121. Številka.
Trst, v torek 12. julija 1S9S.
Ječa j XXIII.
„Ediaost" izhaja dvakrat aa dan, r&zun nedelj in praznikov, /ijutranjr izdanje izhaja ah 11. uri, večerno pa ob 7. liri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop.
Naročnina znaša:
Obe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za aamo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine »e uprava ne oeira.
Na drobno »e prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Rtevilke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
-
EDINOST
(Večerno izdanje)
GLASILO POLITIČNEGA DRDŽTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
TT
Telefon Str. S70.
4 nvč.
▼ edinosti je moJ!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do-h mači oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spojema npravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo In tiskarna se nahajata v ulici Oarintia Stv. 12. VpravnlStvo, od-pravniitvo in sprejemanje inserutov
v ulici Molin piccolo Stv. II, II. nadstr.
T"
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Novejše vesti.
DllliaJ 11. Konferenca načelnikov klubom nemške levice je izdala nastopni komunike:
»V seji načelnikov levice, ki se jo vršila <lne 10. t. m., ro je sklenila nastopna izjava: Danes na Dunaju zbrana konferencija združenih strank na levici je v večurni razpravi temeljite) promotrila ukupno političko položen je. O tem se je pov-darjalo soglasno in obžalovaje, da je cela vrsta vladnih odredeb iz poslednjega časa, kakor tudi vedenje vlade nasproti mnogim pojavom javnega življenja, grozečim državi, ustavi in nemštvu, bistveno poostrilo v vsem nemškem narodu obstoječe veliko razburjenje in se je tako znatno otežilo rešenje žalostnih notranje-politiških homatij. Prej ko slej je torej n e m u d n a odprava j e z i k o v-nih na rede b za 0 eško in Moravsko Jedino sredstvo za zopetno ustanovitev rednih državnih odnošajev in taka odprava bi dala najgo-toveje in najbolj utemeljeno jamstvo, da ]>ostane državni zbor zmožen za delo. Rastoča negotovost položenja, negotovost glede na splošne politiške nakane vladine, kakor tudi skušnje, ki so jih doživeli Nemci zadnjih let, silijo k previdnosti. Odločitev zbranih načelnikov, da-li morejo stopiti v dogovore z vlado za zakonito urejenje jezikovnega vprašanja, je torej odvisna od tega, da popred popolnoma spoznajo toliko temeljna načela vlade na tem polju, in pa način, kakor hoče vlada izvajati ta načela v posamičnih upravnih obsežjih. Na vladi je torej, da poda dotičnih pojasnil primernim potom in v avtentiški obliki.«
To izjavo sta izročila ministerskemu predsedniku že sinoči poslanca baron Soh\vegel in dr. Pergelt.
La&MM0lKBorcij lista „Edinosti".
JmS-
DWftJsl'l. Ifunes o pol u d ne zbrana konferenca načelnikov je že prišla do znanja temeljnih načrtov vlade in zaključi svoja posvetovanja najbrže v soji, ki bode jutri popoludne.
DllliaJ 11. Misli se sploh, da se načelniki nemških strank izjavijo nasprotne predlogom grofa Thuna. V tem slučaju utegne vlada nemudoma priti do sklepov kakor jih zahteva položen je.
I)lint^| 11. Iz zanesljivega vira poročajo, da se jutršnja konferenca levičarjev ne bode pečala s predlogi grofa Thuna, ampak le vprašanjem, ali je stopiti v pogajanja ali ne?! Skoro gotovo je, da se odkloni poziv. Posl. Pergelt je telegrafično pozval na Dunaj voditelje čeških Nemcev.
DllliaJ 11. Voditelj dunajskih soeijalislov, dr. Adler, je bil meseca marca obsojen od okrajnega sodišča v .ložefovom na 14 dni zapora, ker je bil zatožen, da je na nekem shodu obdolžil mi-nisterstvo Badenijevo, da postopa zločinski. Včeraj se je vršila razprava v II. instanci. Le-ta je spoznala, da dotične izjave so bile ros ostra kritika o postopanju ministerstva, niso pa značile žaljenja. Adler je bil torej rešen obtožbe.
(»rade C 11. Cesar je ttcfeedil, da je v Njegovem imenu izraziti sožalje vdovi ministra Conrada. V imenu vlade je minister Welsersheimb izrazil sožalje. Pogreb se je vršil o popoludne in so se ga udeležile civilno in vojne oblasti.
Gridec 11. Danes je bil v dvoranah in v parku industrijske palače slavnostni sprevod šolske mladine v proslavo jubileja cesarjevega. Sprevoda se je udeležilo 0000 otrok.
Lvov 11. Vest, da so patra Stojalovskoga izgnali iz dežel ogorske krone, ni resnična; ampak
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
vlasti so le odredile, da mora Stojulovski zapreti tiskarno, ki jo ima v Czaezovu.
K i in 11. Zdravje papeževo je zopet popolno. Sv. Oče se je sprehajal danes po vrtih vatikanskih in je potem vsprejemal kardinale.
Krakovo 11. Vlada je izgnala nekoliko di-jakov-socijalistov. Isti morajo zapustiti Krakovo do 88. t. m.
Zadar 11. Včeraj jo bilo nekaj lahkih sunkov v Trilju in Sinju. V Trilju je postavljenih 100 vojaških šatorov.
Madrid 11. »Impercial« pripoveduje, da je ministerski svet v včerajšnji svoji seji prišel do prepričanja, da bi bili pogoji ugodneji, ako bi se pogajanja za mir pričela poprej, nego padeta Sant-iago in Manila. Isti list meni, da je vlada v tem zinislu brzojavila generalnomu guvernerju, maršalu Blanoo, in da bodo zavisno od odgovora poslednjega, da-li vlada neposredno prične s pogajanji za mir ali no.
W»sliiiigtoil 11. Glusom brzojavko generala Shafterja, došlo po noči, se bombardovanje Sant-iaga še le prične. Včerajšnji boj je bil torej mal, pripravljavcu boj.
Madrid 11. O vprašanju miru ali vojne gredo meuenja navskriž. Vojaški krogi trde, da je španska vojska na Kubi skoro intaktna tor da je nadaljevati vojno tudi tedaj, oko Santiago pade v roke sovražnika. In res se glasi, da je vlada od maršala Blaneo dobila brzojavko, v kateri isti izjavlja, da žele toliko vojska kolikor dobrovoljci, da se vojna nadaljuje, ker na kopnem je upanja do vspeha.
Včasih se jo zapiral v sobo, klečal na golih tleli ter prosil Boga apostolskega duha.
Tega dnč, ob sedmih zvečer, ko se je Ivan približal k župnišču, odpravljal so je gospod župnik uprav na obisk sosednjih grajščakov. Imelo bi biti zbranih nekoliko oseb, inženir iz Varšave, kvar-tanje, izborna večerja ter najboljša vina, kajti inženirje imel snubiti gospodarjevo hčerko. Duhovnik je že nekoliko dnij prebil sam ; torej je že nestrpljivo pričakoval trenutka odhoda. Tako jo že hrepenel po družbi, da skoro ni mogel dočakati večera. Stol je že ne ure, marveč celo Čctrtinko in ko je, misle, da je že minola četrtinka, pogledal na uro, prepričal so je z začudenjem, daje minolo komaj nekoliko minut.
»Ali pridejo nocoj Tcofilovi, ali ne?... NO, on je človek močno bedast, toda ona?... Usmiljen Bog, kaj vso se mi snuje po glavi!...
Toda navzlic tarnanju videl jo neprestano zelenkaste oči gospe Teofilove, upirajoče se vanj kakor želo in oni posebni izraz lica, s katerim mu jo rekla pred nedavnim :
»Gospod župnik, v življenju se vrše močnejše žaloigre nogo na odru«.
On ji takrat ni odgovoril, marveč samo čutil je, da ga je nekaj stisnilo za srce. Toda sedaj, sedeči tu sam in seštevajoči polagoma tiktakanje ure, je priznaval, da v življenju se ne vrst? le močno, marveč tudi strašne žaloigre.
Kako peklo je to, skrivati sam pred seboj svoje misli !
(Pride še.)
PODLISTEK.	1»
PREDNJA STRAŽA.
ROMAN.
Pollski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski.
Sočutje reveža do tuje revščine bilo je tako veliko, da je v tem hipu pozabil na lastne skrbi ter mislil le na to, kako bi pomagal Polžu.
Torej je šel, kolikor so mu dopuščale stare noge, najpoprej k Grohovskemu. Osupnilo ga je, dH v hiši ni bilo luči. Jel jo trkati, nihče mu ni odgovoril. Potem je obšel hišo naokrog in ko seje že obupan odpravljal na vrnitev, stal je nakrat pred njim, kakor bi vzrastel iz zemlje, Grohovski.
»Ti ni, žid, in po kaj prihajaš?« ga je vprašal jezno orjaški kmet, skrbno skrivajoči za seboj nekak dolgi predmet.
»Po kaj?...« je odvrnil Ivan prestrašeno. »Jaz prihajam od Polža... Ali žo veste, da so pogoreli, da mu je žena umrla in on sam leži pri njej brez pameti?... Govori tako, kakor bi mu rojile po glavi gnusobne misli in celo krav ni napojil.
Cuj, žid«, se je oglasil kmet surovo, »ter govori mi resnioo. Kdo te je naučil lagati ? Ti sam sicer nisi tat, toda očividno je, da so to poslali tatje ...«
»Kaki tatje?« je zakričal Ivan. »Jaz se vendar vračam naravnost od Polža...«
»Ne laži, ne laži...« je odvrnil Grohovski. »Od tod me ne izvabiš, ko bi mi še toliko lagal in bi ti oni vrnili celo tvoj denar...«
Pogrozil je Ivanu ter se umaknil med stavbe. Se le sedaj je opazil žid, da Grohovski ima v rokah puško. Očividno je pričakoval tatov.
Pogled na orožje je tako prestrašil Ivana, da je v prvem hipu skoro padel ter potem začel urno teči proti cesti. Na nebu je svetil lunin srp in pri slabi njegovi svitlobi so je zdelo židu, da vsaki grm in vsaki steber jo že ropar, kateri ga najpoprej odere, potem pa še vstreli iz puške. Ivan bi bržkone umrl od poka.
Navzlic temu vendar ni pozabil na Polža in, dospevši na cesto, napotil se je v župljansko vas, v župnišče.
Tukajšnji župnik je še le nekoliko let pasel tu svojo čredo. Bil je to človek srednjo starosti, kaj zale postave. Bil je izobražen ter so znal nositi kakor dobro odgojen.
Vse ga je spoštovalo. Vsi so ga imeli radi: plemiči, židje, kolonisti, kmetje.
Odnošaji med njim in priprostim nifrodom vendar niso bili preveč tesni. Kmetje so ga spoštovali, toda niso imeli srčnosti, da bi se mu bližali. Župnik je čutil to in zlasti mu je mrzelo to, da ga še nobeden kmet ni povabil k sebi na žonito-vanje, ali na botrinjo, da ga nobeden ni prišel vprašati za sovet. Moteč odpraviti to plahoto, so jo včasih spuščal ž njimi v razgovor; toda kmalo je zapazi! na kmetovem licu bojazen, čutil v sebi zadrego ter — umolknil.
Se nekoliko o (tonem svetniku in fio. ravnatelin t Sclinsler pl. Boiooll-n.
Zgodovina imenovanja dr. Sehuster-ja finančnem ravnateljem v Trstu je p>xnana le malemu številu, a ker je sedaj zanimanje za tepa moža obče, hočem jaz nekoliko razjasniti stvari.
Za časa, ko je finančni minister vitez IJilinski prevzel niinisterski portfelj, služboval je dr. Sehu-ster že od decembra lH'.U. kakor ministerijalni svetnik in predstojnik preridijalnega oddelka, v k a ter o m se nal aja tudi personabii referat.
Bil i»i-iki je privel seboj tajnika, dodeljenega do tedaj žolezničnemu ministerstvu, ter je posadil istega na dr. Sehuster-jevo mesto, med tem ko je zadnjemu odkazal častno mesto v drugem oddelku.
Radi te premembe je nastalo seveda nekaj spora in v finančnem ministerijalnem koneeptnem osobju je bilo čuti govorjenje o nekaki »polni-sche \V i r t h s e h a ft« in se druzega dovolj ; ko-nee vsemu je bil, da se je dr. Sehuster odločil — <lasi j a k o nerad - za mesto finančnega ravnatelja, ki se je nenadoma izpraznilo v Trstu po umirovljenju barona Plenkerja.
Gospod Sehuster, kakor gori omenjeno, ni rad prevzel vodstva Primorske finančne direkcije, kajti, kakor prezidijalni šef ministerstvu je poznal predobro tukajšnje razmere; pač pa je prevzel to vodstvo v nadi, da se mu posreči, da se kmalo povrne zopet v finančno ali justično ministerstvo, ali pa kakor privatni docent na vseučilišče Dunajsko. Prišel je torej na svoje mesto v Trst in si je v teku nekoliko mesecev pridobil srca svojih uradnikov, kateri so mu dan danes tako hvaležni, da ne pozabijo tako hitro odhoda tega blagega moža.
Prijazen z vsakim, spoštoval je vsaeega. V narodnih ali socijalnih razmerah in prepirih ni videl nikakih razlogov, kajti vsikdar je bil tega načela, da kakor c. kr. uradnik mora postopati edino lc pravično, tako proti bogatašu, kakor proti revežu. Tako je v kratkem času iztrebil zastareli protoke ij on i zem na finančni direkciji. Veti je jel nov, svež vetrič pravice; in to, dragi čitatelj, je v Trstu težko mogoče — saj poznamo predobro tukajšnje razmere.
S takimi nazori jo prišel dr. Sehuster v Trst, a kmalu se je prepričal, da v tržaških razmerah ni pravega mesta za njegove nazore in odšel je, ker ga je — »bolezen« odgnala od tod.
Kakor omenjeno že večkrat, dr. Sehuster ni prišel rad v Trst — p r e z n a n o mu je bilo vse! Naletal je tudi res na čudne absolutistične razmere in že v prvi čas so mu kazali jako mrzle obraze, ker mu ni bilo prirojeno, da bi veliko občeval v hišah bogatašev. Živel je rad priprosto in posedal je najraje v jako mali družbi v priprosti gostilni. Za sijajne soa-reje ni maral, še manje pa za pompozne dineje in supćje itd.
Upanje, da kmalu zapusti Trst, se mu ni hotelo uresničiti; postajal je nervozen, vidno je začel hirati, ko je videl, da mu vse prošnje ne pomagajo nič. In nastopil je slednjič jedino še odprto pot: prosil je za umirovljenje.
Umirovili so začasno jurista prvo Trste, blagega, pravičnega, še le 41 let starega moža, odlikovanega vitožkiin križem Fran .Josi-povega reda, reda železne krone II. vrste in Leo-poldovega reda, vse zasluženo v ministerstvu na Dunaju; moža, kateri je v svoji nadarjenosti srečno rešil veliko juridičnih problemov in ki je bil v vsej Avstriji pripoznana juridična kapaciteta — učenjaka prve vrste. Zakaj pa?I Njegov govor o slovesu sam pravi: zaradi bolezni!! Malo čudno se nam pa le zdi vsa ta stvar, ako pomislimo, da v hiši onega milijonarja, o katerem jo namigoval dr. Sehuster, občujejo šc sedaj nekateri bivši in sedanji prvaki uradniške hierarhijo in da dotična oseba kaj rada in vspešuo igra ulogo protektorja. Iz dejstva, da dr. Sehuster ni zahajal tjakaj, bi so dalo izvajati marsikaj. No, nadejamo se, da pride kaj pojasnila tudi iz — parlamenta. Potem spregovorimo tudi mi še kaj več, pa vse — z dokazi!
Politični pregled.
K položaju. Komunike, ki so ga izdali gospodje načelniki opozicijskih skupin, je vendar-le
interesanten spis. Interesantan zato, ker zveni iz njega nekaj, kar daje slutiti, da je go« podom — vsaj nekaterim — šlo vendar nekoliko po glavi, ko je prišel trenotek, da treba spregovoriti zadnjo odločilno besedo. Tu treba namreč razločevati one življe, ki proračunjeno in namenjeno izzivajo krize in spore, ker vedo, da bi v normalnih odnošajih zginili s pozorišča brez časti in brez slave. To so oni življi, ki vspevajo le na razvalinah sreče avstrijskih narodov. To so Sehonererjanei. Ti seveda ne poznajo pomislekov, tem velja geslo: čim huje, tem ljubše. Ali v nemških skupinah je tudi življev, ki ne slede Sehonererju iz srčnega nagiba, ampak ker niso imeli toliko srčnosti, da bi se mu bili postavili po robu, dokler je bil še čas za to. Sedaj je seveda prepozno. Da, ti življi so celo tekmovali z Sehnnererjem v radikalizmu, da-si so vedeli, da ta radikalizem steza svojo roke v prvi vrsti po — njih mandatih. Pokorili so se Sehonererju, da vsaj za hip rešijo svojo politiško posest.
Ti dve struji v nemškem taboru se sicer ne kažejo na površju, ali da obstojiti ti dve struji, na tem ni dvombo. To so razodeva tudi a komunikeju načelnikov obstrukcijskih strank, ki ga pri-občujemo na drugem mestu. Zato jo ta komunikč interesanten spis.
Najprej pravi ta koinunikč, da brez odpravo jezikovnih naredeb ne bode pogajanj, ne bode sprave in ne I »ode parlamentarnega delovanja. To jo parola Schonererjeva, to je čisto vino bizmarki-janstva. To jo izjava jedne struje.
Po tej izjavi ne bi bilo pričakovati druzega po vseh pravilih logiko, nego decidirano zaključno izjavo: grof Thuu, odpravi jezikovno naredbe, potem bodemo govorili dalje!
Ali proti zaključku komunikeja jo prišla do veljave druga struja, ki zahteva od vlade, naj jasno pove, kaj hoče v narodnem vprašanju in kako hoče izvesti to, kar namerava! Od odgovora vlade da jo odvisna konečna beseda nemške gospodo!
Zdi so, da so trezneji gospodje hoteli dobiti nekoliko duška, vsaj za par ur, da bi potem tak«) ali tako ohranili vsaj videz spravljivosti.
V tem hipu so seveda najbrže že morali spregovoriti zadnjo besedo, in spregovorili so jo bržkone tako, kakor jo ukazal — Schoncrer!
Kakor vsikđar! V nedeljo so imeli Schii-ncrerjanci svoj shod v Hebu. Tu so govorili, kar so smoli brez posebne nevarnosti. Popoludne pa so zbežali čez mejo v Waldsassen na Bavarsko, v inozemstvo, na tuja tla, da so tam govorili, česar niti no misli nikdar oni, ki je lojalen državljan. Tako delajo vedno. Altro chc Komarov! Ali za vse to nimajo naši oficijozi ni očes ni ušes.
Katoliški centrum v Avstriji. Čudno je ros, kako nekateri ljudje nočejo videti stvari, kakoršne so. Po vsej sili bi se hoteli izogniti nauku, ki ga dajejo obstoječi odnošaji. Bivši predsednik zbornice avstrijske, konservativec Kathrein, jo pameten mož, je trezen mož, a vendar spada med take ljudi. Ze poslanec Žitnik je dobro po-povodal v svojem govoru, da Avstrija je posebnost, katere ni smeti meriti z vatlom družili narodno jednotnih držav. Ta resnica jo vendar na dlanu. Sedaj pa prihaja dr. Kathrein v svojih »N. Ti-roler Stiminen« in priporoča za avstrijski parlament katoliški centrum po — nemškem vzoru. Ta ideja ni nova. Ali kolikokrati žo jo bila zopet pokopana, ker ni izvedljiva, ker so jej na poti faktični odnošaji. Bilo je časov, ko je bilo tudi v Slovanih ljudij, ki so verovali v čudotvorno moč te ideje, ki so menili, da jo ta ideja jedini lok za vso avstrijske bolečine. Danes ga pa menda ni več slovanskega konservativca, ki bi veroval v možnost uresničenja to idejo, dokler obstoje odnošaji, ki govore proti njej.
Gosji. dr. Kathrein ima skomine po onih časih, ko so Slovani tlačanili v Hohemvartovem klubu. Meni, da je v letu 1*73. ustanovljena »Rechtspartoi« vendar dosegla marsikaj dobrega. Morda za koga druzega, za Slovane pa ne. To dejstvo jo bilo tudi v pogubo Hohemvartovemu klubu. Ni res, kar pravi Kathrein, da hi bil »radikalizem ^ porušil to tvorbo, ampak porušila jo jo nezadovoljnost, ki je zavladala v Slovanih. Hohen-wartov klub ni bil druzega za Slovane, nego — zavora, ki je paralizovala moč Slovanov, ker je zadrževala roko slovenskim poslancem.
Morda pride kedaj čas za katoliški centrum, ali dokler so Nemci ne vspnejo do tega, da bodo pripoznavali jednakopravnost vseh narodnosti, dotlej
ostane ideja jedne skupine vseh konservativcev brez razlike narodnosti — utopija sanje. Ako hočejo torej gospodje Kathrein in družim res gladiti pot katoliškemu eentrumu, potem morajo prestopiti ixl platoniške ljubezni do jednakopravnosti k oni ljubezni, ki se kaže v dejanjih in v brezobzirni odločnosti proti onim, ki so nasprotniki jednakopravnosti.
Domače vesti.
Not odvrtilik. Dne H. t. m. vpisan je bil g. dr. Josip A brani kakor odvetnik v listo tukajšnje odvetniške zbornice in sicer sč sedežem v Trstu.
Javna dela v Trstu .(Zvršotek.) Razprava o javnih delih za okolico kakor jih zahtevajo okoliČanski zastopniki se je vršila minolo soboto. Svet. Doli en z je vprašal najprej, koliko bi se potrosilo za izvršenje omenjenih del po proračunu tehničnega oddelka.
Asesor Verneda je odgovoril, da bi trebalo okolo 400 tisoč gld.
Doli o n z je bil menenja, da ta svota nikakor ne osupne mestnega sveta, ker se gre tu za posojilo 0 milijonov in bi bila svota za okolico še ne 12. del posojila.
Ker se je že z vršila razprava glede zgradbe in poprave župnišč v Škednju in na Opčinah, so sledile druge točke.
Zgradba slovenske šolo pri sv. M. M a g d. sp. Potrebščine 20 tisoi. (Sikanje mrmranje in ropot.)
Svet. 1) o 11 e n z je omenil, da to prašanje ni novo, ter da je bilo stavljeno že leta 18U6. ter je dotično prošnjo podpisalo 78 očetov družin ter so se dovršila dotična poizvedovanja.
O glasovanju je padla ta točka, ker so istoj v prilog glasovali samo naši svetovalci.
Točka: 6000 gl. za popravo nekaterih poti v okrožju Sv. M. M. spodnje.
Svet. Raseovich: Glasujem za opravičene želje okoličanov, nikdar pa ne za take, ki imajo značaj politično-naeijonalnih agitacij. (To jo ravno, da vidijo ti gospodje v pouku na podlagi materinščine politično nacijonalnc agitacije. O liberalizem ! v kakih rokah si!)
Rasoovichu je odgovoril svet. Dol len z na kratko, a povsem primerno.
Ta točka je bila vsprojeta.
Zgradba ljudske pralnice in 2 vodotokov v Skednju za ukupnih 6000 gld.; vsprejoto po debati, v katero sta posegla svet. Dollenz in Ivan Goriup. O tej priliki so se spomnili naši »prijatelji« tudi naših ubogih peric; kako, ne tega no treba praviti. Za napravo svetiljk do Skednja so dovolili 2600 gl.
Niso pa dovolili 18 tisoč gld. za razširjenje ceste iz Skednja k sv. Ani. Istotako ni bilo dovoljenih 20 tisoč goldinarjev za zgradbo ljudsko šole v Rooolu. (Saj vemo zakaj!)
Za razširjenje pokopališča na Katinari se je dovolilo 5000 gld.
Priporočilo svet. Ivana G ori upa, da se potrosi 10 tisoč gld. za razširjenje šole na Katinari, ni hasnilo nič in je bila odbita ta točka.
Tehnični urad ni našel potrebe za razširjenje poti iz Brandov do Opčiu, za kar bi trebalo 7000 gld. in jo bila odbita tudi ta ostavka.
Za razširjenje ulice S. Ciliuo jo dovoljenih 25 tisoč gl. Za vodnjak v Kolonji in Škorklji jo bilo dovoljenih 1000 gld. za vsaeega.
Vsprejete so bilo tudi te točke: za pokritje potoka za rojansko cerkvijo 20 tisoč gl.; za javno pralnico v Rojanu 5800 gl.; 1000 gld. za urejenjo vodotoka na Skali Santi in 800 gld. za 5 svetiljk. Odbiti so pa predlogi: Za napravo vodnjaka na Trsteniku; za plinovo razsvitljnvo ceste s Prošeka do Greto.
Ivo so je ravno potegoval svet. Dollenz za vodnjak na Bovedu jo odšlo več svetovalcev ter je moral župan zaključiti sejo radi nezadostnega števila svetovalcev.
Splošni shod slovenskih odvetnikov in notarjev ter odvetniških in notarskih kandidatov v Ljubljani. Pripravljalni odbor je razposlal naslednja vabila na ta shod: Vaše blagorodje! Na mnogostransko željo, da stan slovenskih odvetnikov in notarjev označi svoje stališče znstran obrambe slovenskega jezika, kateremu so je zadnji čas odrekla polna veljava sodnega jezika, in v namen, da
se naš stan sploh ozganizuje, čast nam j«', Vas uljudno vabiti na splošni shod slovenskih odvetnikov in notarjev, odvetniških in notarskih kandidatov, ki se hode vršil v Ljubljani v veliki dvorani »Narodnega doma« v nedeljo dne 17. julija t. 1. točno ob polu 12. uri dopoludne. Posvetovanju in sklepanju bode sledeči dnevni red: 1. Poročilo o izključenju slovenskega jezika, kakor razpravnega jezika na e. kr. višem deželnem sodiSču v Gradeu. 2. Nasveti in sklepanja, kako pripomoči slovenščini do popolne ravnopravnosti v uradih. 3. Nasveti in sklepanja o ustanovitvi višega deželnega sodišča v Ljubljani ter o korakih, ki naj se store v ta namen. 4. Nasveti in sklepi za varstvo interesov slovenskih odvetnikov in notarjev posebno o ustanovitvi zveze vseh slovenskih notarjev. — V Ljubljani, dne 7. julija 180H. — Lovro Iiaš, Ivan Gogola, ilr. Gustav Grcgorin, dr. Matija Hudnik, dr. Valentin Krisper, dr. Josip Kušar, dr. Danilo Majaron. dr. Alfonz Mosehe, dr. Fran Munda, dr. Franc Papež, Ivan Plan ta n, dr. Makso Pire, dr. Otokar Rvbaf, dr. Franc Stor, dr. Ivan Šuštoršič, dr. Ivan Tavčar, dr. Fran Tekavčič.
V podporo In vspodhujo dijakom! Slovenci smo kmetski narod v pravem pomenu te besede. Bili smo namreč od pamtivekov, kakor nam pripoveduje naša tužna zgodovina, pod-ložniki in sužniki samovolje tujih oblastnežev in grajščakov, kateri niso umeli niti jezika našega ljudstva. Trdo so ravnali z našimi brezpravnimi kmeti, da-si jim je on obdeloval polje,' delal tlako in branil njihova posestva pred napadi in požigi barbarov. Umevno jo, da je ob takih okolnostih naš narod zaostal za sosedi. Mod tem, ko je v tujcih cvetela umetnost, moral jo Slovan braniti mojo in se bojevati; v tujcih so bi!e na glasu že visoke šole, ko Slovenci nismo imeli niti osnovnih. Dolgo jo spal naš narod in tlačanil drugim, dokler ga niso izbudile nove idfcje, ki so mu zagotavljale isto vredno mesto v socijalnem življenju z drugimi narodi in dokler mu |šole niso dale priložnosti za izobraževanje. Ni treba naglašati posebc, kolike koristi je šola sploh, če je zasnovana na pravi podlagi, ampak povdarjamo le, da ima ravno šola največih zaslug za probujo našega naroda, kajti ona nam je izobrazila voditeljev in učiteljev. Stanje, v katerem smo danes, smo si priborili sami svojim trudom. V času probujanja nismo imeli no pleme-nitašev, ki bi nas podpirali, no vplivnih mož in bogatih mecenatov, ampak iz kmetskih hiš so izšli naši vodititelji, inteligencija in naš meščanski stan, z lastno pridnostjo in žilavostjo smo premagali zapreke in razdrobili spone, ki so nas tiščale.
Dasi je politično obzorje oblačno in smo Slovenci ob meji skoraj brezpravni, nam je vendar v tej tugi veselo znamenje za prihodnjost našega malega naroda to; da naše ljudstvo vedno pridneje pošilja svojo sinove v šole. »Mladina je naš up.«
Ker je pa Slovenec priden, ukaželjen, ker ga dičijo mnoge zmožnosti in ker uči skušnja, da so Slovenci na šolah, kjer je več narodnosti, najboljši dijaki, navdaja nas to največim upanjem za bodočnost.
Zdelo se nam jo umestno povdariti to sedaj, ko namerujejo naši tržaški abiturijouti v nedeljo dno 17. t. m. napraviti veselico na vrtu »Narodnega doma« v Barkovljah. Že pred par tedni smo naznanili v »Edinosti«, da bode dne 17. julija v Barkovljah izredna veselica. Mnogi vzroki so, ki nas upravičujejo, da pravimo izredna, ali navesti jih hočemo le par. Slovenski abiturijenti tržaški so napravili do sodaj, kolikor je nam znano, le jedno veselico prod 7 leti. Potom pa v osmen razredu ni bilo več toliko Slovencev, da bi napravili veselico, do letos, ko je 17 slovenskih osmošoleev. — Želimo, da bi se to število nikdar ne skrčilo, ampak še povečalo! — S prireditvijo veselice hočejo dijaki dokazati, da se zraven svojih rosnih študij zanimajo tudi za petje, tamburanje in umetnost sploh ; pokazati hočejo, da jim bije srce za dom, da se niso iznarodili v popolnoma tujih šolah; hočejo se navdušiti, — ako jih občinstvo počasti številnim obiskom — ob vstopu v realno življenje za nadaljnji boj za blagor naroda.
Ker je pa med pijaki v nižih razredih mnogo ubogih Slovencev, določil se je čisti dobiček v prid dijaški kuhinji; s tem se hočejo dijaki pokazati hvaležne istoj, ker so nekateri, ki sedaj stopajo v svet, sami bili deležni nje dobrot.
Na ol>činstvu je sedaj, da dokaže svojo ljubezen do uboge mladine in do domovine s tem, da se mnogobrojno udeleži dijaške veselice, ali da vpošlje mal darček za dijaško kuhinjo.
Tržaški slovenski ablturljentje prirede prihodnjo nedeljo svojo veselico v »Narodnem domu * v Barkovljah. Program priobčimo pravočasno.
Pevsko društvo „Kolo"4 naznanja slavnemu občinstvu, da bode letošnja veselica na vrtu dne 7. avgusta kakor je bilo že objavljeno v » Edinosti« pred mesec dni. Prosimo torej druga si. društva, da vzamejo na znanje to objavo. Društvo »Kolo« ne more odložiti te veselice, ker bi bilo potem veselice preveč na jednem kupu na škodo vsem dotičnim društvom. »Dol. podp. društvo« n. pr. bode imelo dno 21. avgusta svojo vsakoletno običajno veselico, oziroma obletnico.
Veselica društva »Kolo« bode na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu. Program bode zanimiv in razsežen ter so prijavi pravočasno. ODBOR.
Obrtnljsko društvo pri sv. M. Magdaleni Spodnji, vknjižena zadruga z neomejeno zavezo, na istrski cesti blizo mostne klavnice jo imelo minolo nedeljo dne II). t. m. svoj izredni občni zbor, na katerem je bil enoglasno izvoljen predsednikom g. Josip P r c g a r o v odbor pa z večino glasov Ivan Marsič, Ivan Kozlovič, Ivan Pieiga, Anton Tavčar, Josip Frankovič in Josip Koejaneič. Odbor se konstatira v seji, ki bode v četrtek dne 14. t. m., zvečer.
Po dovršenem zborovanju bila je na vrtu društveno gostilne skupna zabava, na kateri jo sodeloval močan pevski zbor društva »Slava« pod vodstvom g. V. Pižona, kakor tudi tamburaški zbor jo povsem dobro udarjal svojo komade. Zabave se jo vdeležilo lopo število naših rodoljubov.
Pred zaključkom zabavo je g. Anton Mikla-vce, predsednik pevskega društva. »Slava« v svojem kratkem jedrnatim govoru zatrdil zvezo in ljubezen med nami, čemur jo navdušeno pritrjevalo vse občinstvo. To radovanje je bilo kaj posebnega pri naši sv. Ani.
Krasnomu petju je neprestano sledilo ploskanje in živio-klici.
Nabralo so je tudi nekaj kron za društvo sv. Cirila in Metoda.
Druga stran medaljo. S Prošeka nam pišejo: V večernem izdanji »Edinosti« od 7. t. m. ste povdarjali v utrinkih se slavnosti v Sežani, da vsklik: »Koliko birokratske nerodnosti treba, da so razburi našo ljudstvo«, ne velja g. okr. glavarju v Sežani. Mi pa lahko rečemo, da velja komu drugemu, tistemu namreč, ki jo poslal na postaji Prosek in Opčine po 2 orožnika, ki sta nas čuvala ob priliki, ko smo čakali na tržaški vlak. Zvečer ob povratku pa sta nas dva orožnika spremljala celo iz Sežane do Prošeka, kjer nas jo pa zopet sprejel jeden drug orožnik. Lepoto, kaj no?
Opomba uredništva. Mi smo konstato-vali, da na slavnosti v Sežani ni bilo orožnikov, a se je slavnost vendar izvršila v najlepšem redu. V zrcalu toga dejstva jo pa tembolj kričečo dejstvo, ki nam je navaja dopisnik. Kajti, ako je ljudstvo znalo čuvati rod tam, kjer ga jo bilo na-gromadenega na tisoče, bi somu bilo lahko zaupalo tudi — kje drugje. Nevolja g. dopisnika jo torej opra vi čena popoln« »ma.
Posnemanja vredno. Od sv. Ivana nam pišejo: V nedeljo je bil pogreb v cvetju let umrlega lHlotnoga Dragotina Marca. Svctoivančani imajo res lopo navado, da vsakogar, in naj je bil kateregakoli stanu, spremljajo k večnemu počitku. Tako so se Svetoivančaui minolo nedeljo polnošte-vilno udeležili pogreba pok. Marca. Na željo sta-rišev pokojnega pripel se je tudi velik krasen naroden trak na venec, katerega so domače dekleta nosile pred rakvo, kar je gotovo še bolj poveličevalo sprevod. Tako jo prav, da človek kaže ob vsaki priliki, v vesolju in v žalosti, da mu srce bije za sveto stvar domovinsko. Ganljivo jo bilo videti, kako so se stariši zahvaljevali svojim prijateljem in znancem za izkazano sočutje. Žalujočim starišem mojo sočutje.	S v e to i v a n 5 a n.
To je vzgoja ! V Narezinah na kvarnerskom otoku se vršo v cerkvi od pradavnih časov som cerkveni obredi v slovanskem jeziku. Gotova stvar jo, da ni bilo tu do nedolgo tomu nobenega Italijana, še manj pa v prejšnjih časih, o čemer pričajo gornji slovanski obredi. Nekoliko za — lega, nekaj zaspanost našega ljudstva, nekaj denar in precej ita-
lijanska drznost in nesramnost par tja privandranih Italijanov znali so ustvariti iz našega ljudstva renegatov in prišli so pred nekaj časa eelo do italijanske šole, v kateri se je poučeval veronauk v hrvatskem jeziku, kajti drugače absolutno ni bilo mogoče, kar so otroci večinoma naši, ki italijanski niti ne razumejo in katere sta privedla v to tovarno renegatov in janičarjev samo nevednost sta-rišev in sebičnost. A sedaj, čujte kaj se je pripetilo pred par dnevi! Kapucinee je došel, kakor po navadi, v šolo radi pouka v veronauku. < 'im je začel moliti očenaš po hrvatski, so pobalini pa začeli moliti v italijanskem jeziku. Ni čuda, da je učitelja razljutilo žo to, a nevolja njegova je morala prekipoti, da mu noben pohali nov ni hotel odgovoriti, ampak so le ti začeli kričati, tuliti in razbijati kakor da so obsedeni, tako, da je moral kapucinee zapustiti šolo. Jasno mora biti vsakemu bedaku, da mali pobalini niso storili tega iz lastnega nagiba, ampak da so bili tako podučeni.
Tako daleč smo torej že prišli ! Kakih ljudij nam je pričakovati od take vzgoje?! Ali so do-tičniki, ki žo v nožna srca vlivajo tako grozen fanatizem, res toli lahkoinišljeni, da ne mislijo na posledice?! Ali pa so toliko brezvestni, a da jim ni mar ni za posledice?! Ali je v italijansko stranko morda vendar prišlo toliko spoznanja, da so jeli slutiti, da no bode možno trajno vzdržati njih umetnega nadvladja v Istri, da so se žo oprijeli ciniškega gesla »Apres nous le deluge« — za nami vesoljni potop?! In da v tem cinizmu hite, da bi pokvarili in okužili, kar se sploh šo da pokvariti ob drvenju niz-dolu ? !
Nočemo se baviti temi vprašanji, ali to jedno vemo in to jedno moramo povdarjati, da jo čini-teljev — ki stoje, ali bi vsaj morali stati izven kroga italijanskih moči in italijanskih vplivov — katerim bi morala biti sveta dolžnost, prijeti za vrat stranko, toli nevarno javnemu hlagru, stranko, ki celo v mladini zistematično noti in vzgaja toliko poživinjenje. Postopanje italijanske stranko v Istri je zločinsko, ali isto je možno pojasniti. Italijanska stranka v Istri jo že tam, da nima zgubiti ničesar več. Zato jo zbesnela v svoji de-speraciji. Ali poleg te stranke je drugih institucij tu, ki imajo mnogo zgubiti, ako so hitro 110 stori konec peklenskemu poČenjanju desperatno stranke: država, Človeška družba, javni blagor, medsebojni mir in državna misel! Zato smo dotične činitelje hoteli opozoriti na ono, kar se jednostavno imenuje : njih sveta — dolžnost!
Cvetku v šopek postnemu vodstvu. Pišejo nam: Te dni jo nesla neka slovenska žena na poŠto v ulici Barriera veochia pismo, naslovljeno na Dunaj. Poslujoča uradnica je vprašala, kaj da je to, Dunaj?! Naša žena seje uprav začudila takemu vprašanju, kajti menila je reviea, da uradnica na pošti bi morala znati deželne jezike. Toda počasi! Saj gospodičina se jo odrezala energično, da zna oba deželna jezika in je pridodala ponosno: laškega in nemškega! Na prigovor narodne stranke, češ, da jo tudi slovenski jezik deželni jezik v Trstu, oglasil soje neki gosp. uradnik, rekši: »Brava, uprav za vas se bodemo učili slovensko!!
Komentarja menda ne treba. Morda bi bilo potrebno marsikateremu oblastnežu na pošti, da bi ga više oblasti poslale po poti, po kateri so iz lastno volje začeli odhajati iz tržaških razmer — izvestni tržaški ravnatelji.
Tukajšnjo viso realko je obiskovalo letos 353 učencev. Italijanov je bilo 170, Nemcev 117 in Slovencev, žalibog, samo 4S. Od teh 4S da jih je zahajalo samo 12 na predavanje slovenščine. Vemo, da jo bilo tudi tukaj zatajenih nekoliko Slovencev, ali vendar bi so morali tudi mi nekoliko bolj posvečati tehnični stroki. Iti vsi bi morali zahajati na predavanja slovenščine. Kdor moro naj stori kaj v tem pogledu.
Okrajna bolniška blagajna. V minolem tednu je obolelo f)48 udov, ozdravilo 31)3 ; še bolnih je 1160. Slučajev nezgode je bilo 121». Proti predpisom zdravnikov se je zagrešilo (»2 bolnikov. Podpor jo izplačala blagajna 10.00{>'2H kron.
Rojstva in smrti v Trstu. V tednu od 2t>. junija do 2. julija je bilo porojenih 40 inožkih in ;")2 ženskih; skupaj '.>2. LTmrlo pa 47 možkih in l>3 ženskih, skupaj 110.
Nplasil se Je konj včeraj opoludne nekemu vozniku na lesnem trgu. Konj jo pobil nekoliko voz; druzega so ni pripetilo.
O. kaka ironija! Iz Pulja nam j»iš«*j<>: V Puljn imamo veliko vročino in hoM nočeš mora« iskati hladu in sen**«*, ila l:iglje <liš«>š in prenašaš salo svojega telesa.
Navadno zahajam v kavarno oh ohrežju, sedaj pa, kn solne«' l>olj žge, hoilim preko »Corsa« - riseum tenetatis amiei —da nalovim malo hlada in si brišem potno čelo. Minole sobote pa sani mislil, da me zadene kap od vročine, ko som, bližaje se trgu, zapazil na neki prodajalniei evetlic ogromen venec in na vencu kaka dva metra dolg trak r 11 d e e o - h o 1 o - z e 1 e n o - h a r v e. Hudirja — sem vskliknil — kaj pa pomenja to?! Stegnil sem svoje itak /e precej široke korake, da se uverimod bližjo. V tisti hip se je bližala od trga sem tolpa poljskih Italijanov, ki seje smejala že v naprej: »Vara, vara la trieolore italiana, vara obe bella« so kričali navlašč, češ: naj le sliši!
Prišli smo vsi do venca in čitali smo vsi: »a raagvar akademi......«
Oho, to pa je madjarski, torej je tudi trak madjarski, in ne italijanski. »Kaj pa pišejo ti ljubi Madjari? »A k a d e m i j a L u d o v i k a p o š i 1 j a j o venec Viškim j unakum! A da so me italijan-čiči umeli še bolje, prečital Rom jim na glas: »Ačadomia da Budapeat agli eroi di Lissa«.
Hahaha, da ste jih videl, gospod urednik! Da sto jih videli to dolge in kisle obraze! Da ste jih videli, kako so odhajali eden za drugim dolgimi nosovi. Jaz pa sem se šo dolgo časa sladko smejal. Potom pa sem se junaški zabrnil levo v bok in hajd! v kavarno. Pa čitati vendar nisem mogel, ker mi niso hoteli iz misli tisti kisli obrazi in tisti dolgi nosovi, pa jo tudi prekrvava ironija to. Namesto »trieolore italiana« pa — »viškim junakom«. Namesto »patrijotičnega venca — spomin na laško sramoto! Ti presneta ironija, ti!
Voščim.
Poskus samomora rsled bede. Bila je polnoč in po ulicah je šla še mlada žena vsa prepa-dena in bledega liea. Pot jo jo vodila iz ulice Donota proti morski strani. Prišla je na pomol S. Carlo, katerega je premerila. Njen hip je prišel in že se je nagnila proti vodi in konec bi bil zopet jednomu bitju, da niso bili štirje gospodje, ki so zapazili žensko, in njeno čudno gibanje, jej sledili, jo v zadnji hip prijeli in odveli seboj. Pozvali so opazovalca Trevesa, misleči, da morda blazni. Ni, pa bilo tako, marveč ženo jo beda gnala do toga koraka. Dasi Se le 28letna, jo mati 4 otročičev. Nahajala se je v največi bedi, ker ona ni mogla služiti radi bolezni in tudi njen soprog ni imel dela. Tudi nje oletni otrok boleha že dolgo. Gospodje so jej na to nabrali nekaj denarja, za kar se jim je nesrečniea zahvalila solznimi očmi. Na to jo jo spremil na stanovanje jeden pomočnikov Trevesovih.
Deček padel z okna. — Včeraj ob 1 uri popoludne jo padel z okna pritličja G-letni deček Demoter Zasiliadis. Treves mu je obvezal rano na obrazu.
Koledar:
Danes v torek 12. julija: Mohor in Fortunat, inaČ. Jutri v sredo lil. julija: Evgenij, 5k.; Anaklet, pup.
Solnćni:	\	Lunin ■
Izhod ob 3. uri 53 miu.	Izhod ob 11. uri 27 min.
Zahod „ H. „ 17 „ ! Zahod „ 3. „ 23 „
. , T«J«». te<len- Dftnes je 192. dan tega leta, imamo torej se 1 <3 dni.
Jagić.
K njegovemu Šestdesetemu letu napisni Ivan Kunftić.
(Dalje.)
Preobširno bi bilo, ako bi hoteli naštevati tu mnogobrojne Jagideve članke, kritiko, referate itd., katerih so polni posebno prvi letniki; omenim naj le glavnejše predmete, o katerih govori, kakor je n. pr. studija o zograf. evangeliju, o ruski epiki, o jugoslovanskih pripovedkah, o slov. vokalizmu, o Svarogu, Svarožieu, Dažbogu, o — e, e, e v slov. jez., o Savi ni knjigi; jodna najzanimivejših za nas pa je gotovo »Ein Kapitel aus der Geschichte der siidslavischen Sprachen (Arcli. XVII), o razmerah mej jugosl. narečji. V času bivanja v Berolinu je postal Jagio člen kr. češkega učenega društva v Pragi (1877.), pravi člen krakovske akademije, < 1H78), izreden člen akademije petrograjsko (1H80.) itd. — Ko se je s smrtjo Sreznevskoga spraznila petro-grajska stolica, poklicali so Jagioa v Potrograd, kjer jo vspešno nadaljeval svoje delo do l. 1880.
(<>d 1*80.) Za praktično ralw> je izdal tu 1. 1HH2. Speci m inu linguae palaeoslovenieae, 1. IHH.'J. pa staroMl. Marjanski evangelij, t«'kst, analizo z mnogimi imenitnimi podatki, in natančen slovnik, — najboljše delo te vrste v slavistiki. V drugi razpravi — ali reeensi — iz 1. 1H84. (čotvre k riti kopale« »graf. stat'ji) govori v jeziku naj s t peallerija, o glagoliei itd. Ko se je obhajal tisočletni spomiu smrti sv. Metodija je izdal: »Vprašanje o Cirilu in Metodu v slovanski filologije (Vopros o K. i M. v slav j. HI.) s popolno biblijografijo o tem vprašanju. Za nas Slovence posebno ima velik pomen /bornik, v katerem hoče izdajati ruska akademija vire za zgodovino slovanske filologije; kakor prvi zvezek jo izdal Jagio I. 18Hn vzajemne dopise Kopitarjeve in Dobrovskcga, 1S!>7. (II. zv.) pa liste Kopitarjevo Ilanki, Zupanu, Primiču itd.
(ZvrŠetek pride.)
Zadnje vesti.
Madrid 12. Oficijelna brzojavka maršala Blaneo od 10. t. ni. iz Havane javlja, da 80 86 sovražnosti zopet začele ob 4. popoludne, ker so
Spanci odklonili zahtevo po kapitulaciji Santiago. Spanci so obvarovali svoje pozicije. Ob 7. soje nehal ogenj. Zgubo Spancev so neznatne. Poskus neke ladije, da bi dovedla živeža v Santiago de Culm, se ni posrečil, ker jo morala zbežati, proganjana od sovražnika.
London 12. »Timcs-u« javljajo iz Madrida, da jo ministerstvo odstopilo.
Washingtoii 12. General Millos je že došel pred Santiago in je imel posvetovanja z admiralom Sampsonom in generalom Shaftorjom.
London 12. Iz tabora pred Santiago do Cuba javljajo včeraj: Amerikanske ladije »Ne\v-York«, »Brooklin« in »Indiana« so začele streljati na Santiago de Cuba ob 91jt. uri. Obstreljevanje je trajalo 2. uri. Vse kroglje so padle v pristanišče, lo jedna jo priletela v cerkev sredi mesta, napolnjeno smodnikom in streljivom, vsled česar je nastala velika eksplozija.
DllliaJ 12. Načelniki klubov nemških strank tudi dane« niso došli do nikakoga sklepa.
V današnji soji so niso razgovarjali o vprašanju, da-li je vsprejeti povabilo vlade na neobvezna pogajanja, ampak o temeljnih načelih zakona, s katerim se hoče urediti jezikovno vpraša njo. Današnjega posvetovanja sta se udeležila tudi posl. Prade in dr. Sehlesinger, vodja Nemcev na Ocškem.
Dunaj 12. Ministerski predsednik grofThun so je odpeljal danes v Ischl poročat cesarju.
Dunaj 12. Včeraj je bilo tu sedem soeijalno-demokratiških zborovanj, na katerih so govorili o izjemnih naredbah v Galiciji in o parlamentarizmu in absolutizmu v Avstriji. Med govorniki je bil tudi poljski drž. poslanec Jarosievič. Vsa zborovanja so so izvršila mirno.
DllliaJ 12. Siri se vest, da prihodnje dni izide cesarska naredba na podlagi 14 ustave, s kateri se uvede novi davek na sladkor.
DllliaJ IS. Koncem minolega tedna je grof Tliun prijavil parlamentarni komisiji poljskega kluba načrt zakona za uravnavo jezikovnega vprašanja. »Narodni listy« javljajo, da so Poljaki izjavili, da oni pritrde vsaki rešitvi spora med Nemci in Čehi, ako so jej pritrdili tudi Čehi. Vsako drugo rešonje, kateremu bi se uprl narod češki, ne more računati na podporo Poljakov. Posl o d n j i ostanejo solidarni z Č e h i.
Najnoveja trgovinska vest.
New-York 10. julija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij 82'/a (včeraj—•—), za september 7il (včeraj —•—), za december 72(včeraj —•—), koruza za juli 376/» (včeraj —■), za september 36 7« (včeraj —•—) mast 56f) (včeraj —*—).
Trgovinske vesti.
Budimpefita. P&enica za september 8-72 do 8-73. Oves za spomlad —;—. Rž za september 6*80 do «5*82. Koruzu zu maj lMJit. 4-32 do 4*88.
1'Seniea: ponudbe ulube, povpraševanju dobra. Prodaja 80.1)00 met. stolov. Vreme: lepo.
II a m Imi nr. Santos good a ve rage za september 29-75 za december 30-25 za marec 30*75 za maj 31-25.
Ilavre. Kava Santo« good, average za juli 85*75 za november 3(>-25 frankov zu 50 klg.
Dunajska borsa 12. julija lit«.
ilaiif.	v*Vr*j
Državni dolg v papirju......101U5	KU .VS
„ v »rebru......lOltiO	tOlfiO
Avstrijska renta v zlatu......12135	lil.TO
„v kronah.....10090	100-90
Kreditne nkeije......... 358 —	35810
London 10 I^tr.........119*00	119-96
Napoleoni........... 9-52	9-53
20 mark........... 11-75	11-75
100 i tal. lir ... ...... . 44-35	44-35
Pomladansko zdravljenje.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „Tlnoferiil cvet" (MllleHnrl).
t isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če pere v želodcu, kakor proti slabemu prehavlja-nju in hemoroidnm. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAIMARER „Ai dne Mori" y TRSTU, veliki trg.
Tudi za 55 nvč. v markah dopofilje se franko.
Hotel Evropa
IMazza della Caserma.
Zračen vrt z lopo in brez lope.
Izborna kuhinja nemnka in italijanska, pivo i r. Plzenske pivovarne, izvrstna vina iz lastne kleti. Telefon Stv. 3:J. ALOJZIJ LOHR, lastnik.
Zaloga na debelo in na drobno.
PoMilJutvc le od 5 lit. naprej.
CENE:
OLJE jedilno fino Liter nvč..... 28
„ „ flnejše „ ...... 32
„ oljkino . . „ „ . . . . 36 o » Ano >> „ ... . 40 „ namizno „ „ „ . . . . 44 „ flnejše „ „ . . . . 48 „ „ Extra „	52, 56
„ Specjalit. „ „ .... 64, 72 OLJA za cerkvene svetiljke v vrčih orig. od lit. 15, 20, 25 po zmernih cenah. Pošiljatve na debelo namreč za razprodajalce, so da se ni bati nikake konkurence.
Za Trst in okolico prosto na dom, pustivši vrč na posodo.
ANTON SIRCA
Trst, Via Aquedotto št. 9.
Hotel Volpich
„PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA)
trst — Via s. spiridione, Corso, Via s. Hicold — l kst
Najbolj v sredi&ču mesta ter na novo oprnvljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.
V pritličju
„Restavracija Pilsen" od F. Volpicha.
®		s
®	Pozor !	fr
®	Nu rod na pekarna v ulici	f
®	Farneto št. 7, naznanja slav.	
®	občinstvu, da	
®	z dnem 1. julija t. L	r
®	se bode prodajal kruh po	r
®	2)^ 16 nvč. kilogram	r
®	in ne več po iS nvČ. kakor do	r
®	sedaj.	r
®	Priporoča se ndani	r
®	BENEDIKT SIJ BAN.	r
®		f