ESiste
[ochWW. k. k. Hofbibliothck,                 ^
St. 53.
V Gorici, 30. decembra 1881.
„SoCau i7.haj» vs.vfc petek i»   veljft
aposto jirejemaua ali v Oorii i »h -Inm
pngiljana:
' Vac leto.....f.  I-"'"
PoJ leta.......*'
6etvrt leta     ......!¦'.">
Pri'ojtnamlib'<i   .•"'*' *nku •«   "..;«•-
lantcaA" «e plttcuj*'/.« iiit.Hilii.i h:m«|'-
no vrsto:
8 kr. fit" se twlai I krai
Za v*tt« Lrk»*  |mi |»r«utorn
Tecaj XI
Po««incsne bievilke se dobivajo po 10 kr. v Gorici v tobakarnici v go-sposki iiKci, Mizo „treh kron". na starem trgu; iit nunski ulici; v Trstu y tnliak.uuir.j; V!;i tleJIa caserma St. 3 in r Ajdov&ini pri trgovou g. Dolencu*
Dopisi Tiaj tsp blapTdljhd polifajjo urrdniSivn „So6o" v Gorici ˇ Bilarijanski tiskarai, naro6nitia pa opravniltTa„8o5eM ds Korenji ˇ Stiesa-yi kiii if. 10 II. nadatr.
Rokopui se nc vraiajo; uopisi naj •e blagovoljno fraukujejo. — Delalcem in drugiin nepromofcnitn te narofiniua iniza, akoie oglaie pri uredniitvu.
Vain i lio.
„Sofia* bo po svojem starera in obfte slo-venskem programu zagovarjala in terjala narod-ne iiaSe praviee, in bo skrbela v posebnih spi-sib za domaci poduk, zlasti tudi v kmetijskem in gospodarskem oddelku. V podlisteku, za ka« teri imamo obilo podutnega gradiva o Sloven-cih, zlasti tudi o bencskih, potcm o Slovakih, v mnogero oziru Slovenccra podobnih, in tudi o •Srbib, bomo skulalt kolikor mogoCe redno pre* dala uapolnjevati. Dopisniki iz raznih krajev so nam blagovoljno obljubili svojo podporo, tako" da bomo z itarodotn vsestransko v dotiki, in mi sami bomo gledali, da ustrezemo vsem opravi-eenim ieljam. Toliko zaupnile se obracamo do nasih starih naroSnikuv, da nam ostanejo tudi zanaprej zvesti podporniki, in da bodo skrbeli, list mod ljudstvom v §e vefii meri razsirjati. Kolikor bo ve5 gmotne podporo, toliko vec pro-stora bo nam mogoce odlo&ti za razna praianja, Ne samo 66. gg. duhovnike in narodne ucitolje, ki go nas doslej zvesto podpirali tudi v duSev-nem ozira, vljudno prosimo, da nam ostanejo zvesti, ampak obraLamo se za podporo tudi na nase gospode zupane, katerim je potreba vedno vece zavesti o na§ih pravicah. Kone6no se vsem narodnjakom v tem pomenu najtopleje pnporo-camo.
BSo6aa velja od novega leta naprej pone-koliko znizani ceni
za celo leto        4 gl. 40 kr.
»   pol leta            2 gl. 20 kr.
„   6etrt leta       1 gl. 10 kr. Urednistvo in opravni§tva „So6ea.
Konec leta.
V obce pripoznavajo, da to leto ni bilo v mnogem pogledu uikakor ugodno ali  presreCno.   Poleg
uavadnih nezgod, proti katerim je clovedtvo  bolj ali inaiij bru/< mufii iu otozju, zadute ho  bile iniioge do* zelu po neugoduem vrcmeuu, po velikih itevihtah, po- j vodnjib, ziaBti pa tudi po nutogutorih velikih po^arih. < CloveStvo samo »i je uakopalo veliko nesiec tudi pu ' hudodeluikih, katetih se ne  more rositi kljubu po* duku in veti omiki.   Aincnka v severnih diiavab iu Evropa v Rueiji ste izgubili po morilskih  rokah dvu veiika iu  pted  vsem  preblaga drzavtuka. Druzbe s krivimi   in pogubaimi uaceli iu vzori so poleg tega piovzrocile §e preumogo drugib hudodelstev in nesrec.
Kaziuere med naiodi iu drzavaiui so bile tudf letos take, da se ljudstvu bruuiena uiso zui2ala; ,oa-rodi morajo jecati pod te^o, katero se jiiu je neakr-cetio uakladalo za vojuo orozje tudi to leto, Milijoni vojakov iuorajo v ueuouiaojkaeiu stevilu stati v oro-zji m stnui mvw zarad nezaupauja, katero prevla-duje v pi vi vrsti po vsej Bvropi.
liaviiu ta bremeua in to zalostno stauje pa so provzrocila v obce hudo revSfiiuo. NmiiCija, ki sdaj Evropi zaukazuju, izgublja v.tako leto, in ja ugubiJa tudi letos na tisoce ptiduih dnluvcev, ki so 611 po oaj sal v Aiueriko iskat ai novib selide iu obiluisega ktuha, iiego ga jun daje rodovitna, ali preoblo^ena, sicer lepa iu draga domoviua. V euukem pololji pa so tudi druge vece in manjie driave. Zaiad kiuha, se razdru2ujejo stanovi iu stranke, in hudi boji se vncmajo ua zuotraj v pojediuah vlaatih ali di^avah. Driavu.kt morajo obraCati i#ojo pozornost in skrbna zboijSauje svojib gospodarstev. Vladarji iu vlade spo-zuuvajo, da je sila dospeia do vrlmaca; iu da je tte-ba ljudsiva iu dru2be pomiriti iu kolikor mogofie za-duvoljiti.
Kapofiila je doba, v kateri mora hlepenje po vojui tilavi preuehati; vujske si ne Mi sedaj prav za prav nobeua drzava, ker ima vsaka mnogovrstuih bo-jev in vojsk v domovioskem krogu. Si la kola lomi, in sila je vladarje in driavuike primorala, da so zla-sti letos sklepali brez prelivanja krvi — mir med se* boj. Sila, sila je najveft porok, da imamo zdaj v Evropi mir, dasi hud<5 z oroijem zagotovljeai mir.
Ta mir, kakor razvidao, je silno drag, ali vendar edint S^it, za katerim je tnogoCe na zuotraj kaj storiti za blagostauje narodov. Avstrija si je dobila mir na zunaj pod euakimi pogoji iu za eaako drago ceno. Uteguila bi si pomoci, ko bi tukaj ne gospo-dovalo naLelno razdru2evanje od onih skupin in atrauk, ki bi same rade bogatele iu bt same rade despotiCuo | zaukazavale. NemSki liberalci v nasi polovid in Ma-gjari kot taki v oui polovici so toliko zaslepljeni v
LISTEK
Kocijau^ifievi „Cuti v napevih.u
(Konec.)
Nektere imenovanih skladeb so priSle Se za casa K. iivljeoja iu tudi kmalu po njegovi smrtt med svet; povsod sprvjete in ceojeue kot dragoceoi biseri. Kakor kaie ua.^lov kojiZice, posve5ene so bile te skladbe od samega skladatelja svojemu prijatelju, sedanjemu c. kr. bele2oiku, gospodu Ignaciju Gruntnar-ju, neo-mabljtvemu narodnjaku. Kot dober znanec tega go-Bpoda. moram mu tu javao Cestitati, da no«i tako krasna muz. zbirka njegovo ime, ktero je pa tudi po vsem vredno te zbirke. Saj je gosp. J. Grunt«r tu pri nas dobro zoan kot res neomahljiv narodnjak in — izurjen pevec.
Prva skladba: BSlov6tt je krasna in vseskozi prelepa muz. celota. Kakor so mojsterske pesnikove besede, tako mojstersko-primerna je tudi skladba, res: Cut v uapevu. Tako prozaiCno, tako priprosto in milo ne more menda kateti si bodi muz. skladatelj vglas-bitil Kar bi se dab g!ed6 na to pesem opomniti, ie to, da je deloma sestava, deloma tudi razdelitev takta nekoliko drugaina od one, ki jo ima 2e od poprej poznauo ravno to „Slovo<>. PredrugaSeu je pri te; tis-
kani izdaji osobito detrti takt in merilo celega zad-ujega dela. Morebiti je prva (v manuskriptu) izdaja bolja od druge, izvzeuiSi sedmi takt od zadaj, kjer je bila v prvi nedopustljiva muz. pomola
Tudi v drugi pesmi: nMajnik", pokazal in do-kazal je pok. Josip svojo muz. umetuost. Cute, ki so se slavnemu pesniku pri zlaganji te pesmi rodili, iz-raiuje vrli skladatelj tako dostojno, da je v resnici tezka razsodba: je-li pesem lepsa od skladbe, ali skladba od pesmi I Oboje je popolno. — Tretja skladba: „Spoveda, dozdaj poznaua po naslovu: HVse to", je dokaj lepa glasbeua satira, sestavljeua v pravem zrai-slu besedi. Oui; „Sprezzo simulato", nsarcasmotf, „8cherzando* pnstojno krasi in karakterizuje cele skladbe harmooifiuo vez. To ve^a tudi — mutatis mu-taudis — o Jenko-vem „VabiluH iu MalavaSicevi ^Lahki noCi". Poslednje pesmi so vzlasti za^etni takti neprekosljivo krasui. Drugi del te skladbe se pa zdi maoj vseeen; zdi se, dem, ker: de gustibus... Skoda, da se je v drugopredzadnjem takta vriuila mala muz. illicencija, ki pa ui celotui veljavi nikakor na kvar. Sledi potem Sesta skladba: »Njega nij*. Tu se na prvi pogled pogresa pesnikovo ime. Zakaj je bilo iz-pug&eno? Bog ga vedi! Poznaua nam je pa vendar ta ; lepa pesmica iz „Zvanatt z monogramoim podpisom i G. R... Morebiti je gospod zalozuik (Ig. Gruutar) jiz ; posebne pietete do svojega iskrnnega prijatelja G. R. yalaSC hptel zamolCati pravo ime, mnogokomu sicer
v svoji sebicnoBti, da Ijudiko blagostauje popolnem pivzirajo, samo da bi druge natode strahovali tudi nadulje. UboStvo je tu in tarn veliko, in vlade si tu iu tain vsaj v posiedojeiu casu prizaduvajo, da bi zboljsale gmotoo stauje kmetu in obrtuiku. V Cialaj-taniji je sedanja vlada nredlozila ze uokaj gospodar-skih predlog, in pravi ljudski zastopuiki so vlado v njenin nairtih ziiatno podpirali, Kakor se vidi, osta-ne zgodovinska ironija, da ljudstvu pomagajo najbo-Ije ooi zastopuiki, kl so mzvpiti kot konservativei in narodnjakl, V naii polovici eesarstva opisujojo nem-fiki naeijonalci avtonomiste kot take, ki drzavo raz-rulujejo, iu kot take, kl no umejo drzavnogospodar • ikih praSanj in opravil, % deuarjem in borznimi spe-kulacijaini ae res oui ne pecajo; sleparstva njiin ui mogoce ofitati, kakor ouim zaitopnikoin, ki so bill drzavo v poslednjib 20 letib spruvili skoro na krajpro-pada, DrugaSe so pa ti avtonomisti, med katerimi »ed6 vsi slov, dri&vnozborski poalanci, za ljudstvo vec storUi v 2 letib, uego liberalci vso dobo koustituci-jonalnega zivljeiija v Avitriji. V nje edino imajo av-strijski narodi zaupanje; oui dclajo zu narode ne a pomofijo tuk6 imcnovaue zdruzuue levice, ampak kljubu zaprekam, ki jib ti pojudjeui Nemci vsak dan stavljajo. Veudar pa so vecui boji s to stranko veiika nesieca za Avstrijo in potem v prvi vrsti za Slo-vaue, ki v teh bitkab svoje najboljse mocl trudijo iu mucijo. Slovanski zastopuiki nimajo organov, ki bi jib zagovarjali ali podpirali. Av»tnja je vsa prepie-tena a starimi uradniki, ki so vzrasli in zastareli pod prejinjimi vladami in nemSkimi eentralisti. Ti uradniki so se samo za silo uklanjali sedaujt vladi, ve5idelj pa so se ji ocitno upirali. Vidcti je bilo, kakor da bi Taaffeja samo zaftasno trpelit Zakotno pa so delali in agitovali proti sedanjemu sistemn. To izpod-kopavanje in fiCuvanje je doseglo svoj vrhunec ravno letos na raznih shodib nemSkih liberalcev, najbolj pa v drz. zbnu poslednja dva meseca. Bati se je bilo, da vlada ne bo mogla obdrzati se v takih bojih. Strah je bil toliko bolj opravicen, kolikor bolj so bill zace-ii omahovati tudi nekteri poslanci, ki sede na desni strani v drz. zboru, Slovenski poslanci sami so pri-Sli na bozifine praznike domu bolj pobiti, nego kedaj poprej. Tolaiili smo se vsi s prepricanjem ali ne-prepriianjem, da vlada ima vsaj Se zaupanje pri ce-sarji. Ali levidarji so ie razglalali ravno teden pred BoziOem, da Taaffe odstopi. Slutfajuo so pa dali ravno Trza6auji cesarju piiliko, jasuo razodeti. kakd on sodi o levici in a tem ob eneut tudi o desnici in Taaffejevi vladi. Cesar je triaske posiance a la Rabi
tudi po tej firmi dobro zuanega slavnega naSegapes-uika. — Ta skladba nam je nova; dozdaj ni bila se poznana, kakor nektere njenih prednic. Iz vsake muz. vrste veje KocijanSicev duh iu humor, ki se po raz-licnosti vsebiue besedi tako prijetuo in klasiCno spre-minja. Sprelepo melodiinemu uvodnemu delu sledi mili bariton-samospev in team precej dolg dveterospev, ki se konca v mol-akordu, besedam primernem.— Sedma skladba je: 90blaLktt"; slov. narodnim pevovodjem iu pevcem dobro znana kompozicija, ki se povsod v naj-veLo zadovoljnost posluSalcev prepeva. Pela se je ne satuo tu pri nas, ampak tudi v cesarsketn naSem mestu, na slavnem Dunaji, pri „besedi" slavjauskega druStva, kjer je bila z gromovitim aplavzom pozdravljena, o Cemer so nam nasi in tudi drugi listi 0 svojem Casu porocali. — V malo manjSi meri velja to tudi o po-slednji skladbi: MPopotna pesen4. To so tedaj—krat-ko omenjeni „Cuti v oapevih" pok. Joaipa Kocijan-Lica, skladbe po vsem pristojuega imeua iu obCc vo-Ijave.
Da je umel pok. KocijanCiS dotifnim pesmam sestaviti dovrSno pristojno muz. skladbo, da je vedel, dem, pesmi duh in Cut v napevu tako mojstersko iz-raziti — in sicer bolje kot muogokter drug skladatelj — o tem nam je podai dunajsk. „Zvonaa (VI, str. 382) vrednik neovrgljivi in popolnonia zanesljivi dokaz lastne svoje izkuSnje. In ko bi tudi tega javno veljavoega. spriCevanja m imeii, prepricujejo nas o tej
in Tensebiin 2 njiaivao levies obsodil,   V cesarje-    uziva popeOoo zaupanje nas,ga cesarja, saino  na sebi
vih oceh so leviCatfi opozicijonalci one  vrste,  ki ne    provokadja, ter  da inn bode ievica - kakor .tare
gleda  po svojih nacelih na dobicek drzave,   ampak  ; babe! - nie aaradi tega zineroui   naspratovah;   ne
samo n* to, kak« bi sluiil   svojim, edino svojim in-    smenic pa raapravjati onsh bescdi glede na naseraz-
Sresom. Ce*arjeva sodba in razsodba je buda ob-  \ mere. A toliko naj nam bode vendar dovoljeno pove-
sodba nemSkih nacijonalcev all prejfeife usta-    dati,  da je ttjSa pohtika pravilaa,  in da naSi slov.
vovercev, inta obsodba je najveci in drazi 4ar, ki ga    poslanri pravlteo pjstopajo; dalje da naj siom,ka-
je sam vladar cesar Franc Jozef poklonii avstnjskim narodom, ki niso Se dosegli svojih pratie. Tfc dar nam je doSel za boztfne praznike in za Bfvo foto. S tern darom hocemo zaceti novo Zivljenje za srecnejSi raxvoj slovenskega naroda. Z njim srifae novo leto vsem SIoTencem!
Slovenci, 6ujta!
Pred nekaterimi dnevi je Sla deputacija trJEa^ke kupttyske abornice (t. j. nekateri odposlanci) k naSe-atu avitlewu ceasrju, da to ga xa Ttfasko naebio, y katerem kupeija jako hira, pomoti prosila. Odposlanci so bill naslednji gospodje: vite* pi. Keinelt, Vucetitb, Paris! iu drzavni poalanec Teuschl. G.Reinelt jepre-svitlega cesarja v kratkih tesedah naprosil, naj bi blagQToIil spomenico trza&ke trgovinske zbomicc, v ka-ten so z ozirom na ialostni polozaj trfaske trgovine vodUa navedena, od katerih trzaski prebivalci prica-kujejo, da bi one ialostne razmere odstranila, Njcga vladi v prevdarek in prijazno naklonjenost priporoeiti. Nas vitezki vladar, o katerem je obce znano, da se sam natauko poduci v vseh takih zadevah, kder gre za obcui blagor svojih podroznih, je doticuim od-poalauikora to-le odgovoril: ,Blag»r trzaSkega mc-sto mi je bil vselej pri scrcu, in razvidim, da se mora za Trst uekaj ucimti. Precej bodem spomenico inoji vladi v prevdarek in oceno izrocil ter ji narocil, vsa v tevi zadevi navedena vodila ko bitro mogoce izvr*i-ti. Obzalujem samo, da trzaski poslanci mojt vladi nevtenieljeno nasprotovanje (factiOse Opposition) delajo. To ni vec na-vadno, temvec nevtemeljeno nasprotovanje*.
Na to je presvitli cesar deputacijo odpustiK — Duaajski iidovski list pristavlje tern cesarjevtm bust dam opazko, da te bcncde niso le bud vdatec tv-iaskim dtzavniin poslancem, tenivtC celi ustavoverni stivnki ali — kakor se zdaj zove — zdruzeni lcvici, v kateri oai poslanci sede, posebuo pa da jc to vda-rec triaikemn namcstuiku, kateri pripada tudi k usta-voverni stranki. Tr2a§ki list aTagbIatttc kateri je pi-vi v Sorico one cesarjeve busede princsel, misli si-cer, da to ni istiuito, namrefi da cesarjeve besede m namenjene le doticnim poslamcem in takozvani lcvici, nikakor pa trzaikema namestoiku. Toda opomttiti moramo, da je naS presvitli vladar izvrstno podugen ne le o delovanji prvih, ki so lerog, vkaterega dm gi visoki gospdje trobijo, temveC tudi o delovanji zadojega, ter dostaviti imamo tudi to, da ima sicer trzaSki „Tagblatttt dobro voljo Taaffejovo vlado pod-pirati in morda tudi namen, a da ni o na§ih zadevah dobro podu^es ali pa da iz osobnib vzrokov noCe bi-ti podncen, in da delovanje in rogoviljenje Bnekatc-rib osob* navla§5 prezira. Pripoznati moramo pa, da je tolmacenje cesarjevih besed v dunajskera listu v tern slueaji pravilno, veripodobuo in istinosti priliCno, in. .Tagblatt* bi dr^avi, ministerstvu in posebuo pa nasi ozji domovini veliko bolj koristil, da bi brezo-zirno resnico povedal in pokazal, kje prav za prav tifii zajec za grmom.
NoLemo til razpravljati pomena besedi na§ega prevzviSenega cesarja. glede zdanje oasprptue nam stranke v drzavnem zboru, katera je po g. Plenerji mlajsem izrckla, da je sedanje miuisterstvo,  katero
teri so znanc kraSke  Skandaie povzroiili,  gori ome njeae cesarjeve besnie nataajko ogledajo in zaponmijo.
Nam pri-norsk.'iu SI -n-nceiu in Slovanom sptoh pa naj bodo one besede tolaibo, da se tudi nam bolj-§i casi bliiajo, ter naj nas spodbnjajo k skupnenm delovanju in nadaQevaitju na uarodnem polji in k neostthljiveinu zahtefiinju g?ede apoiuitve nalih svetih pratie. Pof{»si, a gtttovo pnxlira in prodere pratica tudi na najvisja inehtu, in noKnsa mot je trajuo ne more ustavljati; kto tako g&tevo je pa tudi, da bo-demo do oailh pravic d *peb, treba je le stalno, skupuo in neomahljivo ddovati. Bwtje, torej na delo!
Koitcno pa vtselo kinVm.t: Bog nam ohtaui, Bog ovaiuj num takrga zglednrga viadarji Se mno-go let t
,                Bodbljub.
Dopisi.
resnici njpgovi: ,,Cutr v napevib", ki niso motebiti kaka mrzla zmes akordov in doigocasnih melodij, tern-ve5 pravi zaklad slovenski na§i mladini, Lq AoCe do-biti za naSe p«tje srce in ijubezen.
Ysakdo lahko razvidi, da ni namen, kakor je bilo ze zgoraj omenjeno, napisanih vrstic na podlagi krit. muz. veduosti prcsojevati s tega staliS^a vred-nost Kocijauci^evih aCntov v uapevih"; ne, namen jim je le spodbuditi, navduSiti ali vsaj opozoriti pri-jatelje naSega nar. petja, (ki se je jelo v zadujih teh letih ze!6 zanemarjati), vzlasti pa naSe nar. gg. uci-telje na to novo, lepo zbirko slovenskih uapevov. Ko-mur je torej naSe petje mar, priskrbi naj si te „Cu-te*; za bore-forint jih dobi vsak Cas pri Klein-u in Kovai-a v Ljubljaui.
Namen, ktejemn je {«sti dobliek te izduje po-svefien, je blag: v podporo naprave Jui(5i(5evega spo-menika.
Da to obgtrno naznanilo nove izdaje K. skladeb tako pohvaluo — kakor se mnogokomu utegoe ztieti — o njih govori, povedan je vzrok; pretirano pa nikakor ni, tega se labko vsak pevec preprica, ko jih dobi v roke; raaleuKoatne tiskarske pomote Jne kva-rijo, kakor reieno, lepe celote. Iu ko bi bilo tudi pre-tirauo, naj se ufiencu nikar v g»eh ne pripisuje, Le svojega ucitelja povzdiguje in bvali. In de mortuis nil, nisi bene!                                     ¦            - gji.
Iz GtariCe, 30. dec. (C'italnica. Poddraznica. C. kr. po§ta. Casniki.) Odbor goriSke Cltalnice, ki se je nekoliko pnmladtl, razdelil je svoja opravila m»:d po-jedine odbornike, in nstanovil se je ze tudi veselifiut odsok. Poslednjemu bo vodiio gtedati bolj na snovanje bcsed in v obCe dnScvuih zabav, negosamo za plesc, kateri so ob encm predragi v primeri za drugc po-trebc. Odboru je obcai zbor prtpoiocil, naj si zago-tovi tako stanovanje, katero ba imeln tudi veliko dvo-rano, naj si bo potem narodni dom na Travniku ali blizu Travuikn. V drugi seji jc odbor sklenil cital-nici narociti na prvem ntestu, kakor doslfj, vse slo-venske Sasnike in ^asopise. Poleg hrvaikega ffPozoratf, BVienca" in „Nase Slogs" skrbel bo odbor tudi za to, da dobi po I srbski in ruski znanstveu in lepo-sloven list. Med ital. in neaiskimi listi bo tit. imela ; liste sknijuih strank. Med nniu prijaztiimi listi naha-j jamo tu ./Tribune", »Politik*t .Triester-Tagblatt11 in tudi BWiener-Abendpost*. 0 diugih sklepih puzneje. — Poddruznica CitaluiCna jc pod prcdscdiiiStvom t\-talniCnm due sv. Stefana pokazala, da ima zdaj 130 udov. Muogo potreb m je htm pripravihi za svoje novee, in nekaj ji Se ostaja v gotovini. Za gospodar-nika ji je zopet rzvoljen skrbni g. Vugi Jo5t. V ve-seliCni odsek so pa izvoljeni: gg. Tone F*?rfi!a» Janez Kotnik, Jak. Oblak, Avg. Peric. Poddruznica se m-deja, da se kmalu spremeni v bralno in podporno druStvo, ker pravtla bodo kmalu potrjena. Preraozenje poddruinice pridobi potem novo dru§tvo, ki bo ob-stijalo vefiinoma iz udov sedaujega dro§tva, porano-zcno z novimi udi. Kakor poddruznica ho5e ostati tudi novo druStvo v prostorih CitalniCuib, cit. pa hofe gledati, da bo druStyo pod scdanjim ali no vim ime-nom zailovoljno v njeni soseskt, in udom Cit. |e mar, da se to mlado druStvo razvijii in po moCi vsestran-sko podpira. Prav takdt ker novo drnStvo ima in bo imela msiogo nasprotnikov v Gasem mastu. — Ka c. kr. poSti v Gorici imanio vse po starem. One table samo z nemSkim in ital. napisom nofiejo nikakor odatraniti. Kdo jo je napravil? Ministerstvo go-tovo nima niL pri tern. Ko bi tudi kup&jskega mint-stra posebe ne poznali, je sistem sedanje vlade na-sproten strankarstvu, da bi se narodnosti prezirale cel(S tain, kjer se promet pospeSuje! Mislimo, da tudi tr^. poStna direkcija ni mogla kaj takega zaukazati. Po takem je Sla zelja za tak napts prej ko ne od vod-stva tiikaj§nje poSte. Ali pa mislijo gospoda v Gorici in v Trstu, da se smejo tisoCi in tisoCi Slovencev, ki imajo s posto goriSko opraviti kar tak6 na vrat na nos prezirati? Se „Triester-Tagblatta, ki na§;h raz-mer ne pozna, se taki krivici cudil Mi opozarfamo naSega dri. po&lanca, da se zarad te krivice kar na* ravnost prito^i pri kupcijskem ministerstvu. Mi urn svetujemo, da se mfoimira tudi o tern, kak6 se tukaj na c. k. poStnein in telegrafskem uradu c. kr. urad-niki nastavljajo; bo vide!, da se ne vjema vse z na-celi sedanje vlade dunajskel
Ob koncu lota priporocamo naSim bralcetn, naj se ne narocajo ua judovske nemSke iasnike. flTribft-ne", ki Slovane v Aystriji najbolje zastopa, prinasa tudi misli in kiitiko o judo*skih listih vsak dan. Ta list moramo mi na vso mofi podpirati, ker je edin, ki nas dosledno zagovarja, pogostoraa boljSe, nego mi sami sebe. Enake vicdnosti je tudi „Parlainentaerkt, ki kot tednik kaj vrle kritikuje dogodke in razmere v naSem zmislu.
Iz goriSke okolfce, 27. dec (izv. dop.) Uze
od 9. t. m. scm pisarijo nemSki, slovanski, italjanski in skoro vsi Casopisi mnogo o nesreCnem po^aru v dunajskem glediSci—ringteater. V visokih in v ni-zih krogih gre govorica o tej straboviti nesrefii, o smrti toliko glediSCnih obiskovalcev, ki so sli na 9ringK se i-azveseljavat, pa tarn veliko njih mesto ve-
selja na§U nepriCakovano iu prerano smrt. Olikani krogi pripisujejo to 2alostno katastrofo neprevidnosti gledi^uemu piedstojnistvu; prosto ljudstvo jo tolmaci pa kot kazen bo2jo prav po svoje. Sl&al sent pre-tekli teden 2 kineta med seboj sn razgovarjati o tej nesrefii. Eden teb prostakov je tako-le modioval: ,Dve repatict ate se letos prikazali, in dve glediSci ste kar je meni znano, v tern letu pogofeli, t. j. cedko na-rodno gledisce v Pragi in nem§ki rlngteater na Du-naji. Naj kdo trdi, kar hofie, naj se roti, repeufii in prisega kolikor mu je Ijubo in drago,~<la-repatice- ni* ruajo posebnega pomena, kedar se prika^ejo; jez pa sent in ostanem trdue vere, pravi modra bu6), dare-patice s.'i smpovedovalke uesrefi." Ko se tako razgo-varjata modrfjana, prikukam jez Crez zid mijega vrta ter iu prosiin za besedo. Povem jiina, dasem vesnju dvogovor poslnSal ter ju podu^ojem o zvezdab: stal-nicah, primicnic ih, soprimi&iicah, repaticah in oaoln-cu. Kaj morda solnce stoji? me zavrueta oba, , Jez ju podiicujem, nauk pa je bil bob v stctio, 6& bi sdnce stalo. mi rede jeden, bi ne bil Jozne rekel: solnce stoj! Kit sem videl da se ne dasta prepricati, se uasiiiejem iu saijivi) re^em: „glejte, od tiste dobe solnce stoji, in zenilja se vrti okoli soltica", ter ju z;»pastini z nado, da bom govor o zvezdah s kmeto-ma kmalu nadaljeval. Tebi draga „So5a!" daues to sporo^im, da bo§ vedela^ kako imamo fie mnogo ledi-ne ne le na uarodnem polji, inarivefi tudi v znanstve-nera obziru.
Treba je truditi se in delati za narod, da na-preduje v iiajpotreb f&h receh. Tudi ti, dragft .Sofia" se boi moraki truditi na narodoem polji. kakor do* slej, zato ti s koncem starega leta zavuS(5im srcnost in pogum za daljnje delovanje v pribodnjem letu. Vo-scitu ti za novo leto obilo zvestih narofiuikov, mnogo dobrib dopisnikov, mir v domafiein taborji, slogo 9 slovenskimi casopisi; kajti uesloga ttaci. ZavoScim ti daljf, da ne bi imela napadov niti od nemske alt oem5urske, niti od laikc, lahonske ali |irredentovske stranke, Za koncc ti pa zavoScim, da bi te nijedna konfiskacijska toka ne zasafiila,   Neka bude!
Iz Kanala, 26. dec. ^impsbrnderji* m tolijo, 6(4, da po iioveui letu ne bodo imcli vec take prilo^-»<!Hti, skoro bi rekel, pri vsakih vratih uapiti se ign-nja. Nekteri tnlijo, da vlada je nalaSfi tak«5 velik due- nalo^tla na zganje, ker se boji, da scasoma tie bo vec rnogofic dobiti cvrstih in zdravih vojakev, ker %anje je, pravijo, zelo §kodljivo zdravju. Drugi pa trdijo, da delavuemu kmef,u je gla^Sek 2ganja zjutra srebro, zveter zl.ito. Nasproti pa bi raji slavni vladi svctovali, da bi tobaku na ceni porastla ali pa za-preti dala prodajalnico tobaka na k'raetih, da ni bodo imeli take priloznosti po eel cotrt fuiita tobaka V u-stih vriiiti, kar inienujejo „cikau. Ali ni to strap in hudo Skodljivo slovenskemu zdravju ? Zraven tega je to se.velifca gnjusoba. Koliko je takih, ki se nredr-zncjo ccl6 v vezo boijo s ciko v ustili, in tarn ne-sramno pijuvajo tako, da predho iz cerkve gredo, na* stane potok, da bi skoro vtonil pod lijim. Takinflju-ilem bi se lahko na nos duri sv. cerkve zaperl. Sta-ro leto smo k Boga dokoncali, veselja in Se ve5 2a-lostt smo pre^iveli; nesrefie cez nesrefie, zguba Cez zgnbo naSih slovenskih boriteljev in narodnjakov. Ne-srednih po^arov pa je bilo §e najvftC, ker iialibog je bilo ztttv tudi tnnsjgo Jjvdif; zatorej kar je drugim v nesreCo, j<r nam v poduk. V Kanalu smo dobro pre-skrbljeu, da se mint ni troba bati velikih nesrefi o pozarn, prvieker nimamo glediSca, drugiC, naSt obce preljubljeni g. Anton Kriznic kot naceloik na§i pro-stovoljui po&rni strati si je v tem u2e veltk^ priza-del, da je gasiluo dru§tvo organiziral, in se Se dalje trudi, da se dru§tvo mnoii in v vajab dobro uri. To dru§tvo nam skrbi tudi za primerne veselice, in upa-mo, da nam tudi v pribodnje liapravi kako veselo uro. Slava naSemn prostovoljnemu gasitMemu druStvu ! Upati je tudi, da na§e slavno zupa'ustvo bode, kakor do sedaj tu.ii zanaprej, na vso moc skrbelo in pod-piralo to jako potrebno druStvo. da mu da napraviti potrebnega orodja, da ga bu z veseljem in pogumom rabilo, kadar bo treba.
Nasa tttaln.ca bi nam tudi rada kako veselico napravila, a ialibog manjka jej desna roka, pogtavitna stvar, to je pevako druStvo. Stari pevci pe§ajo, ker so preoblozeni v svojih opraviiih, a mladine isato nam ravuo zdaj primanjkuje ,* torej ne smemo in ne ino-remo jej niti ocitati, ampak samo obialovati na3e razmere. VoSCim tebi, draga „SocV,iupa vsem tvojim <5astitim bralcem srefino novo leto I
Iz Tolmlna, 19. dec. (Izv. dop.) Razlicna pra-ganja za konec adveutnega casa: Kje je »Slogaa ? uli je v Gorici? ali je na Duuaji? Kdo je tega dru-stva podpredsednik? kdo je tajnik? kdo denaruicar ? Oh, ubogi Slovenci! §e dobro, da je §el edeu v ime-nu tega drustva v Ljubjjano k pogrebu veleslavnega oCeta, naSeg-i Bleiweis-a. flvala, stoteina hvak mu f Kaj so si misliii in kaj si mislijo Slovenci ua Kranj-skem, ko je §el saj eden v imenu refienega druStva v Ljtibljano k pogrebn, kakorsnega br2 ko ne ni Se viuela Ijubljsna? Gotovo so ai misliii, da gre pri nas
m Mfflorshem vsaj vse naprej, ako uze ne evete Toda, dragi moji! star prigovor pravi: Ni vse zlato, kar se BVeti. Svitlc besede so veckrat brez viua. Si- ; cef mi smo veckrat itze. zadovdljni, ako na§i zasfop- j nikli samo obljubyo: Se zadovolji^jSi sino, ako so Btopili na katedro v prico obcinstva iu to ali v dr-zavnem zbora, ali v dezelueai zbotu s fuliuinautium govorom, naj bo pa u2a kaj dosegli ali ne: najzado-voljnejsi smo pa takrat, alio zna kdo zakricati: Zivio! Za Boga! ali ne veste, da je to brentfee bton brez ljubezni in zvonec^von brez pozrtovaluosti V Soviaini-ki se nam smejejo. Prav! paiuetni zacnitno biti. Si- . cer dobro je kricati: Zivio! dobro je: obljabiti, bulj- ! fie je: govoriti, ali se najboijse je; govoriti in tudi . postavno terjati in terjati in toltko casa teijati, dokler ' ravnopravuoHti ne dosezemo. Hi smo narod, in mi morarao narodu priboriti: svobodo, pravo in po»tavuo svobodo, ker ta je izvor znacajnega naroda in vsega blagostanja, tako je ucil Massimo df Azeglio Italjane, in tako morarao tudi mi uciti Slovane, pogebe Slovenes. (Steer ta korllej je vender drugace ucil Ita-Ij&ne, kakor pa delajo italijancicM, kar se tice pape-zevega Rima in njega poaestev), Pjri nas se prevec vse vleie, ua dolgo in siroko, na debelo in visoko. Ako se katera dobra raisel porodi, navaduo ali za-uirje ali pa hiraje hira in hira, To se godi posebe, to »tk godi splo&uo: kakor poaamezoik, tako tudi dru-stvo iu drustva, Kostnata kapat kdo je skoval pro-snjo in prosnje, katere je ualozil zloftti obeni zbor nSloge" druslvenemu odboru? Skiican je bil enkrat menda odbor od misega predsednika, no, rnfiida, tudi ni nobedeu priSel, ali, menda saino eden. Kje so bill drugi ? Ali je izvoljeu odbornik samo le za cast ? ali govorijo v drzavuein zboru poslanci le za Cast? Hid! mak.wi tako ne! Vcikrat govorijo, da bi prisli eno stopnjo alt dve ali tri naprej. Kaj je mnogoka-teriui custokrat mar za narod!? Kakor se nahaja v zdraviloslovji muogo mazalev ali Sarlatanov, tako se nahaja tudi v drzavnem zboiu veliko, veliko sarlata-nov. Oni so tain ali za ttvojo cast ali za medBeboj-ne prepire ali zr, skandale. To je konStitucija! Ko pride narod k pameti, se volil ne bode vuft ne po-slanccv, ue odbomikov, notabene: ako ne pridejo go-•podje in vlada k pameti. Mi Slovene! pa in SJovani! bodimo in zncnimo edini in ztein! biti v misJjenji, v politiki in v litetaturi. Naprej zastava Slave! *)
Od fevega brep Sofie, 20. dec. (izv. dop.)
Zaljubljen v zimsko popotovanje po nasej milt domb-vtni, M sein pred fcedni med krasne gore na Bov-iketu. Vie na prvi pogled bil sem ti ocarao. Tu je prekrasno romanticni svet, in reci moram, imenitna .Sviea* lepScga nima. Tu je znaoi Stol, beli Kanin, goli Rombon, oholi Mangart, in raed ujimi kaj mo-gocni in glasoviti ote PTriglava. To ti je pogled: „oj, slovenske krasne gore, Al svet kaj lepSih z'more!" S prijaznega Stola, katerega sem prvega poca-stil, imaS prekrusni pogled, osobito po nenasttljivi Italiji, in Benecija ti je pred nogami. Pogled je kra-sen, a za Slovenca vendar tu^en, pretu^enl Tarn nam-rcL imaS brate, tisoce in tisoCe sorodnikov, beneske Slovence. ki po juziku umirajo, kajti materin§Lina se jtm preganja, tuji jezik vsitjuje, tcrej natorna pravica odreka. Jojuieue! To ti bo odgovor pred vsegamo-gocuim aodriikom! A kaj hocemo, svet je svet in v muogem kotaka krivi pot. Urno, dati r&njenega srea grem v stolico bovskega okraja, v prijazni Bovec. Tu obiScem koj mojega starega prijatelja. Ta je bil prat vesel me po mnogth, mnogth letih zopet videti. Pri dobrej kapljici sva se ve6 casa pogovarjala, a ker Sem videl, da je se zmerom atari kopitneL, da] sem nm siovo. Zdaj si ogledam ob&irai Bovec, in bil sem prav vesel raznih sporainov. Po dobri veierji, obiScera §e druge gosttme-kreme. V eno dojdem, ki se imenuje menda „zum weissen Baren"; tu je bilo vece drustvo. Pri enej ;r-izi igrali so po mojstersko ntoroka, pagat je bit ravno uapovedan, a ob enem tudi glasoviti Centra*1; izida igri ne vein, ker moje misli bile so obrnene na drugO mizo, okoli katere je sedelo vec moiakov, r^snega obraza in lepega pogovora. Menira, da 60 se pogovarjali ravno o obctaskem sklepu radi pogozdovanja in sajenja. Res to je lepo, pa tudi po-trebuo. Tuiej na noge! Pri tretji mizi sedelo je tudi Stevilo bolj imeuitnih gostov, bili so, mislim, tujci, med njimi mi je eden posebuo ugajal, bil je namrec zid in trgovec, ter prisel v Bovec gotovo v kupcijski zadeYi. Videl sem, da je gospod maogo pripovedaval, torej da je ucena glavica. Zacudeno je tudi poprase-val: „Wie kommt es, dass im Bezirke Flitsch noch kein Grundbuch existirt?" (Kako da ni na BovSkem §e zemlj. kujig?) DruStvo je strmelo, pa tudi molfalo, Molcatt in le molcati, to je preveS! To pa je tudi meni danes povod, ko ravuo to pisem, staviti to vaz-no vpraSanje. Saj se ne bode nikdor jezil! Postava, zadevajoca vneljavo zcmljiSkih knjig na Gori^kem, je uze Od I. 1874, in postava je vendar postava. To dolgocasno postopauje vendar ni5 ne koristi, tern meuj
ker je na BovSkem vse le kupSevalec, torej realnega kredita silno potreba. Bliza se novo leto, morda bode to milejc, kar bratora Bovcanom u srea /.avosCim>
-   Brez zainerel   Dtugi.krat pa. kaj ud mozatega nKaniuaa, kajti moja popotna torbica je poliia.
,.                             X.
Foltfciani pregled,
Gesar ogleduje zdaj samvsa dunajskagle-di§5a, iu v vsakeni daje posebne dolocbe za po-prave. Na pogorisei „ ring tea tratf 4a cesar na lastne strolke sezidati veliko ustanovno po-slopje, v katerera se bo nahajala primerna ka-pela. V tej kapeli se bo brala vsako leto sv. mala po uuesreceacih, in denar, ki bo doliajal iz najems&ne za ono poslopje, je odlocen v prid dunajskim druStvom za uboge. Cesar je poka-zal tudi s tern sklepom svoje plemenito sree.
Nem§ki judovski list! in njib podporniki se jeze nad cesarjevo obaodbo njib Skandalozuepo-litike. NemoSko togujejo, kakor da bi jim ona obsodba krivico delala. Blovani in konservativni elementi nemske strunke se pa toliko bolj ve-sele, ker je cesar sam pokazal, kako pot on opravi6ujc. Ne Taaffe, ne na§i poslanci bi nas ne bili mogli nikdar toliko potolaziti, kolikor je storila ena sama cesarjeva beseda. Vsled tega mora priti prevrat tudi v nemikem ljtid-stvu, ko bi fakcijozna opozicija izstopila izdrz, zbora. Zares, ve6na livala cesarju za tolazbo ob pravem 6asu!
Grof Thurn vstopi iz zbornlce poslancev v gosposko zbornico. Vsled tega. bo novft; vo-litev na Oeskem, In po kompromisu bi moral biti voljen avtouomist.
Hrvatje so i/.vedeli iz nemSkih listov, da delajo nemiki protestantje propagando za ger-wanizacijo tudi na HrvaSkem. Doslej smo me-nili, da bi jim bile slovenske pokrajine mejena vzhod.   NemSko ^rclo je veliko.
Na Srbskem so bile te dni dopoluitne vo-iitve, ki so Be pokazale ugodne sedanji vladi. Skupscina bo v prih. zasedanji obravnavala cer-kveno postave.
Rumunija se je spokorila vsaj s formalnim obuaSanjem, in se je naSemu zuuanjemu minister stvu povoljno izrazila. Tak6 je ta nevskrii-nost odstranjena. Papez se je pritozil 0 svojem stanji, in v obLe se govori, da bodo velevlasti skuSale papezevo pra§anje reMti. V resnici, za-rad dobicka, ki ga ima Italija v tern oziru, tr-pi ves katoliSki svet tudi v gmotnem pogledu.
Kronanje ruskega carja bo nekise le prih. jesen zarad bolehnosti carinje. — V VarSavi so zaprti veC sto ljudij zarad nemira.
V Algerljt je hud mraz; zarad mraza ni mogoce bojevati se Francozom z divjaki.
RaStelu. Sreca velika je bila, da sta kmalu zadela z ojesom v tezek voz, z drv| nalo2en. Drugace bi se bila pripetila gotova velika nesreca, ker je bilo mnogo ljudij na ulici. Na vozu je bil zid Sch. in je. OBtal nepoSkodovan. Ljudje so ga kleli, ker je menda ze trikint z istimi konji v; mestu ljudstvo ostraSil. Za-sluzi, da bi ga primerno kuznovali.
Sempasko bralno drugtvo je imelo 18. t. in. svej prav iSivahiii obeni zbor. Med drugim se je izvolil nov odbor, ki se je tako-le iistanovil: G. Bi. Sedevcic, predsed., Jo2e Poljsak, podpred., Lovrenc Savelli, blagaj., Aut. Kosovcl, tajuik, Jo2ef Rijavec, odbornik, Jauez Batic, odbornik.
Dr. Rabl, drzavni poslanec trzafikega meata se je odpovedal poslanstvu vsled udgovora, katerega je cesar dal deputaciji trl kupcijske zbornlce. Poslanec leusehl pa je menda doslej trdovratcn OBtal. Nekteri ttdijo, da imamo tudi na Goriskem Rablne, katere je zadela cesarjeva beseda 0 fakcljozni (strankarski) opo* ziciji. Po nafieui mnenji doticnikl to najbalje sami vedo. Sicer pa o posted!can cesarjeve obsodbo prih. fie kaj veft spregovorimo, zlasti glede ua nase raziuere.
t> t Leopold Schuiz, pi. Stroznicki, c. k. sek-cijski svetovalec v nauc, miniBterstvu, velik prijutclj Slovcutem, umrl je 47 let star.
6. Fr, Boritaik, doma iz Borovniee, je ime-novan za profesorja matematike na dubrovoi&ki gim-naziji.
t Gt. ft. 6tor je bil 02. t, m. v Gradcu promo-virtu za doktorja prava.
t „Slovenaki Narod", edioi oaidnevnik, za6ne izbajatt i 1. jau. v povecuni obllki. Podlistke bo imel v vsaki stevilki. NaroCil «i je tudi redne to 1 eg rain e. Dotiskal se bo vsak dan do 5. ure zvecer. Po polti velja za vsakega 16 gl. na leto, za pel lota 8 gl., za cetrt 1. 4 gl in za I mosoc I gl. 40 kr.
^Blovenikl Pmvnika bo tudi naduljo izhajal, v Ljubljani vsak masec m 2 polah in velja za celo leto 4 gl., za pol Icta 2 gl., za fietrt leU I gl. Pri-ua&al bo tudi „kratke in popularno pisane pouke slo-venskim 2upanom, zupnikom in drugim osobam, ki morajo sedaj pa sedaj spisati kako vlogo na ta ali oni mad." — Doslej nafii juristi tega liBta uiso podpirali, kakor zasluzi.
^Tribtine," katero danes drugod priporoCamo, izhaja vsak dan po 2 krat, in je na Dunaji razmer-no najceoeji list. Za cetrt leta velja samo 4 gl. 60 kr. Listova administracija je na Dunaji, I. Schuler-strasse, 14.
„Triester-TagblaUH je vazen za Slovence zlasti zarad telegramov katerih nam dona§a ob istem casu, kot DunajCanom njih listi. Ta list Be ozira tudi na Slovence, in ti bi ga lahko poducili| da bi dosled-no naSo politiko zagovarjal. Izhaja vsak dan in stano na meaec 1 gl. 30 kr.
Narodni mariborski odvetniki bo zaceli vlagati sloveuske vloge pri sodnijah, da si imajo v uaielniku viSs sodnije gr&gke, v g. Waserji, kakor v obCe Slovencit najhujfiega nasprotuika alovenskega je* zika. Kje imamo pa na Goriskem razuu par moz take odvetnike? Na to prasanje odgovorimo se v poseb-nem poglavji ob priliki.
Mi smo sprejcli ta dopis nospremenjen, zlasti zarad pri-toibe o pol. druStvu „Sloge", po kateri nas narodnjaki toli-lw»kt«fr popra%^ejo pismeno in oatno, l?aj spwgorori o tem odlo^no, kdor j« poklicaa aa to!                                        Ur,
Domafie stvari.
One naro6nika „So6ett, ki nam niso doslej pobotali starega dolga, prosimo nujno, da to porav-najo, ker nioramo svoje racune skleniti in oddati, in prosimo tudi za novo narocuiuo.
OpravniStvo .Soce*.
QoriSka 6italnica bo prodajala na draibi 2. jan. 1882 ob 6. uri zveCer razun „Lj. Zvooa" in ,Kre-sav vse Hate. Te draibe se iraejo udele^iti tudi druge citalnice.
Bnrja je na Sv. vecer hudo razsajala po Pri-morskem. Se v Gorici, kamor priiomi ze potoiajiena ali pa pobita, je bucala in divjala ta dan in vecer nenavadno. Vendar skode tukaj ni storila. Na zelez-nicni progi St. Peter-Reka pa cel6 mesanega vlaka ni pustila na miru. Prekopicnila je namreC 9 voz. Osob je bilo oa vlaku 17, med njimi tudi g. Polaj s Krasa; a hvala Bogu zgodito se ni nikomur iuc hu-dega.
Bar.a Angelina pi. Bitter-Sartorio se je ska-zala tudi letos velika dobrotnica ubogim Gor. 20. t. m. jepodelila SO deklicam iz ubogih poStenih druzin po celo obieko, katero je vecinoraa sama napravila. Ob enem je ta dan, kot dan obletnice po smrti svoje hcere grofinje Erne Nugent, one deklice tudi dobro pogostiia s kolaci in jedjo.
.   SplaSena konja s kolesem ata v sredo opo-ludne adirjalft y Gorivi jfavw.stedi TrftYWka proti
V Varlavi je bila cerkev sv. Kri^a na Sveto rojstvo vsa pulua ljudstva. Kar se sliSi glas: Ogenj ! Ognja pa ni bilo, ali ljudstvo je bilo prestraSeuo in je vrelo proti vhodnim vratom. V gnjefii bilo je mnogo ranjenih in 32 oseb takoj do smrti pomeckanih. Te nesrece je bil kriv tat, ki so ga zasacili, ko je kra-del ljudem iz 2epov. Da bi se reiil, je nalaSc zakri-cal: Ogenj 1 Ker sejeraznesla govorica po mestu, da je bil on tat zid, -aCelo je ljudstvo, razkaCeno, pobi-jati okna judovskib his. Mesto je v velikem nemiru zarad te nesrece.
jpUjgf^i
Slovensko alovetvorobcenapreduje in tuti Sol-ska literatara po Slovenakem nezaostaje. A slovensko solstvd zaalnzi denes Se vecje pozornosti: tre-ba bo tedaj na t.3m polji Se z vecjimi koraki napre-dovati. V pospeh narodnega nasega slovstva in y po-mno^itev slovenske pedagogiSne knjizevnoati namera-vajo podpisani s tent nekoliko pripomoci, da sO se odlociH, izd&jati leto za le torn pod naslovom
„Pcdagogicni letnik" knjigo, katera bode na kakih 200 straneh velike os-merke prinasala raznovrstuega solskega blaga. Too-retiini del bode obsezal temeljite spise iz Solskega in uftifeljskega ftvtfeuja sploh, razprave o raznih solskih in uCiteljakih vprasanjih, razinotravanja neda-gogicnih in didaktik^qih naCel. PraktiSni del bode pa zadrieval izborne cianke o splo§njej in poseb-nej metQdiki, rwpravijal obrayaftyauja o vseh pred-
metib zdanje ljudske Sole, nekoliko z oziroin na pred-pis&ne ucne nafite, najvei   pa na podlagi pridoblje-nih izkuSenj — lastnUi in drugih.   — Sploh naj bi nam ufiteljem „Pedagogi6ni lctnik",  ki utegne v dndatkn imeti polcg razoih Solskih raigljajev in iiaz- r nanil tudi imenik vseh slovenskih u&teljcv in Sol z doticnimi placanii, s tasoraa nadoraestoval slovensko ; pedagogiko in metodiko. katere toko Uiko po- ; gresamo. Da pa ta svoj sklep izpeljemo, potreboj«in» ; obilne podpore! Zato si dovoljujemo vabiti v5e p. n. ; ttStdpvo in solske prijatelje po vserae Slovenskem » v obiko naroCevanje in sodelovanje.  Naroc- j nina stanc 1 gld. (kasw»j« body cena kojigc vec» in naj se blagovoli poSiljati do 1. aprila 1882 g. Bo   ; lid, Valenti i nadncitejjn ˇ KrAkem.  Sol ski pi- j aatelji pa naj taolijo svoje iz?irne izdelke (pre- t vodov sit ne bode sprejemalo) poslati do  1.  junija j 1882 g. Iv, Lapajaetu,  lavimtelju lm-scatiake Sole ; v Krskem. Cisti dohodek pri raxprodaji te knjigc, " ki iiWte v bodo&ib velikih pocituicah be bode ra/del:l ' utj pisatelje; zaradi tt*ga ae bode poslana tvariim na tanko pretresovala in akrbno izbirala.
V KrSkem 1. decewbia 1881. J. Bezlaj,  meScanski ucitcU.   Fr. Jam§ek,  nadu- . Citelj v Rajheuburgu na Stajerskem, J. Lapajne, j solski ravnatelj, J. Ravnikar, Ijndski ueitelj, B. Va- -lenta, naducitelj.      _______
Javna zahvala.                      j
Pod pi sa no vodstvo a© pra? toplo zanvaljuje slav- | nemu pspodarskemn svetu Sovodcnjskeinu. Rate- | ri je po piiporocilu slav. kraj. iolskega sveta za pra- : znike priskrbel dveraa sironiaSuima Solarfikoma po- ; trebne oblcke in zruven tega ourtislil razne pisne in i sploh nene pri pra ve (plolcice, pisala itd.) za ubt.go . §obko mladino S tem sta slav. gospodarski in Solski j svct zopet pokayda, da sta vneta za Ijndski napredek, I katereom je trdna podlaga dobra iolska odgoja. Se j cukrat prelepa hvala jimn.
Vodstvo ljudske sole v Sovodnjah
dne 27. decembra 1881.
J. Benko, uCitclj,
Zahvala.
Vaem tistiui gospodoni prijateljem in znaucem, kt m mojega predrazcga soproga oziroma svaka k po-grebu sprejeli v tako velikem Stevilu in tako mu zad-njo cast izkazali— posebno pa goapodoin veteranoin, ki so od blizu in dalecj ct>16 iz Ribenberga, prihiteli sprejet svojega* uda na gomilo erne zemlje, naSo naj-toplejSo zahvalo.
Ana Kompare, sopruga, France Hraelak, svak.
Poslanica.
F. n. prijateljeia in zoaneem! Z mojim presrCnim To§Liiom k novemu letu zdru-zim preponizno  proSojo  za daijr.jo  ohranitev   Vase blage naklonjenosti, in sem vedno hvalezno udani ALOJZIJ SOBC, c. k. poStar. Bovec, SI. grudna 1881.
§t. 69a/B. S. R.
Eazpis solske sluzbe.
Na ljudskoj Soli v Brezovici obcine Mate-rije je mesto ucitelja i mesto ucitcljice n Jel-sanah III versti s slovenskim ucnira jezikom za popolniti.
Taistim mestom so zdro2eni dohodki, odlo-Leni v postavi 3. nov^mbra 1874 dez. post. St. 30, dotiSno 10. decemb. 1878 dez. post. st. 14.
Prositelji imajo «ivoje molbenice podkrep-Ijene s pri^ami y pr Msanem sluzbenom patom 4 tjednov sem B? poslati.
C. K. OKR. SOLSKO SVETOVALSTVO
______Volosko, 27. dec. 1881.
fellllO.
Fodpisani si steje v dolznost naznamti, da prevzame s 1. jannarijem 1882 lekarno nPri Materi Bozji" v Korminu7 in bo njegova naj-vefia skrb? imeti vedno najbol friSna zdravila iz samo 6istih kemicnih izdelkov in najboljsih drog, in da ne bo nic opustil, samo da p. n. prejem-nike zadovolji.
kemik in lekar, Mvil ravnatelj lekarne PoRtoni-|ev» v Gorici.
Uze dne 14. januarija! Tretje izzrebanje 3P/o knezevskih
Qobresti vzlatu.j
fg^Mk^r
od leta 1881 h 100 frankov v zlatu.
14. januurija, 14. maica, 14. junija, 14. av^usta in 14. nov. Vsakratni glavni dobitek
10 0.0 0 0 a%in
1
V %l«t«
Naimanjsi ctobitek 100 frankov v zlatu.
JP^" Vsi dobitki ae izplacajo en mesec po izsreekaiiji. *^S
Dubitki in obre^ti se izplacnjejo «a DiinaJI; v PeS(l9 v mi.ogilr provincijaluih mestib, kakor tudi
v skoro v.stdi eviopskth glavniU mcstib brez Tftakalerega odbltka«
2a to6no izplacitev jamfci kneievska srbska vlada.
SRECKA lhtJE 3% OB REST I V ZLATV
*%                                                ¦--------------------------~
Srbskc srcekc proti kasi a 46 gl. polcg 50 kr. kapunskih obrestij.
riemni listi
Prej(
vplaoujejo sevmesounili lo po 3 gl. in z ostulun obrakom 4 gl.
MT Kupec si prtdobi uze % Tplacltvljo samo gold* $ "^Ni
takoj sanosvojo in nerazdeljeuo pravico do igtanja.
Pri 1. ^rebanji tOO.OOO? I0*000 in
novrmbia 3% knezovskih srb»klb areck bili bo glawl dobllkl frankov 40OO v zlatu dubijuui med »rt'ckaini, ki jih je prodala naSa hi§a, in zel6 kulanttio e>koniptiiani.
WedislergescMft der Administration des
MERKUR" Woilzei'le 10 und 13.
WIEN, Wollzeile 10 und 13.
V*
ozdravlja pismono specij^lni zdravi.ik cli».IiilllSO.li v Diazdaiiih (Dresden, Sach-sftu) Za velike vspehe (8000) I velike raedaljc znanst. druSt. v Parizn,
NAJBOUA IN NAJCENEJA
de6ke in otroke, suknje za gospe,
waterproof in niski phsoi [doioui]            j
dobivajo se zmerom v najveccm izboru
1&. STE1MR-JIT G0B1C1
poleg skofijske palace.
Ondi tudi   vseh vrst  obleka za p. i n. duhovsfiino, raznovrstne naprave,  ka- , kor plasfii za dez,   kterih voda ne pre- ' l mo6i, uajboIjSi izdclck, gomase,   popotni kozuhi, lovske suknje, muti za dame, po* potue kape itd.
Narocbe se po meri takoj In elegatno izvrsajejo.
Mnstri franko, kdor jih Mi.
.St. 267/E
Oznanilo.
>-a-©-o~Q-e><0
Pattison-ova vata za protin
uajboljSi lek zoper
protin In revmattzein
vsakote3c vrsfc.-, kakor: bolegine r obrazu, prsih, vratu in xo-beh, protin v glavi rokah in nogfth, trganje po adih, bolest v hrbtu in ledyah.
Y zimtfcih po to kr^ polovica 40 kr. O.   Criatofoletti. lekarnica pri cmem medvedu v Ooricina Travniku priSkotiii.
Zarad sklepanja raCunov za leto 1881 ostane hranilnica zaprta 15 din zafenSi 1. januarija 1882, tako da se bo odprla 16. januarija 1882.
Opravila, v zastavljavniei se bodo omenjene dni razraotovala kakor navadno. Ravuateljstvo zastavljavnice in hranilniee V Gorici, 10. decembra 1881. Ravnatelj: L0V1S0NL
Cudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priproSto in naravno zdavilo je prara dobrodejna poraoc in ni troba mnogih besedi, da se dokaie njihova Cudo-Tita moS. 6o se le rabijo nekoliko dni, olajSajo in prefenejo prar kma»u najirdovrataiie Selodfine bolesti. PraT izrratno t-strezajo zoper heuiorojde, proti bolezniir na jetrlh in na vrt-Riei, proti greresnim bolesuim in proti gtiatam, pri Jenskih meseiinih nadieznostih, zoper beli tok, boijast, aoper sreopok ter fiistijo pokvarjeoo kri. One ne preganjajo samo omeajenih bolezni, arapak nas obvarnjejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na avetu; za naro&be in posil'atve pa edino r lekamici Criatofoletti v Gorici. v Trstu t lekarni C. Zaaetti in Q. B. Rovia.
Ena steklenica stane 30 novcer.
Naxaanilo*
Podpisani si dovoljujemo opozoriti spostovano obcinstvo, da smo v obilici preskrbljeni z vini domacini i, ogrskimi in istrskimi belimi in crnimi, in dajemo hektoliter po 15 do 20 gld.
V Gorici, 20. dec. 1881.
A. D. bratje Bolaffio.