LETO 1974 GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA M 480081 PREDSTAVLJAMO VAM: TOZD stavbeno mizarstvo Prva obletnica v novih delovnih prostorih na industrijski coni Vič Ker je bila že večkrat izražena želja, da bi se TOZD v sklopu naše delovne organizacije bolje spoznali med sabo, bomo v tej in nekaj naslednjih številkah predstavili posamezne dejavnosti in izdelke, slikovno ter reportažno. Za začetek smo izbrali TOZD Stavbeno mizarstvo, ker ravno v teh dneh praznuje prvo obletnico v novih delovnih prostorih na industrijski coni Vič. Reportažo preberite na straneh 5, 6, 7 in 8. Vsekakor smo poskušali zajeti in tudi slikovno prikazati čim večji del dejavnosti, vendar menimo, da smo izpustili še marsikaj, kar bi vas utegnilo zanimati. Prosimo vas, da svoje pripombe in predloee naslovite na uredništvo glasila ter nam tako pomagate in svetujete. Na sliki: Dom upokojencev Poljane. SLOVESEN SPREJEM DEVETIH NOVIH ČLANOV Pomnožene vrste Zveze komunistov Članstvo v ZK je čast in odgovornost, je v svojem nagovoru poudaril sekretar osnovne organizacije ZK Hoje Ivan Prebil V začetku julija je bila v našem kolektivu skromna slovesnost ob sprejetju devetih novih članov v Zvezo komunistov. Ob tej priložnosti je imel krajši nagovor sekretar osnovne organizacije ZK Hoje Ivan Prebil, ki je med drugim dejal: — Postati član ZK je posebna čast in hkrati odgovornost do avantgarde de- lavskega razreda, kar ni dano vsakomur. Zveza komunistov je revolucionar- na, vodilna idejnopolitična organizacija delavskega razreda in delovnih ljudi v Socialistični republiki Sloveniji. Zveza komunistov Slovenije in njeni člani so združeni v Zvezo komunistov Jugoslavije na osnovi skupnega programa v boju za uresničitev zgodovinskih in neposrednih interesov vodilne družbene vloge delavskega razreda, v socialistični revoluciji, obrambi njenih pridobitev, socialističnih teženj narodov in narodnosti Jugoslavije. Naloga in cilj Zveze komunistov kot avantgarde delavskega razreda je ustvariti komunistično, brezrazredno družbo. Osvoboditi človeka in njegovo delo izkoriščanja, zlorab in pritiskov, v osvobajanju od vseh političnih, ekonomskih, kulturnih, kakor tudi nacionalnih monopolov. Družbena osnova ZK je delavski razred, zlasti pa delavci iz neposredne proizvodnje kot najnaprednejši družbeni sloj delavskega razreda, ki je po svojem položaju najbolj zainteresiran za odpravo izkoriščanja človeka po človeku. Zveza komunistov vključuje tudi vse druge napredne, delavne ljudi, ki sprejemajo vodilno vlogo delavskega razreda in so se pripravljeni boriti za okrepitev samoupravnih socialističnih odnosov. V OSNOVNI ORGANIZACIJI ZK HOJE Kadrovanje po programu Delo pri kadrovanju OOZK Hoje se razvija po programu, ki ga je sprejela OOZK Hoje 15. januarja ze celoletno obdobje. 10. člen programa se glasi: »OOZK mora v najkrajšem času pomladiti svoje vrste predvsem iz vrst neposrednih proizvajalcev in strokovnih služb.« • SPOZNAVAJMO SE • SPOZNAVAJMO SE • SPOZNAVAJ Nismo jih izbrali zaradi kakršnekoli posebnosti, intervju z njimi smo naredili bolj ali Ob sprejetju novih članov v ZK, vam predstavljamo tri izmed njih. manj po naključju. Želeli pa smo, da nam povedo, kako si predstavljajo sebe v novi sredini in kako mislijo delovati. Vsem trem smo zastavili ista vprašanja, in sicer: 1. Kaj je bilo odločujoče, da ste postali član ZK? 2. Kako si predstavljate delo in svojo vlogo v ZK? 3. V kateri smeri boste delovali v ZK? 4. Osebna želja v okviru delovanja v ZK? Da bi kadrovanje potekalo čimbolj e, je vsak član ZK dolžan v svojem delovnem okolju, oddelku, sektorju in delavnici individualno delati s tistimi posamezniki, za katere smatra, da izpolnjujejo pogoje za sprejem v ZK. Osnovna organizacija ZK je takoj po poteku organiziranja temeljnih organizacij združenega dela v podjetju, sprejemu nove ustave, volitvah in spremljanju stališč obeh kongresov ZK začela z akcijo za sprejem novih članov. Kongresni sklepi in jasno postavljene naloge komunistov so med drugim tudi idejno izobraževanje in sprejemanje novih članov, da v bodoče ne bo nobene delovne organizacije ali službe brez organizacije ZK, kajti le na tak način je možno uresničevati stališča in sklepe ZK. Skladno s tem smo usmerili dejavnost kadrovanja predvsem na območju TOZD Ljubljane, kjer do zdaj ni bilo članov ZK, ali pa so v glavnem starejši člani. Za sprejem smo se dogovorili z devetimi člani kolektiva Hoje in to v glavnem z mladimi perspektivnimi predstavniki TOZD, (NADALJEVANJE S 1. STRANI) Zveza komunistov Sloi^e-nije se je razvila pod vplivom Oktobrske revolucije iz levih kril socialdemokratskih organizacij, ki so se leta 1920 združile v slovensko delavsko stranko in se potem na II. kongresu socialistične delavske stranke komunistov v Vukovaru vključila v enotno organizacijo KPJ. Po 4. državni partijski konferenci 1934. leta, na kateri je bil sprejet sklep o ustanovitvi nacionalnih komunističnih partij, je bila leta 1937 ustanovljena ZK Slovenije. Manifest ustanovnega kongresa je zgodovinsko pomemben dokument. V njem je postavljen revolucionarni program socialističnega razvoja slovenskega naroda. Ta program je Komunistični partiji Slovenije omogočil, da je v trenutku največjega zatiranja naprednih sil gradila enotnost slovenskega naroda in postala njegova vodilna sila. Z zmago v revoluciji in z uveljavitvijo delavskega razreda kot vodilna družbena sila je ZK v svoji tako da lahko že sedaj ustanovimo OOZK v Mizarstvu, Koperska c., in Tesarstvu, kjer jih do sedaj ni bilo, medtem ko organizacije ZK na Upravi, Galanteriji Podpeč in v Pohištvenem mizarstvu Polhov Gradec že delujejo. V programu pa je še kadrovanje na žagi Škofljica in žagi Rob. Sprejem novih članov v vrste ZK je bil 2. julija na zboru komunistov podjetja Hoja v prostorih nove tovarne Mizarstvo. Slovesnosti se je udeležil tudi predstavnik občinskega komiteja ZK Ljubljana-Vič-Rud-nik. Sam sprejem je potekal v zelo svečanem vzdušju, pa je dogodek na prisotne napravil močan vtis. Ob tej priložnosti je Jože Šilc kot najstarejši član ZK v podjetju izročil vsakemu novemu članu člansko izkaznico in knjigo »Ob 30-letni-ci II. zasedanja AVNOJ« ter jim čestital k sprejemu. Tudi predstavnik občinske konference ZK Ljubljana Vič-Rudnik tov. Urekar je čestital na novo sprejetim članom, jim orisal dejavnost ZK v svetu ter njeno delovanje in uspehe na vseh kontinentih sveta. IVAN PREBIL avantgardni vlogi prevzela odgovornost za nadaljnji socialistični razvoj družbenih in ekonomskih odnosov pri graditvi socializma. Idejna in teoretična osnova delovanja ZK je znanstveni socializem, oziroma marksizem-leninizem, kot so ga utemeljili klasiki marksistične misli, obogatila pa socialistično revolucionarna praksa in teorija samoupravnega socializma. Na koncu naj poudarim, da nas čaka veliko dela predvsem na izvajanju programa dela, ki smo si ga zastavili v naši organizaciji: — ustanavljanje organizacij ZK po TOZD, — uresničevanje sklepov VII. in X. kongresa Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije, — predvsem pa uveljavljati določila nove ustave. Da bomo to izvedli, se moramo nenehno usposabljati, pomagati na novo sprejetim članom in jim pri njihovem delu stati ob strani, kajti le na ta način bomo kos nalogam, ki so pred nami. FRANC RUPNIK, TOZD Tesarstvo 1. Članstvo v organizaciji Zveze komunistov je za človeka skupek resnic in vseh mogočih pravic, za katere je že delal do včlanjenja, tako da je včlanjenje samo potrditev njegovega .pravilnega dosedanjega dela. Priznanje, ki ga s tem dobiš, te obvezuje, dn delaš še bolje in dosledneje. 2. Glede svoje dejavnosti v osnovni organizaciji ZK Hoje mislim, da bom lahko konstruktivno sodeloval pri vseh Franc Rupnik vprašanjih, ki zadevajo naše podjetje in predvsem našo TOZD. 3. V našem podjetju posvečamo premalo pozornosti družbenemu standardu naših delavcev, ne glede na njihove osebne dohodke. To smo v zadnjih letih investiranja podjetja zelo zanemarili, in prva naloga osnovne organizacije ZK bi bila, in s tem tudi moja, da to področje čim prej obdelamo in intenzivno rešujemo pri vseh organih samoupravljanja v podjetju. 4. Osebno bi želel, da se v osnovni organizaciji ZK Hoje afirmiram, tako po dosedanjem delu, kot tudi v bodočem, dr, bodo delavci naše TOZD imeli še vnaprej tako zaupanje vame kot do sedaj. S svojim delom v ZK bom opravičil zaupanje, ki mi ga je izkazala osnovna organizacija in se bom prizadeval pri izpolnjevanju vseh nalog, ki jih ima ZK. JANEZ PLEVNIK, TOZD Stavbeno mizarstvo 1. Mislim, da ne gre za nikakršen odločujoči faktor. Če si po idejnem prepričanju komunist, je normalno, da se tudi včlaniš v ZK. Gre za potrditev pripadnosti politični organizaciji, za soglašanje z njenimi idejami ter za ambicijo, da v okvira Janez Plevnik možnosti sodeluješ v procesu napredovanja in uveljavljanja teoretične misli v praksi. 2. Mislim, da si bom moral pridobiti kot komunist predvsem več znanje, in izkušenj. To pa seveda z aktivnostjo v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem v mladinski organizaciji in sindikatu. 3. Zmeraj se mi je zdelo aktualno področje socialne politike in to me tudi najbolj zanima. Upam, da bom imel možnost na tem področju delovati v okviru sindikalne organizacije. 4. Želim, da bi v ZK vstopilo več mladincev iz neposredne proizvodnje, da bi se povečala aktivnost mladinske organizacije. To naj bi bil obenem tudi poziv vsem mladincem in mladinkam v podjetju k malo večji zainteresiranosti za aktualna dogajanja v naši družbi. Želim tudi, da bi čimprej ustanovili še en aktiv mladih delavcev v Hoji in to v TOZD Tesarstvo, Žaga Škofljica in Žaga Rob. TATJANA BRGLEZ, DSSS 1. Menim, da se moramo vsi mladi dosledno zavzemati za uveljavljanje samoupravljanja in biti aktivno vključeni v prizadevanja za Tatjana Brglez napredek in razvoj naše socialistične družbe. 2. Članstvo v ZK smatram za priznanje in hkrati tudi za obveznost, da s svojo dejavnostjo pomagamo pri izpolnjevanju številnih odgovornih nalog. 3. Vsak mlad človek mora biti delaven in ustvarjalen. Želim sodelovati predvsem pri uresničevanju interesov in potreb delavcev. 4. Želim predvsem dober sistem informiranja, pa uspehe pri odločanju in dogovarjanju. SLOVESEN SPREJEM DEVETIH NOVIH ČLANOV Pomnožene vrste ZK V POLHOVEM GRADCU JE ZRASTEL TEŽKO PRIČAKOVANI OBJEKT Prvi del nove tovarne je že pod streho Tokrat ni ostalo samo pri obljubah — Po prvotnem projektu bi morali zgraditi celotno tovarno hkrati, kar pa bi bil prevelik zalogaj, posebno iz finančnih razlogov — Skupno je 1680 kvadratnih metrov pokrite površine — Vrednost dosedanje investicije je 2,560.000 dinarjev, kar znaša 1485 dinarjev za kvadratni meter pokrite površine Pred dvema letoma so bili naši bralci s člankom ing. Merzelja seznanjeni, zakaj in kako se bo gradila nova tovarna pohištva v Polhovem Gradcu. Najbolj nezaupljivi delavci tega delovnega kolektiva so zmajevali z glavo, češ da se vedno samo obljublja, preden pa s papirja in besed preidemo na stvarnost, poteče veliko časa. Tokrat le ni ostalo samo pri obljubah. Še več, koncept izgradnje tovarne pohištva v Polhovem Gradcu se je še dopolnil oziroma spremenil. Zaradi pocenitve gradnje je prišlo do odločitve, da bomo gradili že sprejet tip tovarniške bale, kakršna je bila zgrajena v industrijski coni na Viču. Tudi sam koncept prioritete gradnje je to zahteval. Po prvotnem osnutku bi morali zgraditi celotno tovarno hkrati, kar pa bi za tak obrat bil prevelik zalogaj, posebno iz finančnih razlogov. Poleg tega nam novi koncept razvoja omogoča tudi boljše prostorske in tehnološke rešitve, možnost etapne izgradnje ter možnost nadaljnje širitve tovarne tudi za rodove, ki bodo prišli za nami. Po izdelani lokacijski dokumentaciji so bili v začetku lanskega leta izdelani projekti za prvo fazo izgradnje v Polhovem Gradcu. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja je izvajalec del SGP Grosuplje začel z delom 10. 12. 1973. Na srečo je bila zima naklonjena gradbincem, pa je bil objekt končan konec marca. Naši delavci iz TOZD Tesarstvo so potem začeli z montažo strešne konstrukcije in konec aprila je bila skladiščna hala pod streho. Hkrati je bil izdelan betonski tlak, na katerega so sredi letošnjega junija položili liti asfalt. Vzporedno so bile izdelane tudi obodne stene in opravljena zasteklitev čelnih sten. Poleg izgradnje je bila še urejena kanalizacija meteorne vode, postavljene so bile strelovod-ne naprave ter električna razsvetljava. Zanimivo je to, da so delavci obrata zaradi velikega pomanjkanja skladiščnih prostorov začeli takoj, ko je bila hala pokrita, voziti polizdelke in material v novo skladišče, pa čeprav ni bilo obodnih sten in asfalta, Že ta podatek pove, kako željno so bile pričakovane nove pokrite površine. Omeniti je treba, da je objekt za sedaj grajen samo za skladišče; strešna konstrukcija ni toplotno izolirana, tam, kjer bodo po predvidenem tehnološkem procesu vrata, so sedaj izdelane provizorične stene, prostor nima urejenega ogrevanja in prezračevanja. Kljub temu, da ta dela še niso opravljena, je praktično polovica prosto- ra spremenjena v montažno delavnico. Ravno zdaj tod izdelujejo opremo za bolnišnico v Libiji, ki ostane do prihodnjega leta kompletna pri nas na zalogi. Da bi zmanjšali transportne čase in pospešili montažo, so organizirali delo kar v novih prostorih. Delovni pogoji, posebno v poletni vročini (neizolirana streha, ni prezračevanja) niso bili najboljši. In koliko je obrat pridobil z izgradnjo prve faze skladišča? Zgrajena sta dva trakta širine 15,10 m in dolžine 56,40 m. Skupno je 1680 m2 na novo pokrite površine. Zdaj postavljen objekt naj bi v bližnji prihodnosti pridobil še 2 trakta iste dolžine, to je nadaljnjih 1680 m2. S tem bi praktično za daljše obdobje prostorsko rešili probleme v proizvodnji pohištva. Pogoj, da bi se kompletna proizvodnja preselila v nove prostore, pa je izgradnja energetskega objekta in pomožnih prostorov. To so objekt in oprema za kotlovnico s cisterno za tekoče gorivo ter silosom za odpadke, nova transformatorska postaja ter kom-presorska postaja. Vse pomožne prostore od garderob, jedilnice in drugih pritiklin pa bi bilo možno urediti z manjšo adaptacijo v sedanjih proizvodnih prostorih. S prej omenjeno dodatno izgradnjo bi imeli 3360 m2 novih proizvodnih in skladiščnih površin. Z dodatno izgradnjo — II. fazo — bi se celotna proizvodnja preselila v nove prostore, Od tega bi strojna obdelava zavzela že sedaj zgrajeno poslopje, to je 1680 m2. Prostora za vmesno skladišče in deponijo bi bilo 300 m2. Lakirnica oziroma oddelek površinske obdelave bi zavzel 550 m2. Ostala površina, to je 840 m2, pa ostane za montažo in skladišče končnih izdelkov. Za skladišče končnih izdelkov bo možno porabiti tudi obstoječe prostore raz-žagovalnice. Zanimivo je pogledati, koliko je stala nova investicija v Polhovem Gradcu. Vsa gradbena dela, vštev-ši zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, kanalizacijska in dodatna dela, znašajo 1,560.000 ND. Vse vgrajene konstrukcije, vštevši ostrešje, krov-ska, kleparska in pleskarska dela, znašajo 730.000 ND. Instalacije, vštevši elek-troinstalacije, hidrantske in strelovodne naprave, znašajo 150.000 ND. Polaganje litega asfalta pa velja 120.000 ND. Skupna vrednost dosedanje investicije znaša 2 milijona 560.000 ND, to je 1.485 ND za kvadratni meter pokrite površine. Od tega je bilo 1,500.000 ND občinskega kredita, ostalo, to je 1,006.000 ND, pa so sredstva HOJE. ® Za izgradnjo druge faze, • ki naj bi bila odločilna • za preselitev proizvodnje • iz Polhovega Gradca v • nove prostore, bi po • okvirnih izračunih mora- • li zagotoviti približno 7 • milijonov ND. Od te • vrednosti pade polovica • na izgradnjo energetske- • ga objekta, ki naj bi bil • osnova za nadaljnjo mo- • dernizacijo obrata. Želja • vseh nas, posebno pa • članov delovne skupno- • sti TOZD Pohištvo Pol- • hov Gradec, je, da bi tu- • di to oviro čimprej pre- • skočili in še z večjim • elanom proizvajali v no- • vih prostorih. ANTON TEHOVNIK KAKŠNE SO REALNE MOŽNOSTI PODJETJA ZA POVEČANJE OSEBNIH DOHODKOV Do konca leta nobenih sprememb Imamo samoupravni sporazum o osebnih dohodkih, ki velja za vso slovensko lesno industrijo Hoja je dosegla v 1. polletju tega leta izreden finančni rezultat, predvsem v primerjavi z rezultati prejšnjih let za isto časovno obdobje. Celotni dohodek prvih šest mesecev tega leta je porastel v primerjavi s šestimi meseci preteklega leta za 39 %, dohodek za 38 °/o, ostanek dohodka pa celo za 149 "/o ali od 217 starih milijonov na 676 starih milijonov. Produktivnost kot eden izmed pokazateljev uspešnosti poslovanja je prav tako porastla za 39 %. To je seveda nominalna produktivnost, merjena kot razmerje med celotnim dohodkom in številom zaposlenih. Realen dvig produktivnosti bi dobili s primerjavo fizičnega obsega proizvodnje na delavca in z izločitvijo vpliva izboljšanja tehnične opremljenosti dela na porast produktivnosti. Taka analiza pa bi presegla okvir tega sestavka, čeprav bi za naš namen objektivno najbolj ustrezala. Ostane nam torej, da se opremo na podatke, ki jih danes uporabljajo za izračun produktivnosti tudi druge institucije. Sklepanje je enostavno: če smo v letošnjem I. polletju dvignili produktivnost dela za 39 %, bi za skoraj enak odstotek lahko dvignili osebne dohodke, saj je produktivnost osnovno gibalo večanja osebnih dohodkov (teoretično). Poglejmo zdaj, za koliko smo že dvignili OD? v I. polletju 1973 1.949.35 din v I. polletju 1974 2.392.05 din ali višji za 23 %. »Rezerve« med porastom produktivnosti (39) in porastom OD (23) je v odstotkih torej okoli 16. Ali lahko to razliko izkoristimo? Mislim, da ne, in sicer vsaj iz dveh razlogov: 1. Po podatkih zavoda za statistiko SRS (Gospodarski vestnik, št. 62 z dne 16. avgusta 1974) so življenjski stroški v letošnjem juliju višji od tistih v začetku leta za 22 %. Prej smo že ugotovili, da je naš poprečni izplačani OD v tem istem obdobju porastel za 23 %, torej smo v dirki osebni dohodki—življenjski stroški doslej vzdržali korak. 2. Imamo samoupravni sporazum o osebnih dohodkih, ki velja za vso slovensko lesno industrijo. Po merilih tega sporazuma imamo do konca leta možnost dodatnega izplačila samo v višini okoli 130 starih milijonov bruto, oz. 90 starih milijonov neto, kar predstavlja dobro polovico enomesečnega OD. To možnost smo s sklepom DS o izplačilu 200 din na zaposlenega od 1. avgusta do konca leta tudi do kraja izkoristili. • Resnica je torej taka, da v letošnjem letu pri OD • glede na ugotovljena dejstva in glede na obstoječi • sporazum nimamo kaj pričakovati, tudi če bodo ® življenjski stroški še naprej naraščali. Bolje je, če • to vemo, kot pa da bi živeli iz meseca v mesec v ® praznem upanju. DARJA RAUTER, dipl. oec. Stanje rekonstrukcije lakirnice v Podpeči Kmalu nadaljevanje del S pospešeno dejavnostjo odgovornih služb se bomo poskusili izogniti kompromisnim rešitvam in po zastavljenem planu, kljub delni zamudi, uspeli lakirati obešalnike v novi lakirnici še pred zimo Splošno zanimanje za rekonstrukcijo lakirnice v Podpeči nam narekuje, da občasno obveščamo o stanju preureditve in o postopkih, ki se jih poslužujemo za dosego zastavljenega cilja. Začetek je bil spodbuden! Preselitev montaže v sosednji skladiščni objekt in razširitev lakirnice na novo nastali prostor sta potekali skoraj brez zastojev v proizvodnji. Meritve klime v sedanji lakirnici, ki so jih opravili člani Zavoda za varstvo pri delu, skoraj ne odstopajo od dopustnih mej in kažejo na bistveno izboljšanje klime v delovnem prostoru. V proizvodnjo smo tudi že vključili vozičke, ki sestavljajo del bodoče opreme za lakirnico in predstavljajo precejšnjo tehnološko pridobitev, s katero smo delno povečali kapaciteto lakiranih obešalnikov. Sedaj pa se je ustavilo! Zastoj je nastal na zahtevo občinskih organov, ki na osnovi veljavnih predpisov smatrajo rekonstrukcijo lakirnice kot preureditev take vrste, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje. Za ugoditev te zahteve je potrebno urediti precej dokumentacije in pridobiti razna soglasja inšpekcijskih služb. Kljub temu, da je bil čas dopustov, so sodelavci v tehničnem sektorju uspeli pridobiti večino dovoljenj in soglasij, tako da lahko nadaljnja dela pričakujemo v najkrajšem času. V prvi fazi bo potrebno, da obratna vzdrževalna služba pripravi objekt za sanacijska gradbena dela, ki jih bodo takoj zatem začeli izvajati delavci SGP Grosuplje. Pripravljen je tudi že del instalacijskega materiala kakor tudi del opreme za novo lakirnico, tako da za ta dela ne pričakujemo posebnih zastojev. • S pospešeno dejavnostjo • odgovornih služb se bo- • mo poskusili izogniti • kompromisnim rešitvam • in po zastavljenem pla- • nu, kljub delni zamudi, • uspeli lakirati obešalni- • ke v novi lakirnici še • pred zimo. — BERNARD KUCEJ, dipl. ing. NAMESTILI SMO MODERNA STROJA ZA PRIPRAVO FURNIRJA Olajšano delo in večja storilnost Nova stroja bosta za daljše časovno obdobje zadovoljivo služila namenu predvsem zato, ker sta moderna, zmogljivost pa je posebno pri Škarjah za nekajkrat večja — Seveda pa s tem še ni zaključena tehnološka oprema V TOZD Pohištvo, Polhov Gradec, smo pred kratkim montirali dva moderna stroja za pripravo furnirja. Najprej je bil usposobljen za delo stroj za spajanje furnirja, dobavljen od zahodnonemške firme KUPElt. Kmalu za tem pa še škarje za obrezovanje furnirja danske firme SAVI. Kljub pomanjkanju prostora so delavci tega oddelka nova stroja z veseljem postavili v delavnico. Obstoječa stroja sta bila že toliko zastarela, delo na njiju pa težavno, počasno in nekvalitetno, da so se jima z veseljem odrekli. Nova stroja za pripravo furnirja bosta za daljše časovno obdobje zadovoljivo služila namenu predvsem zato, ker sta moderna, zmogljivost pa je posebno pri Škarjah za nekajkrat večja. Tehnični podatki za škarje SAVI: Tip stroja Dolžina stroja Širina stroja Višina stroja Teža stroja Dolžina odreza Vlagalna višina Moč glavnega motorja Moč motorja za paralelno nastavitev Cena stroja HFK-280 4550 mm 1550 mm 1900 mm 3600 kg 2800 mm 120 mm 10 KS 0,5 KS 232.000 ND Furnirske paketne škarje so funkcionalno izdelane, tako da jih vodi en delavec. Največja možna delovna dolžina je 280 cm. Delo na tem stroju ni zahtevno in tudi ni nevarno. Stroj ima namreč zaradi varnosti poleg dvoročnega upravljanja vgrajeno še fotocelico, ki varuje osebe, ki bi zašle v območje stroja. S tem namreč, ko se z roko ali telesom prekine žarek fotocelice, se delovanje stroja ustavi oziroma se vračata pritisna klada in nož v izhodni položaj. Na zadnji strani stroja pa dostop do noža ni mogoč, ker je stroj zavarovan s kovinsko mrežo. Stroj je sestavljen iz masivnega stojala z mizo in zgornjega okvira. V notranjosti stroja je hidravlična črpalka z močjo 10 KS. Stroj deluje s pomočjo hidravlike. Poleg tega ima stroj še motorno gnano širinsko nastavljivo mizo v območju 25 do 675 mm. V veliko pomoč delavcu je zeleni svetlobni žarek, ki kaže po celotni dolžini furnirja, kje bo nož furnir odrezal. S tem se doseže boljše izkoriščanje furnirja in pa hitrejše nastavljanje furnirskega paketa. Če se obrezuje debele furnirske liste, ima stroj vgrajeno napravo za naknadni odrez. Celotno delovanje stroja se vodi s pomočjo gumbov in stikal. Stroj lahko deluje le, če ga upravljamo z obema rokama. S tem je tudi možnost nesreče popolnoma izključena. TEHNIČNI PODATKI za stroj KUPER — za spa- janje furnirja: Tip stroja FW 1150 Dolžina 2140 mm Širina 780 mm Višina 1850 mm Pomik brezstopenjski Pogonsko zaviralni motor 0,55 KW Grelec zraka 300 W Poraba zraka 10 l/min Teža stroja 525 kg Cena 133.000 ND Stroj sestavljajo stojalo, miza in zgornji okvir, na katerem je pritrjena pritisna naprava za lepljenje, gretje in vodenje lepilne nitke. Furnirski listi se na širino zlepijo tako, da se lepilna nitka vodi skozi vodilo, kjer se z vpihavanjem toplega zraka ogreje. Tako postane lepljiva. Takoj zatem jo stroj v cik-cak ali valoviti liniji nanaša izmenično na oba furnirska lista. S pritisnim valjem se lepilna nitka vtisne v furnir in ohladi. Tako sta oba lista trdno spojena. Prednosti omenjenega stroja so predvsem v tem, da lahko lepimo furnirje debeline od 0,3 mm do okoli 3 mm. Dobre rezultate lepljenja pokaže tudi pri nekvalitetnem furnirju, posebno če je zelo valovit. Velika prednost je tudi v tem, da je prehod skozi stroj hiter. Podajanje je možno nastavljati s potezno ročico od 10 do 30 m/min. Zlepljeni kosi furnirja se pri stiskanju v stiskalnici obračajo tako, da je tista stran furnirja, na kateri je vtisnjena lepilna nitka, obrnjena navznoter. Tako dobimo furnirane plošče popolnoma čiste. To nam potem olajša delo pri brušenju in ostali površinski obdelavi. Z montažo teh strojev smo zopet napravili korak naprej v posodobitvi naše strojne opreme. Vsekakor s tem ni zaključena tehnološka oprema. S prostorskim povečanjem tovarne in s preselitvijo bomo morali dopolnjevati še manj kapacitetne in dotrajane stroje z novejšimi, boljšimi. Vsekakor pa je naš namen, da z uvedbo novih strojev in naprav olajšamo našim delavcem delo, zboljšamo delovne pogoje ter dvignemo tudi delovno storilnost. ANTON TEHOVNIK IZ ŽIVLJENJA NAŠIH DELAVCEV BRIGADIRSKI HORUK! Leta nazaj je bilo brigadirsko delo izredno popularno, zdaj pa po rahlem zamrtju le-tega ponovno oživljamo. Na eni izmed delovnih akcij, imenovani »Kozara 74«, je sodeloval tudi član podpeškega kolektiva Milan Lenič. V razgovoru z njim smo zvedeli nekaj zanimivih stvari, katerih včasih, v vsakdanjem življenju, ne bi smeli prezreti. — Na čigavo pobudo si se odločil za delo v brigadi? — smo ga vprašali. Na predlog aktiva mladih delavcev sem se odločil za delo v brigadi. Namreč, že popreje sem veliko slišal o odnosih in delu v brigadah, zdaj pa sem hotel to tudi sam videti in doživeti. — Kaj ste gradili? — Opravljali smo zemeljska dela pri izgradnji rekreacijskega centra na Kozari, ki bo grajen v podobne namene kot center v Kumrovcu. — Na kakšnih medsebojnih odnosih je temeljila brigada? — Nihče, ki ni doživel brigade, si verjetno ne more predstavljati, kako močna vez prijateljstva med brigadirji je že po nekaj dneh. Solidarnost med brigadirji je bila na zelo visoki ravni, pa čeravno je bilo največ mladih. — Si kaj posebnega pridobil z delom v brigadi? — V brigadi je bilo organiziranih več amaterskih tečajev, vendar se nisem udeleževal nobenega, redno pa sem spremljal splošna predavanja ali pa se udeležil dodatnega dela. — Bi se še udeležil delovne akcije? — V brigado bi na vsak način še šel in to zaradi dveh razlogov: posredno koristim družbi in pa zaradi čudovitih odnosov med brigadirji. • Kdor pozna našega Milana, ve, da je sicer miren in • delaven, a tudi prijeten družabnik. Do podobnega • zaključka je prišla tudi brigadna konferenca, saj • je dobil brigadir MILAN LENIČ troje pohval za • svoje delo in povrhu vsega še najbolj zveneči na- • slov za brigadirja — udarnik, čestitamo! JOŽE ŠKRBEC PRVA OBLETNICA OBRATOVANJA TOZD STAVBENO MIZARSTVO NA NOVI LOKACIJI V novih Jaršah v Ljubljani raste nova in velika stanovanjska četrt, pri izgradnji pa sodeluje tudi naše podjetje USPEHI ZASTAVLJAJO NOVE CILJE 4000 kvadratnih metrov proizvodnih površin, 2000 kvadratnih metrov pomožnih prostorov, sušilnica z zmogljivostjo 120 kubičnih metrov in kotlovnico moči 2 milijona kcal na uro — Možnosti za širjenje obstoječega proizvodnega programa — Kupci so zadovoljni s kvaliteto izdelkov — Prizadevanja za izpopolnjevanje tehnologije — Delo se konča šele z montažo na objektu — Zavzetost za visoko rentabilne programe USPEHI ZASTAVLJAJO NOVE CILJE Minilo je leto dni od začetka obratovanja nove tovarne oken »HOJA«, TOZD Stavbeno mizarstvo na Koprski ulici v Ljubljani. Toliko časa je že preteklo, odkar sta bila ukinjena stara obrata V Parmovi in Slomškovi ulici, katera smo zapustili zaradi urbanizacije mesta in nezmožnosti modernizacije oziroma širitve ter ju preselili v popolnoma nove tovarniško hale poleg obstoječe proizvodnje Velox plošč v industrijski coni na Viču. Ta lokacija je za podjetje »HOJA« perspektivna, omogoča širjenje proizvodnih ter pomožnih prostorov v daljšem obdobju, predstavlja pa tudi glavno in edino Hojino perspektivno lokacijo tovarne za predelavo lesa v Ljubljani. Ostale perspektivne lokacije podjetja se nahajajo izven ožjega mestnega območja, na katerih bomo po predvidenem perspektivnem razvoju podjetja širili obstoječi proizvodni program, medtem ko naj bi na lokaciji v industrijski coni na Viču koncentrirali vse nekdanje in še obstoječe ljubljanske obrate skupaj z DSSS. Na sedanjih 4.000 m2 proizvodnih površin ter 2.000 m2 pomožnih prostorov, sušilnic z zmogljivostjo 120 m3, kotlovnico moči 2 milijona kcal/h in upravno stavbo, ne upoštevajoč tovarne Velox, proizvajamo okna s 180 delavci. Od skupnega števila imamo 28 čistih režijskih delavcev, 22 proizvodno-režijskih oziroma pomožnih delavcev, ostali pa so proizvodni delavci. Zavedamo se, da smo v pogledu kvalitete izdelanih izdelkov naše kupce v glavnem zadovoljili, nismo pa zadovoljili v pogledu doseganja fizičnega obsega proizvodnje in predvidenega finančnega rezultata. • Tokrat ni naš namen, da bi po enoletnem obratovanju hvalili re- • zultate, ampak kritično pregledali dosežke in nakazali ukrepe za • povečanje učinka našega dela v prihodnje. PROIZVODNI PROGRAM Po enoletnem obratovanju na novi lokaciji ugotavljamo, da smo še vedno ostali pri individualnih naročilih, to je na proizvodnji za kompletne objekte po naročilu. Kljub prvotnemu predvidevanju o serijski proizvodnji za »nepoznanega kupca« smo uspeli dati v proizvodnjo en večji delovni nalog, ki je v zaključni fazi. Takšen nalog nam uspešno dopolnjuje nesinhroniziranost individualnih naročil, ki so vezana na roke glede na zmogljivost delovnih mest v proizvodnji. Torej lahko rečemo, da smo ostali še vedno zvesti proizvajalci oken po naročilih. Teh naročil je namreč toliko, da si ne moremo privoščiti še serijske proizvodnje za tržišče, ampak komaj pokrivamo potrebe individualnih kupcev. Imamo svoj tip okna, ki ga imenujemo »HOJA« okna. Vsem investitorjem in projektantom najprej predlagamo naš tip okna, vendar smo pripravljeni napraviti tudi drugačne izvedbe pod pogojem, da željo predhodno konstrukcijsko in tehnološko obdelajo naše strokovne službe, potem pa zahtevamo potrditev detajlov od investitorja oziroma izvajalca. Vsa okna barvamo s kvalitetno belo ali tudi drugimi barvami ter jih vgrajujemo na objektih. Okovje uporabljamo v glavnem enoro-čično za horizontalno in vertikalno odpiranje, po želji kupca pa lahko vgradimo tudi druge vrste okovja. Za okna dajemo dveletno garancijo, ki je v gradbenih normah in po JUS tudi določena. Naša okna kompletiramo tudi z lesenimi in plastičnimi roletami ali žaluzijami, ki jih izdelujejo in vgrajujejo naši kooperanti. PRVA OBLETNICA OBRATOVANJA TOZD STAVBENO MIZARSTVO NA NOVI LOKACIJI KADROVSKA STRUKTURA Od skupnega števila 180 zaposlenih imamo zasedeno 1 delovno mesto z visoko izobrazbo, 14 s srednjo, 82 je visoko kvalificiranih in kvalificiranih, 19 je polkvalificiranih in 64 nekvalificiranih. Številke govore o sorazmerno ugodni kadrovski strukturi zaposlenih. Kljub temu s tem stanjem še ne moremo biti zadovoljni, ampak imeti v cilju za vsa delovna mesta, od oddelkovodij in skladiščnikov, najmanj srednjo izobrazbo. Obstoječe zaposlene na vodstvenih delovnih mestih bomo izobraževali z dopolnilnimi tečaji, če se ne bodo že sami odločili za izredno šolanje na srednjih in višjih šolah. Najbolj pereče je vsekakor število nekvafiliciranih delavcev, ki so delno pogojeni z zahtevnostjo delovnih mest, vendar kljub temu ne v tolikšnem številu. Nujno jim bo torej treba z intenzivnimi tečaji omogočiti polkvalifikacijo, sposobnim in željnim učenja pa omogočiti šolanje za pridobitev kvalifikacije. Glede na možnost izrednega šolanja imajo delavci podjetja »HOJA« boljše pogoje zaradi same lokacije podjetja. Živimo pač v mestu, blizu šol, delavske univerze in ostalih inštitucij za nudenje teoretičnega, strokovnega in splošnega znanja zaposlenih. • Poleg tega pa bo treba intenzivno delati na izpopolnjevanju teh- • nologije v smeri odpravljanja delovnih mest, za katera se zahteva • samo znanje nekvalificiranega delavca. Posebno veliko izgubljamo • na minipulaciji z materiali, notranjim in zunanjim transportom, • katerega je možno s primerno tehnološko rešitvijo v veliki meri • odpraviti, kakor tudi na mnogih tehnoloških operacijah, ki jih • izvajamo ročno, namesto da bi uvedli mehanizirano delo. Na ta način bomo v veliki meri rešili tudi trenutno pereče pomanjkanje delovne sile, vsem zaposlenim pa nudili po zahtevnosti bolj kvalificirana delovna mesta, katera bodo tudi bolje nagrajevana. KVALITETA IZDELKOV •"l Že iz kadrovske strukture je razvidno, da so nosilci kvalitete proizvodnje kvalificirani mizarji, ki jih imamo zaposlenih kar lepo število, vodstveni kader na nivoju oddelkovodij in kader s srednjo izobrazbo na nivoju priprave dela. Na vseh teh delovnih mestih so zaposleni že izkušeni delavci z dolgoletno prakso in so se srečevali z različnimi objekti, od stanovanjskih, hotelskih in šolskih do varstvenih zavodov, telovadnic, poslovnih objektov ..., lociranih v vsej Jugoslaviji, v vseh glavnih in večjih mestih republik. Posebno moramo omeniti še montersko grupo, ki se nahaja praktično stalno na terenu in daje zadnji finiš oz. končni videz našim izdelkom pred uporabo. Po dosedanjih bogatih izkušnjah lahko rečemo, da so kupci izredno zadovoljni s kvaliteto in dobavnimi roki oziroma izvajalskimi roki na objektih, kar nam je najlepše zagotovilo za prihodnost. • Znani smo po vsej Jugoslaviji po kvaliteti in seveda tudi po ne- • kaj višji ceni od ostalih proizvajalcev, vendar drži tudi to, da • opremljamo najbolj reprezentančne objekte v državi, kateri pa • prenesejo tudi višje cene. Le-te pa so še vedno realne glede na • dano kvaliteto in solidnost izdelave. Naša tovarna je locirana v Ljubljani, kjer je življenje dražje, zato pa moramo skrbeti tudi za ustrezno nagrajevanje zaposlenih. S tem ne mislimo reči, da večje stroške enostavno vkalkuliramo v lastno oziroma prodajno ceno, ampak želimo glede na ugodno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih doseči višji nivo kvalitete izdelave in to večjo kvaliteto vkalkulirati v obliki višje prodajne cene. ORGANIZACIJA DELA IN NOTRANJE REZERVE Po zadnjih analizah smo ugotovili, da je možno v tovarni skrajšati izdelavne čase za 16 % v povprečju. To bo vsekakor zahtevno delo v naslednjem obdobju. Analize o izkoriščanju delovnega časa so pokazale, da zgubljamo dnevno iz čistih osebno neopravičenih zapustitev delovnega mesta od 5—14 %. če del teh neopravičenih dodatnih časov spremenimo v operativni — delovni čas, se nam v proporcionalnem razmerju zmanjšajo izdelavni časi. Koliko pa imamo organizacijskih izgub, ki niso odvisne od proizvodnih delavcev, kot npr. zaradi nesinhronizacije med delovnimi mesti, neusklajenih kapacitet, prekinjanja proizvodnje delovnih nalogov na račun drugih, ki se pokažejo v teku proizvodnje bolj nujni, čakanje na material, ogromnega in večkrat tudi nepotrebnega transporta, nabave neustreznega ali premalo kvalitetnega materiala. Posebna problematika se pojavlja pri nabavi žaganega lesa — dobavna cena, kvaliteta, natančnost pri manipulaciji na skladišču, pripravi za zračno in umetno sušenje, kvaliteta samega sušenja, izkoriščanje lesa pri krojenju in čuvanju v nadaljnjih obdelovalnih fazah. Pedantno delo in racionalno trošenje materiala nam ne dajeta samo časovnih prihrankov, ampak predvsem velike finančne prihranke na račun manjše porabe. Tudi na področju tehnologije ne moremo ostati na sedanjem nivoju, ampak bo treba realizirati več možnih racionalizacij. • Če sedaj združimo možne organizacijske in tehnološke racionali- • zacije, ne bi smela biti prevelika zahteva o predvidenem poveca- • nju produktivnosti dela, ampak imeti cilj še mnogo večji. PROBLEMATIKA MONTAŽE Glede na naš individualni proizvodni program se srečujemo na deloviščih z različnimi gradbenimi objekti. Lahko rečemo, da kvaliteta gradbenih del v veliki meri vpliva na stroške naše montaže. Le-te uspemo včasih zaračunati v obliki dodatnih stroškov zaradi nekvalitetne gradbene izvedbe, marsikdaj pa moramo tudi potrpeti. Seveda nam tako popuščanje zbija akumulativnost, ki je neuteme- Sušenje okvirjev po potapljanju Brizganje elementov za okna Priprava površin za naslednji nanos Dovrševanje površin PRVA OBLETNICA OBRATOVANJA TOZD STAVBENO MIZARSTVO NA NOVI LOKACIJI Ijena, gledano iz podjetniškega in družbenega stališča, ker nižja akumulacija zmanjšuje tempo razvoja. Prav tako pa je negativno tudi v primeru priznavanja stroškov, ker se na tak način direktno povišuje proizvodno ceno m2 objekta, in sicer iz naslova nekvalitetnega izvajanja. Dosedanje izkušnje kažejo, da je velika razlika v stroških montaže med posameznimi gradbenimi objekti, izvajalci objektov. Ne smemo razumeti lokalistično, če ugotavljamo in povemo, da so najbolj točni v gradnji z zadovoljivimi tolerancami ljubljanska gradbena podjetja. Odprtine v posameznih etažah pri istih pozicijah so enakomerne, debeline zidov enake, zidovi so vertikalni... Proizvodnjo oken takšna točnost gradnje mnogo olajša, saj ni potrebno proizvajati več mer za eno pozicijo, niti ni potrebno toliko podlagati in upasovati, da se zmontira okno v večjo odprtino od predvidene. Delovne norme za montažo so tako stabilne, lažje je časovno planiranje montaže, tudi obračuni OD so čisti in v končnem ne odstopajo tudi stroški montaže od predvidenih. Vse dimenzije pa veliko bolj odstopajo v drugih krajih. To pa velikokrat vpliva na delitev pozicij na podpozicije, kar povzroči drobljenje delovnega naloga. To pomeni tudi podaljševanje proizvodnega časa v tovarni, da ne govorimo o času in stroških montaže, ki se še bolj povečajo zaradi različnih odstopanj posameznih odprtin v pozicijah. Kvaliteta izdelkov in stroški na enoto so v veliki meri odvisni od vseh ostalih kooperantov, ki se pojavljajo na objektih. Na potovanju po švedski smo slišali, da proizvajajo lesno predelovalna podjetja okna v tovarnah, prav tako tudi kompletne stene z okni pri montažnih lesenih hišah, da pa okna vgrajujejo v objekte specializirane montažne grupe pod vodstvom izvajalcev gradbenih del. Tako izvajajo vsa obrtniška dela v objektih specialne grupe, toda pod skupnim enotnim vodstvom gradbenikov. Pri nas imamo sistem gradnje popolnoma drugačen. Nosilci so gradbena podjetja, ki pa dobijo za vsako vrsto obrtniškega dela posebnega zunanjega kooperanta, izven okvira svojega podjetja, kot npr. za: okna, vrata, parket, pleskarska dela. • Gledano objektivno glede na težavno vodenje izvajalcev koope-9 rantskih del od navadno oddaljenega matičnega objekta, nasta-o nejo mnoge težave iz tega vzroka. Objekt je oddaljen od proiz-e vodnje po več 100 km in so tako pogosti kontakti vodstva podjet-9 ja, tekoče spremljanje potreb na objektu, kontrola izvajanja del 9 terenskih monterjev in vodenje razgovorov na enakem nivoju z 9 vodstvom gradbenega podjetja onemogočeni. Gradbeniki se zaščitijo pogodbeno z rokom končanja posameznih del, toda izvajalci velikokrat niso dovolj zaščiteni v primeru podaljšanja rokov izdelave po krivdi investitorja ali drugih vzrokov, ker se zaščitijo s pogodbeno klavzulo, da se mora izvajalec držati mer na objektu in dinamike gradbišča. Tak način podaljšanja proizvodnje nam drobi delovni nalog, poleg tega pa so vezana še finančna sredstva, skladiščna površina, skratka, stroški proizvodnje naraščajo, to naraščanje pa pospešuje še tekoča inflacija. Verjetno so na Švedskem prevzela gradbena podjetja v izvajanje obrtniška dela zaradi tega, ker se je pokazalo, da je uspešnost organizacije vodenja del, sinhronizacije posameznih del, odpravljanje napak in zmanjševanje števila napak, doseganje večje točnosti v gradnji..., veliko bolj efektivno, kot da se pojavlja na enem delovišču veliko podjetij iz različnih krajev. Gradbeniki zvalijo krivdo na kooperante, ti pa se med seboj pregovarjajo, »kdo bo koga«. Vsaka napaka kot rezultat nepravilnega vodenja pa vodi k povečanju proizvodne cene, s katero se ne moremo pohvaliti, da imamo ravno nizko. Kolikšni so stroški za dnevnice terenskih monterjev, terenske dodatke, prevoze do objektov in kakšno nomadsko življenje imajo ti monterji. Nastajajo stanovanjski problemi, vprašanja prehrane, razdvojenosti družin... 9 Tako življenje prenaša človek lahko samo določen čas, posebno 9 v mlajši dobi, ko še nima družinskih obvez in hoče »veliko« za-® služiti v primerjavi s prejemki v tovarni. Seveda so ti prejemki 9 težko prigarani, saj delo poteka ob skromnem stanovanju in pre-® hrani. Velikokrat se dogaja, da tudi mi zamujamo z dobavnimi roki in onemogočamo redno delo ostalih izvajalcev. V zadnjem času smo precej reševali take dobave z nadurnim delom in delom v prostih sobotah. Velja pa omeniti tudi to, da se sklepanje pogodb večkrat zavleče do zadnjega trenutka, medtem ko se za dobavne roke ve in okvirno definira že ob prvem ali pa med prvimi načelnimi razgovori. V isto grupo težav bi lahko navedli tudi potrjevanje detajlov, ki se definitivno potrdijo v časovnem razmahu s podpisano pogodbo in prvotno predvidenimi dobavnimi roki. Ne moremo zanemariti tudi tega, da postanejo zahteve v pogledu izvedbe včasih tudi prevelike in konstrukcijsko dražje, posebno še v primerih, če se je investitor zaščitil s fiksno pogodbeno ceno. Ko govorimo o kvaliteti dela in naših izdelkih, se zavedamo, da za nas ni zaključeno delo v tovarni, ampak so pomembna in odločilna zaključna dela naših monterjev na objektu. Njihovo pedantno delo pride v največji meri do izraza, čeprav so morajo za ustrezno kvaliteto mnogokrat preveč prizadevati zaradi odstopanja predhodnih izvajalcev. Tako se pokaže, da DN glede na dosežene proizvodne stroške in povprečno ocenjene stroške montaže kaže finančno zelo ugodno, toda šele potem se začnejo nepredvideni montažni stroški in se nam lahko prvotno predvideni dobiček spremeni v razočaranje in izgubo. Zato bo potrebno v bodoče usmerjati vsa naša skupna prizadevanja, tako gradbenikov kot kooperantov, v sklepanje pogodb, ki bodo izvojevale večjo kvaUteto vseh izvajalcev, ki se pojav- Embaliranje oken v puc vrečke Končna kontrola Skladišče vrat PRVA OBLETNICA OBRATOVANJA TOZD STAVBENO MIZARSTVO NA NOVI LOKACIJI Ijajo na objektih po določenem terminskem planu. To bo vodilo k zniževanju proizvodnih stroškov gradnje, ki pa ne nastanejo samo na gradbiščih, kot smo videli, ampak v mnogih kooperantskih matičnih tovarnah. KONKURENCA, INTEGRACIJE, PERSPEKTIVA Kot smo že prej omenili, imajo gradbena podjetja enoten nastop do vseh kooperantov. To pa ne velja za proizvajalce v lesni industriji. Vsaka tovarna gleda ozko sebe kot proizvajalca oken v svojem kraju z razprostranjenim tržiščem po vsej državi. Nobenih kontaktov o vprašanju organizacije, analiz o zmogljivosti tržišča, razvoju, usklajevanju in delitvi dela... Taka politika pa pripelje do nesinhronizacije med proizvodnjo in tržiščem. Predimenzioniranje kapacitet določenih izdelkov ali določene panoge izhaja torej iz nekontroliranega investiranja v posamezne razvojne projekte podjetij, nekontroliranega odobravanja kreditov oziroma odobravanja kreditov izven predvidenega družbenega plana razvoja posameznih panog in specializiranih tovarn za posamezne izdelke v posamezni panogi glede na domače potrebe in realne možnosti rentabilnega izvoza. Smatram za potrebno, da se postavijo temelji uspešnega poslovanja v času investicijske izgradnje, temu pa predhodi planiranje in načrtovanje. Ker samostojna tovarna ne more planirati potreb izdelkov za celotno državo skupaj z ostalimi proizvajalci, imamo sedaj v Sloveniji teoretične in praktične pogoje, da začnemo pod vodstvom dveh nosilcev združenih podjetij pri Slovenijalesu in Lesnini razvijati koncepte razvoja posameznih do sedaj samostojnih podjetij. Na tem področju smo napravili najmanj ravno proizvajalci gradbenega pohištva. • ZAKLJUČEK: • Vsa naša prizadevanja v bodoče bi morala imeti v ustvarjanje • pogojev za doseganje čimvečje produktivnosti preko intenzivnej- • šega dela vseh zaposlenih v skladu z delovnimi mesti, ki jih po- • samezniki zasedajo, ustvarjanju dobrih medsebojnih odnosov, iz- • delavi in realizaciji projektov, ki predstavljajo tehnološko in eko- • nomsko zaključeno celoto ter projektov, ki se v celoti vključu- • jejo v slovenski in jugoslovanski prostor. Taki programi bi bili • visoko rentabilni in bi omogočali ustvarjanje večjega dohodka, • le-ta pa je ob pravilni delitvi merilo našega standarda in krojilec • tempa družbenega napredka. Direktor TOZD Stavbeno mizarstvo Ciril MRAK, dipl. ing. Fotografije: Marjana KUKOVIČ Balkonska vrata z oknom Fasadni elementi v Novih Jaršah NEKAJ ZAPISKOV IZ PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI STAVBNEGA MIZARSTVA Se veliko trdega dela V novozgrajeni tovarni je program proizvodnje točno določen — še vedno velika fiuktuacija delavcev V razvoju stavbenega mizarstva smo se v zadnjih letih precej približali našim sorodnim proizvajalcem. V sestavku pa bi rad na kratko prikazal razvojno pot do sedanjega sta nja. Iz predvojno ustanovljenih privatnih obrtnih delavnic sta prišla v sklop Hoje oziroma tedanjega LKL dva obrata: Stavbeno mizarstvo v Slomškovi ulici in Stavbeno mizarstvo v Parmovi ulici ali tedanji Edilit. Stavbeno mizarstvo v Slomškovi ulici je bilo dolgo časa primer zastarelosti in to v pogledu strojne opreme ali pa samih objektov. A obrat je kljub temu dokaj uspešno posloval. Zahvala temu gre predvsem prizadevnosti delavcev, zaposlenih na tem obratu, in pa ustreznosti naročil v tem obdobju. Znano nam je, da se je gradilo veliko turističnih objektov, za katere pa je bil ta obrat s svojo kvalificirano delovno silo zelo usposobljen. Tudi Stavbenemu mizarstvu v Parmovi ulici pod okriljem Edilita ni šlo lahko. Težnja tedanjega vodstva ni bila v tem, da se proizvodnja stavbenega pohištva modernizira, temveč so iskali razne druge možnosti za preusmeritev. Eden glavnih poskusov v tem je bila tako imenovana gradbena montaža — izgradnja montažnih hiš iz siporexa. Ob priložnosti skopskega potresa je bil uspeh te dejavnosti presenetljiv, a še hujši je bil neuspeh pri izgradnji vikend naselja Pelegrin. Med drugim je Stavbeno mizarstvo izdelovalo tudi termopan steklo, sobna harmonika-vrata ali okna in še vrsto drugih izdelkov, ki pa niso poželi zadovoljivega uspeha. Med temi poizkušnjarni je stavbeno mizarstvo životarilo pri izvajanju individualnih naročil. Tudi po pripojitvi Edilita k LKL oz. sedanji Hoji se stanje bistveno dolgo časa ni popravilo. Šele ko se je program proizvodnje ustalil in so začela prihajati ustrezna naročila — še vedno individualna proizvodnja, vendar večjega obsega — se je stanje poslovanja popravilo. Zaradi teh okoliščin ni bila težka odločitev, da se oba obrata proda in se zgradi nova tovarna na industrijski coni Vič. V novozgrajeni tovarni je program proizvodnje jasno določen. A zavedati se moramo, da samo novozgrajeni objekti še niso dovolj trden temelj za uspešno poslovanje. Strojna oprema je še vedno zastarela. Tudi v pogledu tehnologije in organizacije dela še nismo prišli na stopnjo, ki ustreza našemu času in potrebam. Posebej pa bi opozorili na problem delovne sile. Zaradi velike fluktuacije še ni složen kolektiv, kakršnega bi si želeli. Zalo bo potrebno vložiti še precej trdega dela, da bomo dosegli rezultate, ki jih od nas vseh terja naša skupnost. JANEZ BEDENK SREDI AVGUSTA SMO OBISKALI DOPUSTNIKE V NAŠIH POČITNIŠKIH HIŠICAH OB MORJU Vtisi in pripombe iz Umaga, Valete in Fiese Največ pripomb smo slišali na račun pomanjkanja posode, čistilnih sredstev ter likalnikov, pa zaradi pokvarjenih ležalnikov, sedežnih garnitur, hladilnikov in pečic — Upamo, da bo marsikatera pomajkljivost že prihodnje leto odstranjena in bodo za marsikoga počitnice še bolj prijetne — Tudi akcija za bolj zeleno in sončno okolico ne bi bila odveč Sončnega jutra 12. avgusta smo obiskali dopustnike, ki letujejo v naših počitniških hišicah v Umagu, Valeti in Fiesi. V »ekipi« smo bili: Jože Šilc, Ivan Prebil, Marjana Petač in Jože Jevnikar. Naš namen je bil ugotoviti, kako poteka dopust delavcem HOJE in v kakšnem stanju so počitniške hišice. Poleg tega smo hoteli slišati pripombe oziroma pohvale od delavcev samih, istočasno pa si ogledati domove, ki jih nekateri še nismo videli. Naš prvi vtis, ko smo prispeli v Pelegrin, je bil zelo prijeten. Hišice so v jutranjem soncu počivale med borovci, cvetočimi oleandri, rožmarinom in vrtnicami. Same hišice so bile na zunaj videti zelo prikupne, kmalu pa smo ugotovili, da je tudi notranjost prijetna. Prvi, katerega smo v naselju Pelegrin ujeli za razgovor, je bil Franc Rotar iz TOZD Stavbno mizarstvo. S svojo družinico je preživljal počitnice v hišici št. 6, katero smatrajo za reprezentančno. Vendar pa pohištvo v dnevni sobi, po njegovem mnenju, zaseda preveč prostora. V kuhinji manjkajo malenkosti, zlasti manjše pokrovke, mi je zaupala njegova žena, pa tudi ekonom lonec bi bil zelo dobrodošel, hladilnik pa hladi le minimalno. Ker je bilo po nevihti, je v spalnici tudi zamakalo. Na koncu smo zakonca povprašali, kako petčlanska družina finančno »pre-vesla« dopust. Odgovor je bil, da težko, posebno še, če je zaposlen samo eden v družini. Sinovi Bojan, Vitko in Jožko so hiteli zatrjevati, da bi še ostali, da jim je na morju lepo, pa čeprav si lahko na • • • • • e | DOPISUJTE « 5 e S • • • I NAŠE | • » | GLASILO I • e • • • • 9 • ostrem kamenju prerežeš nogo, ali se prekucneš z blazine namesto v nizko morje, na potuhnjeno skalo, ki čepi pod gladino. Po ogledu drugih treh hišic smo ugotovili, da so lesene žaluzije na vhodnih vratih ponekod že močno strohnele, da bi lahko nasadili trto na verandi in naredili senco na vrtu oz. parkirišču za avtomobile (zadostovala bi trta na lesenih opornikih), da so salonitne plošče na strehi preslabo pritrjene in jih močnejši veter premakne, v hišici sami pa si dopustniki želijo poleg raznih čistilcev za WC, metel z gobo za pomivanje tal in vi-leda krp še likalnik. Naslednja postaja je bila Valeta nad Portorožem. Tam smo se pogovorili z upravnico tov. Staverljevo in njenim možem. Z našimi dopustniki je zadovoljna, pritožila pa se je, da je večerja, ki jo prinaša iz doma Škofja Loka, količinsko premajhna. Zato smo sklenili, da se bomo mimogrede oglasili še v domu Občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka. Milan Škabar, upravnik doma, nam je zagotovil, da nudi vsem, tako svojim kot našim letoviščarjem, ki jedo v domu, enake obroke, prav letos pa imajo novo kuharico, ki dobro kuha. Mnenja je bil, da bi bilo bolje, če bi naši dopustniki tudi večerjali v domu in bi odpadel prenos obrokov v Valeto. Upravnik je tudi prosil, da bi ga pravočasno obvestili, koliko delavcev prihaja na letovanje, da bi lahko organiziral prehrano v domu. Tudi v Valeti so hišice razvrščene v zelenju, so pa manjše. Ko smo pogledali v notranjost, smo opazili, da so. čiste in pripravljene za letoviščarje. Vseeno marsikaj manjka tudi v Valeti, predvsem likalnik, mreže za okna proti komarjem, popraviti je treba ležalne stole, ki so vsi neuporabni, pa tudi sončniki ne bi bili odveč, saj betonski podstavki samevajo pred hišicami. Edini dopustnik, s katerim smo govorili, je bil Anton šeškar, ki je menil, da je cena sprejemljiva, še malo smo pokramljali z upravnico, nato pa odbrzeli v Fieso. Ugotovili smo, da tudi tu marsikaj manjka, ni likalnika, pogrešajo toplo vodo, želijo si malo več plastičnih posod, štedilnik in hladilnik ne delata, kot bi morala, manjkajo skodelice za črno kavo, čistilec za WC, vileda krpe in krtače za ribanje lesenega poda. Prav bi bilo, da bi v hišicah, kjer je lesen pod, položili podolit. S ceno so gostje zadovoljni, plaža je v redu, nabavljanje hrane pa je bolj moško delo, saj imajo zjutraj prav prijeten sprehod. Poslovili smo se od prijaznih dopustnikov v Fiesi in se odpeljali nazaj v Umag, da ujamemo novo izmeno. Tisti, s katerimi smo se pogovarjali, so bili v izjavah precej enotni, da so našli prostore počiščene, kuhinje urejene, da je cena letovanja primerna, razen za delavce, ki imajo nižje osebne dohodke, da si nekateri želijo menzo, posteljnino pa najraje prinesejo s seboj. Na račun plaže smo slišali največ kritik: ostre skale, temni šopi alg in bodeči ježki. Na koncu bi poudarila, kaj si naši delavci na dopustu najbolj želijo: več posode, čistilna sredstva za sanitarije in tla, likalnike, popravljene hladilnike in pečice, popravljene ležalnike in sedežne garniture. Naše službe pa naj poskrbijo, da bodo hišice popravljene in urejene tudi na zunaj, pa tudi akcija za bolj zeleno in senčno okolico ne bi bila odveč. ® Vsem, ki so sodelovali e v naših pogovorih, se • zahvaljujem in jim že- • lim v prihodnje prijeten • desetdnevni oddih v na- • ših domovih. 'Tekst* MARJANA PETAČ Fotografije: IVAN PREBIL i- Počitniške hišice v naselju Pelegrin Družina Rotar na počitnicah v Pelegrinu Hišice v Valeti so postavljene sredi zelenja, ki dostikrat nudi tudi prepotrebno senco Upravnica Staverjeva ni vedela povedati nič slabega o svojih gostih v Valeti KORISTNA POBUDA SINDIKATA NAŠ IZLET Odbor sindikata Galanterije v Podpeči je že pripravil tri izlete: na Plitvička jezera, v dolino Trente in na Kras — Praksa, ki bi jo bilo treba nadaljevati Odbor sindikata v Galanteriji Podpeč se trudi in prizadeva, da bi na različne načine nudil zaposlenim tisto, kar si dostikrat sami ne morejo privoščiti. Med oblike takšne dejavnosti sodijo tudi izleti, ki jih je odbor že priredil in so se o njih mnogi udeleženci izredno pohvalno izrazili. Za nami so že izleti na Plitvička jezera, pa tisti prek Vršiča v dolino Trente, zadnji pa je vodil udeležence prek Postojne na Kras, na obiranje češenj ter pokušino kraških jedač in pijače, na povratku pa je bi! še piknik v Trnovskem gozdu. Čeravno je na zadnjem izletu vreme malo ponagajalo, pa so bili udeleženci v glavnem zelo zadovoljni in so skoraj vsi izrazili željo, da bi podobne izlete še prirejali. Očitno je, da si po napornem delu marsikdo zaželi malo več sproščenosti in prijetnega razpoloženja, prav tega pa na izletih zagotovo ne manjka. Izlete organizirati zagotovo ni lahko delo, po tej plati vse priznanje sindikalni organizaciji, vendar pa hkrati pridemo do spoznanja, kako koristno je to, saj mimo prijetnega razpoloženja izlet prinaša tudi dobro počutje v kolektivu ter razvija tovarištvo in prijateljstvo med sodelavci. Zato smo prepričani, da bo sindikalna organizacija nadaljevala s takšno dejavnostjo, kajti to se ugodno odraža tudi na delovni storilnosti članov našega kolektiva. JOŽE ŠKRBEC Seveda se na izletih prileže tudi dobra malica in požirek osvežujoče pijače ® FOTOGRAFIRANJE 9 FOTOGRAFIRANJE ® FOTOGRAFIRANJE • FOTOGRAFIRANJE 0 FOTOGRAFIRA Obdelava negativa in izdelava slik Razvijanje Ko je film do konca posnet, se začne drugi, tudi zanimivi del, t. j. razvijanje filma in izdelava slik. Najprej je potrebno razviti film, za kar je najprimernejša bakelitna doza; lahko pa ga razvijamo tudi v plitvi posodi in v temnem prostoru, kar pa je manj priporočljivo. Doza je bolj praktična, ker je v njej ves čas razvijanja celoten film v tekočini in se kemični proces odvija bolj enakomerno, poleg tega pa lahko po vlaganju filma v dozo vse ostale faze opravljamo pri svetlobi. Seveda pa se film vlaga v dozo v popolni temi. Na to vlaganje se privadimo s starim filmom najprej na svetlo- bi, nato pa v temi. Pri vlaganju filma v dozo je treba paziti, da se iilm skupaj s celuloid-nim trakom pravilno navija na kolut. Ko je film vložen in doza zaprta, nalijemo razvijalec, ki ga že prej pripravimo in segrejemo na 18 do SO0 C. Med razvijanjem je potrebno občasno vrteti kolut, da se film enakomerneje razvija. Čas razvijanja je 6 do 14 minut, kar je odvisno od vrste in temperature razvijalca ter od željenega učinka. Razvijanje prekinemo s tem, da iz doze {zlijemo razvijalec. Film nato ispiramo s tekočo vodo približno 1 minuto. Fiksiranje V dozo vlijemo pripravljeni in na 15—20° C segreti fiksir. Čas fiksiranja je približno 10 minut, nato se doza lahko odpre in pri svetlobi oceni uspehe fotografiranja. Fiksiran film je potrebno 30 minut ispirati v tekoči vodi, nato pa obesiti v suhem in zračnem prostoru, kjer se v 2 do 3 urah posuši. Za obdelavo filmov izdelujejo tovarne že pripravljene kemikalije, ki jih je potrebno samo raztopiti v vodi ali pa razredčiti z vodo. Za razvijanje lahko uporabimo razvijalec FR-5 fo-tokemike Zagreb ali uvožene razvijalce, npr. »Atomal«, »Final«, »Ro-dinal«, za fiksiranje pa uporabljamo fiksir FR-3 Fotokemike, ki je primeren za filme in za slike. • Delo pri razvijanju • filma je olajšano, če • imamo dve dozi, tako © da je v eni razvijalec, © v drugi pa fiksir. Izdelava slik Za izdelavo slik potrebujemo povečevalnih, fotopapir, posode s kemikalijami, pincete in sušilnik. Ker običajno želimo izdelati slike večjega formata, kot je negativ, potrebujemo po-večevalnik. V njem se film ustavlja tako, da je emulzija obrnjena proti objektivu. V ohišju povečevalnika je poleg objektiva še žarnica in kondenzator, ki se skupaj pomikata po stojalu, spodaj pa je ravna deska z masko, kamor se polaga neosvetljen papir. Fotopapir kupujemo glede na želj eni format (od 6 X 9 cm do 30 X 40 cm) in glede na gradacijo (mehki, normalni, trdi). Za določeno gradacijo se odločamo na podlagi razvitega filma. V posodah (banja) imamo razvijalec, vodo, fiksir in še enkrat vodo. Za amaterja zadostujejo banjice velikosti 18 X 24 cm. Slike prijemamo in jih prestavljamo v posameznih banjicah s pincetami — zadostujejo tri. Na električnem sušilniku slike sušimo, tu dobijo tudi lesk. Po vstavitvi filma v povečevalnik je potreb- no z oddaljevanjem filma od maske nastaviti format, z reguliranjem oddaljenosti objektiva pa ostrino slike. Slika se ostri pri največji zaslonki, nato pa se zaslonko zapre za eno ali dve vrednosti, prižge žarnico, pred objektiv potisne rdeči filter in v okvir maske vstavi neosvetljen odrezek fotopapir j a. Odrezek se po detajlih različno osvetljuje, npr.: 5, 10 in 15 sekund, normalno razvija in fiksira. Na dnevni svetlobi se potem odločimo za najprimernejšo osvetlitev. Nato lahko po danih podatkih osvet-lujemo cele fotopapirje. Osvetljen papir potisnemo v posodo z razvijalcem. če je osvetlitev pravilna in razvijalec svež, postaja slika vidna po pol minute, po dveh minutah pa je dokončno razvita. Zatem se slika izpira v vodi do pol minute in fiksira 10 minut. Izpiranje v vodi je najmanj pol ure. Za razvijanje fotopapir j a uporabljamo razvijalec Fotokemike z oznako FR-4 ali uvoženi »Blau-tol«. • Vse kemikalije je • potrebno pripraviti • skrbno po navodilih, • ki jih predpiše pro- • izvajalec, saj je uspeh • pri razvijanju filmov • in izdelavi fotografij • odvisen predvsem od • natančnosti in veselja • do tega dela. STANE MESAR ŠPORTNIKI MED NAMI BOJAN KERN — namizni tenis Ljubiteljem namiznega tenisa Bojan KERN prav gotovo ni neznan. Pred približno desetimi leti je dosegel zavidljive uspehe in precej pripomogel k uveljavitvi našega namiznega tenisa med svetovno elito. Danes je kot dipl. ing. gozdarstva zaposlen v razvojno-teb-ničnem sektorju Hoje in prav prijetno je bilo z njim poklepetati o nekdanjih športnih uspehih in o razvoju namiznega tenisa v svetu: »Aktivno sem začel trenirati namizni tenis leta 1954 in. sicer pri železničarskem klubu Ljubljana, ki je takrat nudil dobro športno zatočišče vsem Bojan Kern mladim zagnancem. Tako sem dvoriščno kariero z zakrpanimi žogicami zamenjal za resno delo. Trenirali smo v stekleni dvorani v Pražakovi ulici. Ta dvorana — imenovana DUR — je nudila zatočišče boksarjem, judoistom, igralcem namiznega tenisa, športnim plesalcem, ob nedeljah pa je bil tam javni ples. Kakor je razvidno iz tega, je bila to univerzalna dvorana. Funkcionarji namiznoteniške sekcije so nam priskrbeli iz- vrstne trenerje Tibora Haran-goza, Tomija Terečika in kasneje Duška Tigermana. Prva dva sta izhajala iz znane su-botiške šole namiznega tenisa, iz katere je prišla vrsta izrednih igralcev: Vilim Harangozo, brata Markovič, Gabrič, Čovičeva itd. Ker so bili treningi kvalitetni, seveda tudi uspehi niso izostali. Najraje se spominjam ekipne zmage proti Madžarski na mednarodnem turnirju Romunije 1963. Takrat sem v ekipo vskočil namesto nerazpoloženega Korpe in priboril za ekipo Jugoslavije dve zmagi. Vsekakor pa štejem med svoje uspehe tudi zmago v moških parih s kranjskim igralcem Teranom na mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v Mariboru 1961. Kljub pomanjkanju časa se še vedno nisem poslovil od namiznega tenisa in igram aktivno v nižjerazredni republiški ligi, sodelujem pa tudi kot odbornik namiznoteniškega kluba »Olimpija«. čeprav je ta šport v svetu doživel velik razmah, nam je v veliko zadovoljstvo, da je moška vrsta Jugoslavije že vrsto let in še danes med štirimi velesilami na svetu: Kitajska, Japonska, švedska, Jugoslavija. ženska vrsta je nekoliko slabša in je v drugi jakostni skupini. V moški in v ženski vrsti je tako v državnem kot tudi v republiškem merilu izmena generacije: odhajajo šurbek, Stipančič, Korpa, Vecko, Re-slerjeva, prihajajo pa novi, mladi igralci, ki imajo sicer odlične vzornike, vendar bodo morali imeti stalno pred seboj tole: poleg perfektnega tehnič nega znanja je potrebna za uspeh v igri še popolna fizična in pa ustrezna psihična pripravljenost.« UREDNIK y ucgos £ a v.expe d fti oin leacier: Janez aijančtč members: peter sokllfi Joe o bašant, Janez protner Slooo-tjubljona c VugoaJavia celovška 25 alaska w74 - me lcisiley PETER WEIBL — košarka Mirno lahko trdimo, da si poleg nogometa košarka priborila na j več ji krog gledalcev pri nas. Sicer pa vsi vemo, da je užitek navijati in spremljati tako dobro ekipo, kot je ekipa košarkašev Jugoslavije v svetovni areni. Med nami dela kot vodja nabavnega oddelka Peter Weibl, bivši igralec košarkarske ekipe AŠK Olimpija. Letos se je na najvišjo goro ZDA Me Kinley, 6187 m, povzpela tudi jugoslovanska odprava. Ekspediciji smo nekoliko finančno pomagali, pa se nam je oddolžila s to simpatično fotografijo. Peter se še danes ni popolnoma poslovil od košarke, pa čeprav si je naložil obveznosti, ki mu zapolnijo večino prostega časa. Kakor sam trdi, še vedno najde pravo sprostitev na košarkarskem igrišču, ko se v hali Tivoli dvakrat tedensko pomerijo bivši aktivni igralci Olimpije. Sicer pa je to saj je Peter začel že v svojem trinajstem letu kot član pionirske vrste Olimpije leta 1955. Trenirali so na odprtem igrišču pod Cekino-vim gradom v Tivoliju, kjer so praktično preživeli ves prosti čas, kaiti tam so se podili in trenirali tudi po končanih rednih treningih. Trdna volja in pa želja za uspehom sta bila dva na j več j a in edina aduta igralcev. O opremi, ustreznih copatah, žogah, dresih in denarju za potovanja skoraj ni bilo govora. Vendar pa so z rednimi treningi prišli tudi uspehi, ki so bili plačilo za ves trud in čas, ki so ga posvetili košarki. Z ekipo AŠK Olimpija je v letu 1960 61 osvojil državno prvenstvo. Kasneje je prestopil v ekipo Slovana in je bil v sezoni 1966/67 večkrat uvrščen v najboljšo petorico košarkarjev v Jugoslaviji. O položaju košarke v svetu in pri nas pa nam je povedal naslednje: Svetovna košarka je še vedno v rokah SZ, ZDA in SFRJ, ki si na vseh večjih tekmovanjih dele glavne lovorike. razumljivo, s treningi Včasih sicer med njih vskoči še kakšna druga ekipa (npr. Kuba, Portoriko), vendar si prostora ne uspe obdržati. Jugoslovanska košarka preživlja menjavo generacij, ki pa ne pušča posledic na kvaliteti, kot smo lahko videli tudi na zadnjem svetovnem prvenstvu. UREDNIK Peter Weibl ZVONE MAJCEN — hitra hoja Že v pretekli številki smo poročali o nekaterih rezultatih našega še aktivnega športnika dipl. ing. gozdarstva Zvoneta Majcna. Ker je njegova športna kariera zelo bogata, bomo v naslednji številki podrobno poročali o njej. Danes pa vam poročamo le o njegovih zadnjih rezultatih: 25. avgusta letos je na republiškem prvenstvu v Mariboru dosegel 1. mesto v hitri hoji na 20 km z rezultatom 1:43’22”,2. To je trenutno tretji rezultat v državi. Najboljši čas v tej disciplini ima državni prvak Galušič. V mesecu septembru je na medklubskem mitingu v Ljubljani dosegel slovenski rekord na 10 km s časom 47’53”,2. Prejšnji rekord je imel Rudi Male (Kladivar). Že v mesecu juniju pa je na medklubskem mitingu v Ljubljani dosegel slovenski rekord na 5 km, katerega je prej imel član Kladivarja iz Celja in Zvonetov dolgoletni tekmec Rudi Male. O njegovih načrtih pa kaj več prihodnjič. —MK— Podelitev medalje za doseženo prvo mesto na republiškem prvenstvu v atletiki v Mariboru OHO! AHA! BREZ BESED BREZ BESED BREZ BESED BREZ BESED ust ^ li:lill|l|lilllilll 1 .Hill II —• Samo še malo pa bova na prostosti! BREZ BESED — Zdi se mi, da tole ni avtomobilska cesta, ki pelje v Zagreb. BREZ BESED BREZ BESED BREZ BESED BREZ BESED BREZ BESED BREZ BESED Hoja — Glasilo kolektiva Hoja — predelava lesa Ljubljana, Langusova 8. — Tiska kolJkt?va ll l| Tiskarna LJUBLJANA, Ljubljana — Odgovorna urednica Marjana Kukovič — Ureja leIaelave Ih7! uredniški odbor: Majda Kuclar, Marjana Kukovič, Stane Mesar, Ciril Mrak, dipl. ljubljana Ihoial jng, ivan Remškar, dipl. pravnik Jože Škrbec, Anton Tehovnik hoja