakoplov "Kan lija" razbije ob motfl trdi bunkt
To bi bilo v redu.
Ko sem prišel is vode ml j« šumelo V glavi, kakor bi vsa svetovne radiopostaje ^mela enako valovno doliino. Najbolj pa j« brenčala ljubljanska-domžalska s svojim pokvarjenim gramofonom.
BU j« lep popoldan In soln<<* je začelo počasi zahajati. Sn«ž nikl ao s« rudečili v večerni zarji, Um onkraj Sav« so vriskali kosci ln ml smo se hiteli na-pravljatl. Moja obleka Js ležala na zeleni trati, katero so obkrožali grmi. Srečno aem oblek« ! srajco, ker pa nesreča nikoli počiva, sem zagrabil za spodnje hlače, ki so bile od sile težke, a glej čudo — komaj Jih privzdtg nem pade iz njih — lep, debel, divji zajec — mrtev. Ali Je prišel neprevldoma med trakove spodnjih hlač, morda je bil tudi samomorilne — Bog mu greh odpusti, bil je popolnoma mrtev. Huronsko vpitje ss je raz leglo na okrog in privabilo tudi oko postava. Mol rodu In miru, me j< spoznal za dlvjsga lovca In vas moj« prigovarjanje, da sem nedolžen ni pomagalo nič. Odpravila sva •« v senci svltls-ga bajoneta v Ljubljano a zajcem, katerega sem moral nest i seveda Jas kot "corpus dellctl". Skoda ga je bilo. Tehtal je najmanj svojih S kg.
Tudi gospodje sodniki niso hoteli verjeti v mojo nedolžno«!, kot olajševalno okoliščino so vseli pr stres moje glave, Ur nk obsodili samo na dva m«s«ca p> | 141 kaz. zak. In ssdaj sedim največjem brezplačnem ljub Ijanskem hotelu ob 4 prežgani lupi in polaoti. ker to Je že siti puucijsks košu ns podlagi na-cionalzasljs po Italiji In gledam tam zunaj to ljubo prostost. V duši »«V 9« »klefill. ds s« vsa-kegs divjega zajca ognem,
me še kateri sreča, pol kilometra daleč in pri kopanju bom vedno obesil obleko na drevo.
Bunka na glavi je splahnela in tudi Nobile ne bo na a ji našel več severnega tečaja, satu sem tudi zavarovanje za 1 milijon Dinarjev pismeno odpovedal.
Kmalu se bodo tudi za msne odprla vrata svobode in takrat bom šel na novo delo in upam, da bogp Ukrat napisal kaj bolj pametnega.
IZ PRIMORJA
I ao učitelji In uči Uljfe«; černe Ljudmila is Gr-garja v okolico Genove. Cotič Angela ia Vrtojbe tudi v okolico Genovo, Kus Olga is Senpo-tra v okolico Rima, Feigel Ljudmila is t Vida pri Vipavi tu di v okolico Rima, Jačič Josip It Skrbine v Bari, Lenardič Peter is Goč v Turin, Martalanc Vladimir is Budanj v Potenso, No-moc Peter U Vrtojbe v okolico Ankona, Orel Rihard is Ste ver-jana v Campobasso, Prinčič Ana is Vipolš v okolico Napollja, Ru-tar Anton ls Crnčič v Aquilo, fiapla Marija iz Dol Otlee v Perugio, Zovič Ivan iz Tomaže-vloo v Cosenso.
Aretirani republikanci. V neki kavami v ulici Carducci v Trstu so se sbirall mlsdi ljudje, katero so fašisti kmalu oanačill za svoj« nasprotnike in jih ovadili policiji h ki jih j« smatrala za pristaŠs republikanske Idej«. Aretirani ao bili: Nino Vodi-čka, uradnik pri plovni c|rutbi "Libora Triostina", UmbortO Ferluga, komialjonar, Ferdinand Tone«, občinski uradnik, Josip Orel, privatni uradnik, Al-berto Capanni, trgovski pomočnik, Anton C«ron, čuvaj pri banki "Commerclale", Ugo Rosen-■točk, trgovski zastopnik, Vinko Zanotto ln B«n«tk, trgovski aastopnik. Ovadeni so sodišču radi protinackmalnags delovanja. To kašs zop«t, kako J« na široko razvito fašistično vohunstvo. Omenjene aretacij« pričajo pa tudi o tem, kako Je pro-tifašistjčno gibanje močno razširjeno po rasnih slojih tržaškega mesU.
V Istri Upi—lajajo priimke tako!«: Vatovac Vatovani, Voli ar Veccari, Vrhovnlk Vsrconl, Vikar Vleario, Vidovič Vldonl, Vitez Vites, Vlah Valaoco, Vod-nik Vodeni, Vovk Voochi, Vrsto-vIČ Frattonl, Vrh Voroo, ViUk Vitte, Vrbič Vtrbis, Vltasek Vi-tassl, Aivlc Sivk, Velikan je Ve-llcanlo, Volarič Volari.	(
RAZNE VESTI
Produkcija premoga v Illinoisu narašča.
Springfleld, HI. — Državni rudniški department poroča, da j« bilo v septembru zaposlenih v premogorovih 110.786 delav-cev, 14,816 več kot v avgustu. Produkcija premoga je narastla na štiri milijone ton v septembru, trikrat večja, kot je bila v Istem mesecu pretečenega leta. Novi stroji, ki so bili uvedeni v rovih, so glavni faktor v narast-ku produkcije.
Vojta Bene* se vrnil v Chlcago.
Chicago. — VojU Beneš, poslanec v čehoalovaAkem parlamentu in brat zunanjega ministra dr. Edvarda Benoša, je ta teden obiskal Chicago. Od leta 1915 do 1919 je tukaj organizi-ral In vodil Cehe v nacionalistični organizaciji.
Zurnaltst umorjen. ~
Pittsburgh, Ps., 22. okt. — Neznani banditi so vč«raj napadli G. MacPhersona, 73 let sUroga časnikarja, ko s« Je vračal s urada proti svojemu domu, In ca Uko pretepli, da je vslsd poškodb umrl.
Umor.
Chlcago. — Anton Mikalau-ski jo bil v nedeljo najden mrtev v svojem sUnovgnju, 4105 N. Keystone ave. Ustreljen jo bil v glavo. Policija Išče aodaj Joseph Klomenta ln njegovo žj-no> ki «U ns sumu, da sU umorila Mtkslauskljs. ,
Coloanllka nearočs.
Kokomo, Ind. — Tri osebe so bile v nedeljo ubite ln več drugih je bilo ranjenih, ko sU vlaka Traction Union železnice ko-Udirala dve milji južno od tukaj. ( _
Roparski napad.
Chlcago. — Dva roparja sU v nedeljo večer napadla Tod Carbona In ga pobila na tla ter oropalaJ Carlsona so poUm pobrali ljudje ln ga odpeljali v bonišnico, kjer Jo na zadobljo-nih poškodbah umrl.
Nsagoda laven obrata.
Trgovski sotrudnlk so jo oženil ln stopil je k šefu, češ, da bi rad imel iyvIŠano plačo,
Sef: 'Nomogoče. Ps vendar ns priČakujsU, da bomo ml krili troške aa nezgode izven obm-U.
IZ TEME PRAZGODOVINE.
- 1
V Hamburgu s« Je vrštl U dni 50. kongres nemških anthropolo-gov In prazgodovInarj«v, ki j« prinesel mnogo oila zanimivih referatov is tega področja. Tako jo roforiral n. pr. prof. El-chor is Klela o aUrosti smeri-škoga Čjbveka. Nova rmslako-vanja so. dokazala, da so prebivali ljudje na ameriški celini davno prej, nogo si mislimo, saj so našli osUnke človeka, divjega konja in maatodonU v Chile-ju v istih plasteh. Prof. Osmen is Bonns js dokaaoval na Ums-iju opazovanj med sodobnimi divjaki, da so domnev« duhov-niških "učenjakov" o možnosti nekakšnega prvotnega monote-izma pri Uh divjakih popolnoma zgrešene. Njegova htvajs-nja jo ispopolnll prof. Kuohn is Koelna na podlagi predsgodo-vinskih dokumentov. Dokaaal jo, da ao oo religijo razvilo tokom tisočletij Is prvotnega magici-Htičnoga in anim I stičnega mišljenja v kamenih dobah; šolo veliko poaneje so si ustvariti ljudsko pogansko versko nazore (a mnogimi božanstvi in prav na konou ao sa pojavilo mošiotolsti-čne religije. Sestra prod nodavw nim umrlega arheologa Mvarda Hahaa, Ida Hahnova, je predavala po materijalu lt njegovo ostalins o zanimivem raamorju med poljedelsko kulturo ln ma-. tematiko, oziroma astronomijo. Po vseh deželah, kjer j« bil v sUrih čaaih razširjen plug, od KiUJske do Spanijs, je evotola astronomska, oziroma aatrologl-čna znanost ln v imonth osvesti IJ srečamo pri vssh teh narodih sledove njihovega poljedol^pga značaja (n, pr.*v imenih ozvezdij v Živalskem krogu). Živinoreja ja pustila neisbrians sledove v čaščenju, ki ga itkaiujejo razne rsllgijo domačim Hvalim. Celo v krščanstvu so kašo takšna sled v pojmu "božjega )ag-njeU". Prof Poli «a Hamburga
prstnimi odtisi lite rok«.
Ina-
veliko
je	0 Mkonltl sveti hnod
čaj prstnega odtisa Ima nagnjenje, da ae podadajo v po-samotnih človeških skupinah is roda v rod.
Ali «t« naročili Fmrt-to ali Mladleski llel svelemu prijatelju ali garodidiii f domovino? To |o edini dar trajno mdnogtt Id f a sa mal denar lahko pottjoto
saalaaMi mo	.
svojcem v nom o vi no.
28. OKTOBRA.
POJASNILO DKUSTfEflUl TAJNIKOM IN POŠILJATELJEM RAZNIH NAZNANIL.
je ps povzročil domač vihar, ki me je premetaval Ukor orehovo lupino in ki sem ga pomiril šele, ko aem veo krivdo sprejel nase in izjavil, da bom vse pečeno razdejanje sam pojedel.
Besede mi prav ni bilo treba držati, ker je bilo znotraj le sirovo testo, a tudi če tega ne bi bilo, je bil Ionih skoraj neužiten, ker je bil,—neslan. To se pravi, da je bil upor proti pekom v kali zatrt. %
"Vsak začetek je težak", je dejal tat, ki* je kradel prvič in ukradel nakovalo, jaz pa o prvi peki molčim ko grob, čeprav nisem pekel sam, kakor je oni tat kradel. Kdor je oftenjen, ve, zakaj.,
» Ona sedaj le rajll je pekovski kruh kaaor jaz, kar ia umljivo — ssj je s neko .toliko dela in tako težko je dobro speči, če človek slabo sna, česar pa seveda ns trdim o sebi, ker jas sem peč dobro kuril — sicer pa naj bo dovolj 1

Fotograf.
Debelušen fotograf opazuje mestnega paglavca. "Kaj pa me tako fiksirate?" ae predrzno o-glasi mali postopač. "Kako bi te fiksiral, ko pa še nisi razviti"
Znamenje (Sept. 30-28) -meni, da vam je naročnina po-tekla ts dan. Ponovite i, ravočasno, da vam lista a> mUvimo. Ako ttata se prej m, e, je sMfoče ndavljen, ker ai H plačaji. Ako je vaš list pu an ln ga ne prejmete, je a* tiče vstavljen vsled napačne« aalova, pilite nam dopisnico i» avedite stari in novi naslov.
Na« zastopniki ao vsi dr* tvsol tajniki ln drugi zastopal, ki, pri katerih lahko pbfet« naročnino.
Naročnina za celo leto je ft* a za pol leta pa $3.00. CUai S. N. P. J. doplačajo $4.80 « eto, sa pol leta |2.40. - 1
Za mesto Chicago ia Cietn a leto 97.50, pol leU $3.75, a Jane $6.30.
Za Evropo stane sa pol ku 4-50, sa vas leto pa $9.00.
Tednik stane sa Evropo $1.71 ^Md^doplačajo samo 50e n
Cim delj sem premišljal sveto pismo, tem bolj so ae mi zdele ns mestu božje besede "človeku ni dobro samemu JfettE* ia neko nedeljo popoldne sem se pripeljsl od poroke.
Ker se nameravam strogo držati obsega, ki mi ga dovoljuje naslov, ne bom opisoval, kako je prišlo do moje ženit ve. Rečem le. 4e sem bil tako dovršeno neroden, da si samo z*to želim vdovstva, da bi drugi nevesti dokazal svojo izredno spretnost v . ljubezenskih zadevah. Sicer pa je moja žena dobra ko bel kruh in če bi molil, bi gotovo prosil Boga, naj mi nakloni veselje, da jo živim le mnogo let. Odkritosrčna je pa premalo.
Neko jutro, približno mesec dni po poroki, sem kakor navadno odšel v službo in niti slutil nisem, kaj me čaka popoldne, le manj pa, da mi žena kaj prikriva.
Z neko posebno prazničnostjo je bil nadahnjen njen obres, ko mi je pritekla do vrtnih vrat naproti In sva drug drugega spremljala v hišo.
"Tole použij, potem pa pridi k mani v kmetsko sobo, mi boš pomagali. Jaz grem kar dol, da bo preji" je hitela ko sva prišla gori.
"Kaj pa Imaš doli takega?"
Privila se je k meni kakor o-trocl k očetu, kadar bi si rsdi kaj priproefll od njega, In ml je odgovorila v drugim vprašanjem, kakor ženske tako rade delajo:
"Kaj ne, da se tudi tebi pekovski kruh ne sdi že čisto nič dober?"
zahvale • smrti, tedaj n»lej povejte v pisma, ali leUte Imeti plačan Oglae aH kot navadne vest. Ako je prfcobčano kot navadna vest, sa izpusti Is naznanila vsa osebna zahvale In imena posameznikov, ter 00 tako naznanilo priobči brezplačno. Kadar pa hočete imeti priobče no asls vrsto / raznih fanen ln drugih stvari, je pa to oglas, ss katerega ae mora plačati, to valja sa člane in za nečlane. Na-dalje velja toto tudi sa razna prireditve, veselice, shode, Itd Vselej Ja treba povedati aH hočeta imeti pHSff oglas ali same navadno časnikarsko vest, tod r takem sšnčaju as sa navadno vest, navadi stvar bolj na krat-ko ia ss poro Ia važnojftl dsL Ce pa naroČite, da naj bo plačan o-gftss, as priobči vas, kar sahte-vata. Isto tako valja aa vsa dm-
nTtvone ponudbe, prodaj* Itd Za vse take stvari se mora vodno povedati, da naj bo to oglas, koiUrnkrat naj aa isti priob& Ia
"Ali pa je to zares mirna hiša? Veste jaz potrebujem pokoja, sem namreč bobnar v gledališču in pri svojih vajah hočem imeti tišino okoli sebe."
"Prosim vas, vzemite to steklenico vnaraskina iz izložbenega okna."
"Prinesem takoj drugo iz kleti." — "Ne, ne. Veste, jaz hodim zmeraj mimo -vale trgovine, pa ml ne da miru. Saj je nečem kupiti, samo proč jo denitel" r	e . ■
Golobradec.
Vajenec detektivu telefonira v glavni urad: "Zlikovoc, ki ga zasledujemo od včeraj, vstopa v Oirent-ekspres. Kupil je vozovnico za v Pariz. Naj odrinem takoj za njim ali pa potekam do pojutrišnjem, v nedeljo, ko pojde izletniški vlak po znižanih cenahf
Jovan Cvijič v bolezni.
Veliki znanstvenik je pričel rftno bolehati na ereu. Bolezen si je nakopal s pretiranim delom in napornim potovanjem, oeobito po visokfc planinah. Vselej ai je hotel biti na jasnem, zakaj člta katero knjigo in zakaj baš v tem časuv« V bolezni je prebiral Turgenjeva, ker je potreboval oddiha, ter Kantovo antropologijo,,da bi se vendarle v svoji breadelici okoristil s čim, kar ne zahteva prevelikega truda. Milo mu je bilo, ker se je Kant prevaral v svoji sodbi o Slsvenih (kakor da so za višjo omiko nesposobno pleme; še mnogo kasneje je to trdil Wei-ninger). Tedaj so mu zdravniki prepovedali tobak in kavo, ali temu ss ni hotel odreči, čeprav je Ml drugače čvrste volje in vztrajen v svojih sklepih. Ko mu je profesor Sevidito oponašal: "Saj menda na živiš za to, da puliš in pije! kavo!" je odgovoril: "Znal, mi vsi imamo malenkostne navade, da se nam samim ln drugim zdi, kakor hi živeli baš radi njih."
•	; t 1
Cika Nlks Stojanovič.
Jovo Jovanovlč Zmaj pripoveduje:	j
Bil je trgovec, a Ja prišel na nič. Naposledj»de dobil lepo sobo v Ubogam domu, ns hrano pa js po navadi hjodil k prijateljem. Bavil se je sjbotanifco. Vedno je imel poln dHnder rastlin. O-koh L 1853. jo bih slikar Djura Jakšič daje časa v gostih pri nas. Poleg drugih znancev in prijateljev jo naslikal tedaj in mene. Moj-oče js pokazal sliko stricu Niki, ki js često prihajal k nam. Za strica Nilfto pa jo bilo samo eden slikar. Arsa To-dorovič. Zato je kar naprej govoril o portretu z omalovaževanjem. Djura je bil salo rahločuten ter je prebolel svoj umotvor. Ker je bila podoba že predrta, mi je prišlo na pamet, da bi se dala napraviti šala s stricem Niko. Svojo tnisel sem rssodel očetu, ki se js strinjal. Izreževa obraz na platna, in ko ae pojavi Cika-Nika, vtaknem svoje lice v luknjo, oče ps reče Niki: "Ej, Nika nimaš prav. Kar poglej, kako je Joca dobro zadet." — "Veš kaj, prav nič mu ni podoben, aH so maT to njegove oči? Pa U nos? Da ga je slikal Arsa, bi bilo vso kaj drugega." — "Ampak, Niko poglej samo malo bolje. Saj to js pravi pravcati Jošo. Mar ne vidiš, kako ss čisto smehlja? In jas sem se ree nasmehnil To videč, ae Ci-ka-Niks razi juti ter odide. Dolgo poslej ni več hodil k nam.
sto 91.20.	^
Naročnico lahko tudi naj poiljete ns nsalov: * ll
UPRAVNIfiTVO
u PROSVETA"
2657 & Lawndale Ave. CHICAGO. HJL
Med tatovi.
— KoHko je ura? -p- Ne vem. So nobene nisem mqgel ukrasti. Mislim pa, da jo nocoj ukraden^ _
AKO NISTE TELESNO ZMOŽNI
nemorete nikdar biti popolnoma u-speini v življenju. Dobra prebava sagotovi delo možganov.
upravitelj.
AMERIŠKI SLOVENCI, vredno 95-00—sko A nam polljtte brez odbitka svoto 97.80.	^
AH ps tri knjige: SLOV.-ANGLEŠKA M 8LOVNICA, vredna 92-00, ZAKON HIOOE-NEZUE, vredna 91-50, ln PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.60, skupsj vrsdnost $5.00 in dnsvnlk Prosveta aa sno leto 1 sa aroto 97.80.
To velja za člane S. N. P. J. za vae ^NAjM stare In novo naročnike. Ns Bud pla-
__J
Lahko dobite psi lata dnsvmJk PnsvsU is stopJ vrednestl aa 92.50 knjig. n. pr. JIMMT HIGGENS, ZA-I KON BIOGENEZUE, aR pa 2AJEDALCE h HRBTENICO fla INFORMATOR ako nam poflJsU svate 9440. Ne člani pošljejo 94.60. AH pa za 98-00 poDeta Ust Prosveta In knjigo JIMMT HIGGIN& NdMnl 93.60.
Ts vas velja an stare In nova naročnike. Vsak mora
povspefti prebsvnost, očisti šelodse in obdrži čistsgs. Premaga slab spetK, zaprtnloo, glavobol in slab spanec. V vseh lekarnah. Pilite po brezplačni vzorec na Joe. Triner Co„ MSS 60. Ashland Ava., Chicago, lil, fti priložite lOc sa poštne troik*
VOLKODLAK
Na strehah gospodarskih poslopij so se košatill golobi, v potoku so čebljale rsce, na dvorišču ao kodakale in razbralutvale peaek lepo rojene putke, tolsti pursni ps eo dvorili S široko razprostrtimi repi pahljačami, avojim družicam puram. Istočasno ao prihajale a psšs lepo rojene lisaste krave, katerih obilna vimena so komaj nosils mleko. Prsd vrsti hlevs je mlad fant pravkar lzpregsl dvoja kraanlh, lakrih konj, ki ata zadovoljno hrzala ln iztezala vratove, ko sta bila oproščena neljubih jima ho-matov. Neki fant je neael vrečo žita v mlin, dočim Je prinealo neko dekle vrečo otrObov, katere je zmešala med plčo in jo dsla velikanskemu prašiču, ki je ležal leno na aolncu ter čakal, ds gs Izpremene v gnjat, slanino in kloba-ss. Tu so bilo pač vse žfvsli Noetove barke; manjkalo ni niti oek>v, niti petelinov, k! so po svojs sodelovali v tem idiličnem koncertu.
Thibsult Js bil kakor omsmljen; ssmegs sebe je že videl Isstnlks in gospodarjs tega lepegs imetje. Ko aU stopila s Lsndryjem na dvorišče, ju js opazila vdova, ki js bila v jsdil-nicl. Zdelo se Js, da Js dokaj rsdovsdna, kdo je tujec, ki je prišel s fantom. Thibsult je stopal s popoanimi koraki proti hiši, pozdravil goapodlnjo, se ji predaUvil ter povedal, da je Landryjev bratranec in da ga js prišel zdaj oblakat.	■
Gospodinja lepega milna je bila zelo uljud-na In prljaana; povsblla je novodošleca, naj oataneta ta dan v mlinu, in avojo ponudbo je naradlla a tako ljubkim amehljajem, da je bil Thlbault nad vae zadovoljen.
Pa tudi Thlbault nI prišel praznih rok. Prineael js nekaj Jerebic, ki Jih je ujel v gozdu v zanka. Vdova jih je veaelo sprejela ter poslala takoj v kuhinjo, da jih oskubijo, nakar ja rekla Thlbaultu, da upa^da oatane pri obedu. Kljub temu, da je bila tako prijazna ž nJim, je Thlbault vendar opazil, da venomer pogleduje preko njegove rame akosl okno ns dvorišče. Naglo je sledil njenemu pogledU in videl, ds je vdove opasovala Landryja, ki js raatovarjal na dvorišču dvojico oalov. Ko je lepa vdova videla, da js Uridry opazil, kam romajo njeni pogledi, js živo zardela Ur rekla:
—	Monaieur Thlbault, lepo bi bilo od vae, ki izgledate tako zdrav in robuaten, če bi stopili na dvorišče in nekoliko pomagali svojemu bratrancu, zakaj težko je delo za enega same-gs. — S temi besedami ja odšla v kuhinjo.
—	Hudiči — je zaklel Thlbault. ko je po-gledal najprej za madame Polet, potem pa k Undryju, — kaj je U dečko koncem koncev srečnejši kot sem se nadejal in bom moral morda poklicati črnega volka na pomoč, da se gs Is-neblm ? •
Toda šel je vendar takoj k nJemu, kakor mu Je rekla mlinarica ter ga vprašal, če mu more kaj pomagati. Ker je instinktivno čutil, da ga opazuje lepa vdova Is hiše izza kakega zastora. je nastopil Uko, da je prišla vsa njegova atletaka moč do veljave. Ko sU rasto-vorila, sU šla v jedilnic«., kjer je služkinja pregrinjala mizo. Kakor hitro je bilo kosilo na misli je zasedla madame l»oWt svojs meeU koncem mize, ThlbsulU pa je posadila ns svo>
BREZPLAČNI VZOREC KUPON
Ime ......................
Ulica ........................
Mesto, država........ ............
Nuga-Tone jI je odpravil želodčne nerede.
TS J« porotno od Mn. J. M. Blftlr, Okla-wah«. ru.. kolone« Mi M nskdo «HoL Mn. Bloir Jo aton M tat U »rajao jo fcnolo Musa-Toao. Jo inota Modlal narod in »ob*, no Jad JI nI diftalo. SadoJ ullva no kor ol poMI Ia tudi lahko pnkorljo. To Ja lado-▼Ma oovtaa aa Uudl. ki laujo alok Moda« Ia U aaj kl to adnvlta pookual*. . • Koeo-T<HM (tata **•«• tadl » alalaju oola. kolik taMo Ia onkarjo. ponoajkasja .pa-aja. uprtjo. slovobolo. omotloo. Ift .liinlh kolooel. Ako alo slakoca adrarja ali ako haato oolakota lino, todaj M teoraS uiinU Nasa-Toa* Ia opodli M ▼ nakaj daok So4o-vito iakoUlaaJa. Nuao-Tooo lakko kopiu v
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiaka vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-ikem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO	DA TISKOVINE
NAROČA V SVOJI TISKARNI
Cene zmerne, unijzko delo prve vrsU. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne
Ljubo Francoa.
V polarevadki gimnaziji je Poučeval francoščino daroviti, a zapiti profesor Ljubomir Djor-djevič, narvan Ljuba Francoa, ker je preveč sshUval od svojih učencev, n. pr. našteti vae mo-goče francoske pijača. Pod pismene zadakU je rad priaUv-ijal ne prikladne opazke. Tako je nekoč pripissL Za sedaj dObiš zadnjikrat trojko, če?* le enkrat izdelaš Uko nalogo, dobiš dvojko. Vaa opomba je bila v drobnih črkah, edino poeledna be seda v debelih, razmaknjenih piamenkah. Ljuba sa je rotil ravnaUlju, da je napisal "dvoj-ko", učenec ps Js vffrfi tisti "e". Stvar je ostala nerešena.
PIMte ps Informacije ns nsalov:
S. N. P. J. PRINTERY
»57-59 So. Laamdale A ven ne
CHICAGO, JUTAM SE DORE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA