Dopisi. Iz Kotljic. (R o z m a n o v g r o b) pri sv. Ani v Konjicab že kinča lep sporninek iz belega po- borskega marmorja. Mil. knez in škof lavantinski so dovolili, da se stroški za dostojni spominek iz zapuščine prerano umrlega rodoljuba poravnajo. Vitanjski kamnosek J. Grilec ga je v gotičnem slogu prav okusno izrezal. ISlabo jesensko vieme je bilo krivo, da se je spoininek le začasno po-  staviti zamogel. Kedar ngodnejše vreme pride —  se bode tndi spominek olepšal. Spominek je raz-  deljen v dvojno polje. Na gornjem se bere 8lede5i napis:  Pokojiš5e preSast. gospoda Jožefa Rozmana,  Sastnega kanonika lavant. škofije, knezo-škof. kon- zistor. svetovalca, nadžupnika in dekana v Konji- cab. Rojeni 10. prosinca 1812. v Stražiš5u poleg Kranja, umrli ro 12. vel. srpana 1874. R. I. P. Na spodnjem polju se svetijo te le — kratke, pa jedrnate vrstice: ,,Zemlja krije tu moža, o katerem res velja, kar sam sveti Duh uči: ,,Ljubljen'c Boga in Ijudi v blagem je spomiuu vsem, dasi zmaknen njih o5em.u Potem slede 5etiri latinski besede: nNon ipse — sed ipsi" — (slovenski: no sam, ampak sami), ki popotniku povedo, da si rajnki, preblaga ponižna duša, takega spotninka niso sami postavili — ga tudi niso želeli, ali oni bo si ga zaslužili — zato so ga jim postavili sami jibovi spoštovalci. Ve.er pred dusnim je bil novi spominek z obilnimi venci okinčan — na grobu pa je gorelo v podobi križa 62 lučic v spomin 62 let, katerih eo pokojni nadžupnik doživeli. Od Pohorja. (S1 e p a r j i. — B a n k a ,,S 1 o v en i j a".) Ni še dolgo tega, kar je neka ženska, ciganica prišla tukaj k nekemu kmetu. Babela ga vpraša, kako se mu kaj godi in ali želi, da mu jegovo prihodnjo srečo ali nesrečo prerokuje? Mož se jej precej uda, obljubi plačila in jej pokaže svojo roko. Sedaj mu začne prerokovati, kako ga bo huda nesreča zadela, kako bo prišel s svojo ženo v sovraštvo in vec enakega. Potem si izprosi kurje jajce, ga na obeh straneh natere in se poda z možem v hlev k živini. Tukaj v hlevu obrača ciganica jajce nad živino, brbra nerazumljive be8ede in pravi možu, da to nesrečo od živine odvrača. Potem reče babura h kmetu: pokažite mi še vso obleko in denarje. Kmet stori tudi to in reče: tukaj v tej škrinji imam jaz in nioja žena obleko in ves denar, 500 fl. Babura obrača obleko in denar in pridene tudi svojega zraven in pravi možu: tako, aedaj pa ne smete teh denarjev pogledati preden da bo teden minol. Mož gre na prej in babeja za njim v bišo, si da dobro plačati in odide. Ciez teden dni gre mož denarjev gledat, preiše vso škrinjo pa ne najde niti krajcarja v njej. Sedaj še le so se mu oči odprlc ter je iztaknil, kakošna ,,velika nesreča" da ga je zadela. Slišiino, da je na Poborju tudi nekega kineta tako opebarila. Bodite vendar pametni in ne verujte takim sleparijam. Ce vam bo kdo hotel srečo prerokovati, pa mu z leskovico plačajte po brbtu! Dva človeka, gosposki oblečeua, sta liodila tukaj po kmetih in jih nagovarjala, naj si dajo posestva zavarovati ali asekurirati. Piišla sta tudi k meni in sta prašala, če sem zavarovan. Odgovorim, da scm že mnogo let zavarovan pri Grački zavarovalnici. Rekla sta, da tudi za to denarje jemljeta kakor tudi za Tržaško in Ogersko. Piašam ju, ali tudi za banko ,,Slovenijo"? Odgovorita, da te ne poznata. Jaz ju prašam, kako se pišeta in od koga sta poslana, pa mi nista mogla uatančno in bitro odgovoriti in sta brž pobrisala iz hiše. Ne vem prav, ali 8ta bila pravična ali ne. Vendar tudi takib sleparjev se je varovati, ki denar od nas dobivajo, varnosti pa nobene ne dajajo. Banka ,,Slovenija" pa bi naj po vseb slovenskih farah, občinah in slovenskih časnikih svoje delovanje, svoja vabila na zavarov^inje razglasiti dala in sicer večkrat. Ljudje bi k domačemu zavodu gotovo rajše pristopali, kakor h kakej ogerskej ali dunajkej banki. Ali pii nas nihče nie ne ve o banki -Sloveniji". Od tujih pridejo pogosto povabila, od doraače ,,Slovenije" pa nič. Zato ni čuda, ako ljudstvo k ,,Sloveniji" ne pristopa. — Iz Cvena. Mi smo se lani za sejem poga- njali, pa uismo gadobili; kako dobro bi pač zdaj bilo, da bi tukaj sejm imeli ; nebi nam res treba bilo zdaj kiav in druge živi ne, ki je zastran davka zarubljena, v Radgono goniti; prihranjenih bi bilo jako mnogo stroškov, ki so včasib vekši, kakor isti davek. Postavimo Kovačiču je kobila z žrebetom prodana za 40 gld., za ktero je imel 107 gld. Novak ponudil je komisiji, ki mu je kravo odgnala, 24 gld. taki položiti; krava potem ni bila tako odana; 24 gld. bi prišlo čisto za stibro, koliko pa je zdaj ? Stroški za komisarja, za guaša, za 2 žandaija —^ za hrano, prenočnico v Radgoni itd. niso mali. Ze samo štibre nemoremo plačevati, a zdaj se nam nalagajo še vekši stroški, kam bomo po takeru prišli ? Slišil sem v Ljutomeru, da je v državnem zboru neki poslanec ministra vprašal, zakaj se ravno v Ljutomerskem okraju štibra tako ostro terja in da je minister neki na to rekel, da on pri tem ni nobene poaebne ostrosti naložil. Zdaj pa potem že vemo, od kod ta ostrost prihaja. Štibro smo že od nekdaj dobrobotno plačevali, in jo hočemo tudi naprej, zakaj toraj žandarji okolj hodijo, in nam stroške delajo? Kdor pozna zdajne okoliačine naše, bi se mu res v srce usmiliti morali. Iz Cezanjevske šolske občine pri Ljutomeru. Imam dva otroka za v šolo pošiljati, ali kam? v Cezanjevcih letos učitelja nimamo, lani smo imeli takega, od katerega se je govorilo, da se je z otroki na paai igral; kam drugam pošiljati pa je predalječ, kaj je tedaj s tistimi ostrimi šolskimi postavami, da mora vsak otrok do 14. leta v šolo boditi r1 Jaz zopet uprašam, kam naj poailjam ? Šolsko bišo rea iraamo v Cezanjevcih, ali učitelja ni, zakaj pa ne; to mi naj naši šolski možje povejo. Jaz nimam glasa v šolskem zastopu, da bi jih tamkaj pital, zato jih ttt pitam, pred vsemi tistimi, ki glas javuosti poslusajo, in so ga tudi poslušati dolžni. Bere se dosti od naaega gospoda okrajnega glavarja, kaki prijatelj da je on šolstvu in res, od kterega časa novega glavarja imamo, nam učitelj manjka; jaz pa tudi naših šolskih možev ne morem od vse krivnje odvezati. Ali jim ni znano, da še vi.šje gosposke obstoje, ako nam naš tukajsnji gospod glavar ni prijatelj ? Ali ne znajo poti v Gradec itd. ? Ali ne plačujemo mi za solo ravno tako davka, kakor vsi drugi ? Zakaj se nani toraj krivica dela ? Kteri ste za to postavIjeni, pomagajte, mi od vas to terjamo. Iz Lembaha. (Varujte se goljufov. — Kradljiv putnar. — Vinski barantač.) V neki krčmi pri Mariboru so zopet goljufivi igravci nekega kmeta za 7 gld., drngega pa, kakor 86 sliai, za600gld., ki jib je v branilnico nesel, odrli. Ker goljufi toliko zaslužijo, 8e potem lehko lepo oblačijo, in kakor velika gospoda v kočijah vozijo. Slovenci ! če še imate kaj denarja, le prinesite ga v Maribor! Tukaj in v okolici Vas prijazni igravci s kartami in orehovimi lušeinami in s poprom kornaj čakajo! Ob času branja se je med domače putnarje pri g. dr. M. tudi nek tujec vrinil, si prazno puto na ramo obesil, jo dal z grozdjem od bcračev napolniti, in je potem z grozdjein vred jo pobrisal. Berači so mislili, da je pravi putnar bil, in tako se mu je zvijača posrečila. Po takem bo treba prihodnjič delalce ,,štempljati", da se bodo poznali. Pri sv. Petru pod Mariborom je neka žena imela kupca za štrtinjak vina za 60 gld. Na to pride nek barantavec, in jej reče: ne dajte ga po tej ceni, jaz varu ga pla5am po 70 gld. Zdaj pa telegrafira nekerau krSmarju pri sv. L., če sme vino po tej ceni pripeljati, in dobi odgovor: da, naj le hitro pripelja. Barantavec da ženi .,likof"', in ona pošlje vino k sv. L., pa tukaj ga goljnf proda za 40 gld. in z denarji zgine. Kedav voznik nazaj pride brez denarjev in brez vina, se obrne žena telegrafično do krčmarja, pa ta jej po ravno tej poti odvrne: jaz nisem vina naročil, iu ne prejel, ga tudi ne plačam. — Slovenci! bodite previdni, da vas pri barantiji kteri slepar ne opehari. Od sv. Lenarta v Slov. goricah. Naš šentlenartski okraj mora vendar bogat biti, ker je dal v Lormanjih kamenja nalomiti in v Radebovi navoziti, kder ga mimogredoči že 2 leti imajo priliko gledati in se nam posmehovati. Slišal sem, da je neki dolenji pesni5ar rekel: pri nas le včasih toča pride in nam pridelke pobije, pri vas pa se mi dozdeva, da jo dela okrajni zastop vsako leto, ker vara nalaga vsako leto veliko okrajnih stroškov. Ko sem to slišal, seni se spominjal, kako je tadi pri nas več ljudi pravilo, da bi najboljše bilo, če bi dragi okrajni zastopi zopet prenehali. Iz prva smo mislili, da bode po tem vsaj cesaiske gospodske menje; ali to se ni zgodilo. Marve5 dobili smo ua mesto 1, celo 2 gospodski. Kdo bi se tedaj čudil, ako dače vedno na više bodijo? — St. lenartski zvon je ravno letos, ko je sveto leto, 8tar 300 let, ker je bil 1. 1575. vlit in od Jurija Agrikole, škofa lavantinskega in sekovskega blagoslovljen. Mnogokrati je že Ijudern zapel in brezštevilnim je že k pogrebu zvonil, med temi tudi še le 24. let 8tarej Alojziji Ropovi, sestri in skrbnej strežnici rajnega bogoslovca in inešnika Matija Ropa. Pokopali smo jo 27. sept. tako lepo, kakor se je za bogoljubno deklico spodobilo. Naj počiva v miru! Val. T.