156 Stniim. I LMIni, f mu, 11. jiliji 1917. L leto. BB ^^B ffiu flH ^Bb M ^E5&& ^^b ^h ^H ^^^^B ^m ^^^L ^DkiA Bh9 H3 v^^H ^^^U^^H ^^H ^^H ^^H ^^H ^^H ^^H ^B ^^1 19 BB BH EU ^BSB ^H ^h ^h ^^^B ^H ^^B ^^B ^^& BS hs ^BHB ^EH^^m ^^B ^^b ^^b ^IB ^^b ^^B ^^^b ^^^fl fl^H ^^S ^H3 S^h fPJp¥WB ^1^1 ^^H ^^B ^^H^h ^^h ^^^h ^^^h ^^^^^ ^^^1 * ^BE ^Mi^l J^Bf^^^^^l ^^^h ^^^h ^^^b ^^^h ^^^B ^^^B H^^^BV Jift^^B BB. .-ŠIB MiSU JILjH .flBk t^B ^^L. MK ^Bl^ ^^B. .BS. ^Bf bhb Bs ^^L _«B^ ^^L. ^^&J^B ^^^L^^B .Slovenski Narod" TOlfa *• pošti: Si Avstro-Ogrsko: eek> !cto skupaj na prej . K 28 — POl leta „ „ . . . 14- četrt Ictt m m . . . 7 — na mesec M » • • ■ 2~5G I za NemSjo: I ćelo leto naprej . . . . K 33*— za Amerfko in vsc druge delele: I ćelo leto naprej .... K 38.- VpraSanJem erleđe Inserstov se na? priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. Vpravalfrtvo (spodai, dvorišne levo). Kaaflava ulica «. 5, telefon *t- 85. Uhaja vsak 4m sroćer f«v*«mtl a«4«l|» ta srazalke. Inserati se računaju po porablJsneTi prostoru in sic-r: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trfkrat po 6 v. Poslano (enak prostori 16 vin., parte in zahvale (tnak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena iam* In hrez istodort'ie vpo?Iatv* naročufnc se ne ozira. „Mtrolai UtUarai" Hi9laa ii. $5. UpravniStvu aaj se r»o5iijai> niro*itne, rcrtl'« ničije, inserati t t. d.( to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja w L|abl|anl dostavljen na dom ali £e se hodi ponj ; ćelo feto naprej . . . . K 26-40 I pol leta......13-20 | I četrt leta w . . ; ; . CrGb I na mesec „ . . . . m 2*20 POMMMSBB itOTlUUI TOlfa 10 ¥ltt«rJ«T. Dopisi na] se franklrajo. Rokoplsi se ne vraČajo. OrsdaMtoa: KaaHova alioa št. S (v pritličju I evo), telefon ii. 34. Prememba ustave. Od posebne strani nam pišejo z Dunaja, 10. julija: V petek pozno na večer je mini-strski predsednik presencčil parlament s predlogon, da se sestavi državni svet z nalogo. da izdela zakonske nacrte za prerojenje Avstrije, torej pre-membo ustave. Ne ve se prav, kdo je započetnik te misli. Nekateri sodijo, da izvira v inicijativi min. predsednika < samega, ki si je z vresničenjem svoje ideje nameraval ustvariti stalisče bo-dočega moža. Ne rečemo, da bi zdrav in v svoiih ciljih premišljen nacrt pro-vzročitelju ne dal kvalifikacije za izvršitelja tega nacrta. Toda prav nacrt, kakor si ga je bil zamislil min. predsednik — posito, da je on inicijator — ga je diskvalifikoval za bodočega moža. Danes lahko trdimo, da je na-Ćrt pokopan brez upanja, da bi v tej obliki kedaj oživel. Prvi in glavni pomislek proti na-meravanemu drž. svetu je vzniknil iz bojazni, da bi bila rešitev drž. problema v tem slučaju zopet izrečena — birokraciji, oni isti birokraciji, ki je največ kriva na sedanjih dezolatnih notranjih zadevah in ki je deloma iz nesposobnosti, deloma prav namenoma obstoječo ustavo z nenimi osnovnimi zakoni vred \fedla ad absurdum. Re-šitev velikega vprašanja leži v narodnih samih, le — teh zastopniki pa so poslanci. Brez volje narodov in njihovih zastopnikov ne srne nihj.e već od-ločati o usodi narodov. Čemu drž. svet, ako ima parlament — poslanska I kakor go^poska zbornica — svoj j ustavni odsek, ki so mu odkazani vsi ustavna vprašanja zadevajoči predmeti. K svoji vsaj tihi opoziciji proti kab. šefu, ki mu še veSno ne morejo od-pustiti, da ni znal preprečiti amnestije, so Nema tuđi takoj izdali parolo, da nai se lotita dela ustavna odseka obeh zbbrnic. To pa zgoij za to, da one- j ^tnegoajO min. predsedniku izvršitev njegovega nacrta. Zakaj Nemci se na-čeioma upirajo vsaki premembi ustave ražen oni, ki bi petrificirala njihovo hegemonijo v državi. Oni se protivijo vsaki še tako neznatni ugodnosti, ki bi nai je bili deležni Slovani ali sploh nenemški avstr. narodi- Otežujejo za-sedanje budgetnega odseka, kjer se pravkar obravnavajo zadene interni-rancev, konfinirancev in s p. u. zazna- movanih vojakov; justični odsek je vsled odsotnosti Nemcev večkrat ne-sklepčen, dasi, odnosno prav kar se v njem obravnavajo tako važne stvari kakor sodstvo vojaških sodišč in ome-jitev tega sodstva na vojaške osebe ter na nepolitične zločine. Zato bodo Nemci, to danes stoji, skušali tuđi onemogočiti vsako obravnavanje o premembi ustave z več ali manje pri-krito obstrukcijo. Toda to je njihova stvar. Merodajni činitelji se ne bodo mogii ozirati na voljo m želje Nem-cev, kedar jim bo razreševati življenj-sko vprašanje monarhije — ne samo te državne polovice — ter razmotrivati o tem, ne quid detrimenti capiat res publika...... Za Slovane, zlastt za nas Jugo-slovane je bilo v prvem trenutku jasno, da potom d^žavneea sveta ne pridemo do cilja. Odtod odklanjajoče staHšče v vseh slovanskih parlamentarnih krogih. Umevno. Slovanske parlament, stranke so bile v prvi seji zbornice podale znane svoje deklaracije državnopravne vsebine. Kaj zahtevajo Čehi, Poliaki, Rusini, Jugoflovani? Mnogo več, kakor da bi se moglo to reše-vati samo v tostranski drž, polovici s kakim drž. svetom, ki bi j skušal urediti razmere samo tostran Litve in Sotle. Poljaki so za samo-stojno Poljsko obsegajočo kraljestvo Poljsko, Galicijo in Poznanj z izhodom na morje. Rusini hočejo združitev vsega ozemlja, koder prebivajo Ukra-jinci. torej tuđi dele Ogrske. Enako Cehi. In mi Jugoslovani? Vsi čiani jugoslovanskega kluba so bili svečano ! izjavili, da hočejo vjedinjenje vseh v monarhiji živečih Jugoslo-vanov v jedno državno te!o. Kakor Ukrajinci, kakor Ćehi — v tej točki smo sedaj i njimi edini, — tako vz-prejemajo Jugoslovani narodno-stno-teritori jalno avtonomijo. Toda teritorij šega preko te drž. polovice. Poleg slovenskih dežela, poleg Istre in Dalmacije obsega Hrvatsko in Slavonijo, torej trojedno kraljevino, ki je danes še v svobodni pogodbeni zvezi s krono Sv. Štefana, obsega „Reichsiande" Bosno-Hercegovino. Slovenci se takisto ne moremo odreci onim stotisoč prekmurskim Slovencem in ob sklepanju miru moramo dvigniti svojo reklamacijo do beneške Slovenije. Kak dunajski drž. svet v razreši-tev tega problema ni večkompe- tenten. V poštev pridejo avstrijska vlada, ogrska vlada in skupna vlada. Merodajno besedo imej vnanje mini-strstvo, pa tuđi hrvatski sabor vZagrebu ter bosanski sabor. Ti činitelji se nio-ra;o v prvi vrsti sporazumeti glede načelnih vprašanj, glede temelja, ki hočejo nanj pos»aviti prerojeno državo, glede smeri in obsega posameznim narodnostnim in njihovemu teritoriju dane konstituante. Znane so jim od-| dane državnopravne deklaracije, znana i daiekosežnost njih vsebine, znana pa tuđi vsa resnost, ki so jo narodi položili v svoje njihovo bodočnost ust-varjajoče izjave. Oni imajo sedaj prvo besedu. Potrebujejo li ti činitelji ka-kega posredova^ca, naj si ga same izbero. Ali pa naj n. pr. avstrijska vlada napravi inicijativni korak. Stori naj ga tišti, komur mora največ biti na tem ležeče, da priđe stvar čim prej v tek; r*o£oče da vnanje ministrstvo. ; Narod: bodemo potem razmišljah, je i li od teh činiteljev sporazumno sestav-: ljeni nacrt za nje spremljiv; primerjali | bodo skrbno, je li nacrt skladen z v : deklaracijah oblikovani mi zahtevami ! in po tem uradili svoje obnašanje in j postopanje. Pot je označena, cilj je dan, kdor zatrjuje, da so mu mari ! interesi monarhije, naj ga po tej poti '■ skuša doseći. Politični položaj. Z Dunaja poročajo: Skoraj gotovo je da parlament ne bo sci stalno na poletne počitnice. Politični položaj je tak. da smatra zbornica za nuj-no potrebno, da se od časa do časa sestane in zavzame stalisče napram političnim dogodkom ne Ie notranjim, temveč tuđi zunanjim. Živahni razgovori o pripravan za spremembo ustave se nadaljujejo. V tem oziru opozarjamo na naš današnji članek, ki smo $ra prcieli iz naših dunajskih političnih kromov. V paridmentarnih krogih se tuđi govori, da se sedanja vlada ze vsled svojega provizorićnega značaja „ne more dol^o držati. Razširjajo se fto-vorice. da bo po znanem o^rskem vzorcu nekak homo regius poskusil sestaviti novo ministrstvo. Sirila se je ćelo že vest, da ima načelnik Na-tionalverbanda posl. Dobernig od cesarja neko posebno misijo v parlamentu. Res je konferiral že z raznimi parlamentarci, in besedičilo se je že o — ministrstvu Dobernig. Taka kombinacija je nesiniselna, kajti z Dobcrnigom bi se niti ne spustili v kako do^ovarjat^e niti Cehi, niti Rusini in naimam" še Jugoslovani, brez katerih je danes vsaka kombinacija nemogoča. — Pač pa je res, da posl. Dobernig posreduje med ne-katerimi strankami, da hi ne delale težav nacrtom, ki prihajajo z visokih mest. Z dru^e strani se lansira ime dr. von S p i t z ;n u 11 o r j a. bivšega finančne^a ministra. Tuđi ta kombinacija je prazna. Slovani nećejo ime-ti nobenepra opravka s tem politikom, ki je soodgovorun za Stiirgkhov sistem in pristaš nerr.Ske^a centralizma. V splošnem se srne reci, da je situacija še pojolnoma nejasna in da nikdo ne ve. v katero smer krenejo najMižji politični dcjg'jdki. Poo&Iasliini iM n vsioosospo-darske ukrepe. Dunaj, 10. julija. Vlada je dosedaj izdajala vse vojnog:cspodarske naredbe na podla-gi pooblastilne naredbe do § 14. z dne 10. oktobra 1914. To je bil ćelo v avstrijski državnopravni praksi pravcati unikum: izdajali so se zakoni na pođlagi pooblastilne naredbe! Parlament seveda tega stanja ni mo-gel akceptirati. Pooblastilna naredba z dne 14. oktobra 1914. je morala pasti. Na drugi strani pa ni bilo prezreti, da se v dobi. ko je treba mnoge važne ukreoe storiti takorekoč čez noč, ne da vsaka stvar spraviti v državni zbor. Zato je vojnogospodarski odsek sklenil nadomestiti naredbo z ćne 10. oktobra 1914. s posebnim z a-konom, ki pooblašča vlado, da izdaja naredbe »za pospesevanje in obnovljenje gospodarstva, za obrambo gospodarskih škod in za preskrbo prebivalstva z živili ter drugimi po-trebšunami.« Jugoslovanski klub« je pri tem zastopal stalisče, da je treba tuđi ta pooblastilni zakon termini-r a t i in tako strožje uveljaviti princip parlamentarne kontrole. Zato je posl. Jare predlagal, da naj se ve-Ijavnost zakona omeji na 4 mesece. Ta predlog žal ni dobil većine, bil je s 175 proti 147 glasovi odklonjen. Pač pa je zbornica navzlic protestu po-ročevalca dr. Freisslerja sprejela dodatni predlog poljskega poslanca M o r a c z e w s k e g a, ki nalaga vladi dolžnost, da predloži bodoce nameravane vojnogospodarske naredbe pred razglašenjem posebnemu 27 članov broječemu parlamentarne-mu odseku v preizkušnjo. S tem dodatkom je bil vojnogospodarski pooblastilni zakon z veliko večino spre-jet. V debati so posamezni govorniki poudarjali, da s tem vladi nikakor ni -izrečeno zaupanje. Novi zakon daje vladi pravico, da določi za prestopke proti vojnogo-spodarskim naredbam ostrejše kazni. Dosedaj so znašale kazni do 5000 K a 1 i pa zapor do 6 mesecev. V bodo-če bodo znašale do 20.000 K in eventualno po 1 eg tega (ne le mesto denarnih kazni, kakor doslej) tuđi še zapor do 6 mesecev ter konfiskacijo raznih predmetov in preklic obrtnih pravic. V debati sta se oglasila tuđi min. predsednik in upravitelj poljedelske-ga ministrstva Ertl. Min. predsednik je poudarjal, da si vlada želi parlamentarne kontrole, ker ji je ta napram prebivalstvu v moraiično podporo. Živimo v dobi gospodarske izolacije In te izredne razmere bodo trajaJe še dolgo. Zato potrebuje vlada pooblastil, ki omogočujejo državu da avtoritativno uredi gotove painogft gospodarskesra življenja. Sekc. načelnik Ertl poudarja % kakšnimi težkocami se mora borin kmetijstvo in hvali delavnost avstrij-skega kmeta, žen, otrok in starčkov, ki so neumorno pridno pri delu. Država se mora postaviti na stalisče, da je pospesevanje produkcije najboljša konzumentska politika. Upravitelj poljedelskega mmistr. poudarja,da sa intencije vlade vedno najboljše, toda vsled indolence podrejenih organov se le premnogokrat po-nesrecijo najboljše ideje. Govornik priznava potrebo agrarne reforme; prvi korak v tem oziru je izpopolni-tev poljedeljskih organizacij in agrar-nega interesnega zastopstva. Referent posl. dr. F r e i s s 1 e r opozarja, da bo treba nujne in energične akcije za preskrbo prebivalstva s premogom in obleko, sicer nam grozi za jesen in zimo nepre-glednanevarnost. Poslanec Jare je izjavi!, da bo glasoval s svojimi tovariši vred za LISTEK. Blaževa oporoka. L ii i g i C a 1 c o. (Dalje.) Toliko da sem prišel še prav k pogrebu. Priznati moram, da so mu napravili prav lep pogreb. Zvonili so mu v vseh mogočih cerkvah. Pogreb je pa vodilo nalmanj petnajst duhov-nikov. Bila sta oba domaća, potem dva vpokojenca, ostale so si pa izpo sodili iz samostana in iz soseščine. Taka navada je že od nekdaj pri nas, če umre petičen mozak ali petićna ženska. Po pogrebu sem se vrnil v hišo svojega pokojnega strica. Kmalu za menoj so prišli možje pogrebnega društva pospravit mrtvaški oder. To priliko so seveda porabili, da so me pošteno odrli za pijaco. Pa ka] hočeš, člani našega pogrebnega društva so vedno žejm\ Ko so spravili mrtvaški oder in druge svoje reci iz hiše, ostala sva le - tam sama z oskrbnico. Bila je to urecej priietna ženska. S pravo reko bridkih solz pred, pri in po pogrebu je vsem ljudem pokazala, kako Ji je pokojnik pri srcu. Po pogrebu je hodila okrog z ob- iokanimi očmi in pospravljala po hi- % ši, ki se mi je zdela nekarn čudno prazna. Sukala se je pri tem veliko okoli mene. Iz tega sem sklepah da ji r.ekaj teži srce. Kakor sem skoro spo-znal, se nisem motil. Naenkrat je obstala pred menoj, bridko zatuiila in rekla: »Biagor ranjkernu, ki je rešen vseh nadlog. Prav lepo smo ga spra-viii. Tako lepega pogreba že najmanj deset let ni bilo pri nas. Pa je tuđi za-služil tak pogreb. Saj je vendar de-nar pri hiši. Oh. kako mi bo hudo po njem. ker je ime! tako dobro srce. Za svoj in moj god, za novo leto. za božične in velikonočne praznike mi je vselej kupi! novo ruto. Sedai mi je pa ne bo nikoli več. Uh, uh! Koliko-krat je pa govori!, da me v testamentu ne bo pozahil. Vedno mi je Dravil, da bom med prvirai v njegavem testamentu. Posebno tedaj je to govo-ril, če sem silila vani, da naj mi na mesec odšteje nekaj več mezeie. Bog ve, če je izpolnil svojo besedo in po-stavil moje ime v svoj testament. Gospod, vas stric je bil in vi to gotovo veste. Prosim vas lepo, gospod. po-vejte mi, koliko je zapisano zame v testamentu.« Tako je govorila in tulila oskrb-nica mojega pokojnega strica. ^ Ko sem ji moral priznati, da mi ni niČ znanega o njegovi oporoki in da sploh ne vem, če jo je napravit, je pa izjavila, da se mora pred vsem po-iskati oporoko. Pristavila ie, da mo- ra biti oporoka, če ne bi ranjki toliko o nji govoril. Po teh besedah je pozabila na svoje solze in začela brskati po oporoki. Ker se je dobro spoznala v hisi in tuđi vedela kjc je moj pokojni stric spravljal svoj denar in dru^e take stvari, je kmalu izvlekla na dan za-vitek z napisom: Moj testament. Vsa vesela mi je princsla tišti zavitek. Bil je tako debel, da so bile očividno v njem šc druge stvari. Oskrbnico je vsebina te^a za-vitka tako skrbela, da :e hotela, da ga moram nemudoma zanesti na so-dišče, da ga tam odpro in prebero. Še le, ko sem jo opozorll na pozno uro, je odnehala. Obljubiti sem ji pa moral, da zanesem zavitek takoj drugo jrtro na sodisče. Priznati pa moram, da pokojni stric te ženske ni zastonj klical za oskrbnico. Bila je res skrbna, še ćelo malo preveč skrbna- Cei večer se skoro ni ganila od mene in ko sem se vlegel k počitku. me je ćelo v sobo zaprla. Drugo jutro me je pa žc ob sedmih zjutraj gonila na sodisče. Po srni uri zjutraj sem ugodil njeni želji in se z zavitkom odpravil k sodišču. Pa misliš, da sem šel sam k sodišču? O ne. Stričeva oskrbnica se je tako bala za me, da me je spremila k sodišču. Tuđi tam me niti za trenotek ni spustila iz oči. Prepričan sem, da so jo morale boleti njene skrbne oči, ker sva pri sodišču ča-kala debelo uro na gospo ie. Končno je prise! sodaik. s kate-rini sva se še od prej dobro poznaia. Še na hodniku me je vprasal, kaj me je semkaj privodio. Ko sem inu to povedal v par hesedah. povabil me je vljtidno v ;:vojo ^Narno. Za menoj je pa smuknila notri tuđi stričeva oskrbni :t. čepra^ ni bila povabljcna. Um'jfvo je vsled tejra, da se je moral s u!nik ob to obreisniti. Po pisarniško ji je vele!, da naj caka na hodniku dotlej, dokler ne bo kli-cana. S temi pisarniškimi besedami za-dcl je pa stričevo oskrbnico narav-nost v živo. Kakor bi sprožil vreteno, mu je povedala. kdo je, kako se piše, "Kolika je stara, kdaj je prišla k Boga-tajevi hiši, kolika je dobila premalo na mesec, kaj ji je obljuboval pokojni moj stric, da ji je obljubil, da bo zapisa 1 njeno ime v svojo oporoko itd, Sodnik je moral biti jako potrpežlji-ve narave. Mirno je čakal, da se je vreteno steklo. Ko se je to zgodilo, pokazat je oskrbnici z roko moleč stol pri peči in se obrnil k meni. Položil sem na njegovo mizo debeli zavitek z znanim napisom. »A oporoka. To hočeš, da odpre-mo in preberemo. Za to pa moramo imeti postavne priče.« Sodnik je na to poklical iz druge sobe dva uslužbenca in na to odprl zavitek. V zavitku je bila poleg već hranilnih knjižic kuverta z napisom: Testament. Sodnik je tuđi to kuverto, kako« prej zavitek, ogledal od vseh strani, predno jo je odprl. Iz kuverte je po-tegnii na to polo papirja, popisano na dveh straneh z velikimi okornimi Čr-karni. To polo je dal mlajši priči z na-ročilom, da naj jo glasno prečita. Ta je to storil in nam stvar pre-čital; med tem je pa oskrbnica spo-dobno Jokala. Prepis oporoke imam pri sebi in se takole glasi: Moj testament. Jaz Blaž Bogataj hočem umreti. To se pravi, da sem se zmotil. Jaz nočem še umreti. Pač pa hočem napraviti svoj testament. Ker sem bil vedno mož-beseda, bom to tuđi v svojem testamentu. Svoji dekli Neži Novine sem večkrat obljubil, da bom postavil njeno ime med prve v svojem testamentu. Zapišem ii torej pot za sabo in drugega nič, ker me je v Življenju že dosti okradla. Za zalega dediča imenujem pogrebno društvo. To društvo mora vsako leto na sv. Blaža dan že ob osmih zjutraj nastaviti poln sod vina. Ta sod rnora držati najmanj dvesto litrov m ga morajo člani še isti dan izpiti. Zato pa jim ta dan ni treba opraviti nobe-nega pogreba. OtelJ* prflioanjl&a stran z. .SLOVENSKI NAROD*, dne 11. jttlija 1917. 1S6. Stev. pooblastilni zakon, ker gre za to, da se uveljavi ustavrni princip. Z vojnim gospodarstvom — vojaškim in biro-kratičnim — je vse nezadovoljno. Pod Stiirgkhom je zavladal v centrali omejen absolutizerru dežele so se izpremenile v vilajete, glavarstva v pašalike. Konsument je razdražen in dolži kmeta, češ, da ga izkorišča, kmet je vsled neprestanih odredb vznemirjen. Vojaško gospodarstvo je delalo z agenti, kmečkih zadrug ni poznalo. Velika obrt mu je vse, mali obrtnik jemlje konec. Na drastičnem vzgledu je pojasnil rekvizicijo vina v Istri. Ogrska je vsegamogočna in nas izkorišča v vsem. Dalmacija trpi glad, med tem ko se izvažajo tisočl vagonov žita iz Hrvatske, h kateri spada po zgodovini in naravi. Vlada sama se zaveda teh razrner in jih več ne opravičuje. Pozablja se pa zlasti eno: da je prvo, dvigniti produkcijo. Pred vojsko je imela Av-strija žitno zakladnico v Galiciji; to je odpadlo, zato so razmere sedaj težje. Treba je razmere natančno premisliti. Kmet ni igrača. Navezan je na grudo, na naravo, na stare navade. Vsaka sila, ki se mu dela, po-vzroči, da ne more ali noče več de-lati. Vojska je zahtevala ogromno kmečkih žrtev. Zavedaimo se, da je kmetijstvo največiega pomena. Pred vojsko je že kmečki pridelek bil toli-"ko vreden kakor vse delo veleindu-:strije. Ce hoćemo, da bodo imeli vsi idovolj kruha, je treba pred vsem pravičnih cen. Ce kmet danes ne ve cen, Če se mu ćelo manj plača, tako da Ima izgubo, potem bo kmečkih pridel-kov vedno manj. V deželah entente ^e pospesuje kmetijstvo z višjimi ce-nami in premijami. Na Angleškem so zagotovijene kmetu cene žita do leta 1922. Kmetu treba pustiti tuđi dovolj za dom, za hrano zase, za delavce. za živino in semena. kakor je to na Ogrskem natancno ureieno. Tehnični napredek je sedai težaven. ker manjka gnojil. Premalo se je storilo za oskrbo s semenu Govornik konečno razvije velik agrarni program, v ka-terem tAt\\7\ namumejŠe kmečke za-hteve, zlasti poudaria pravično ure-ditev zemljiškega davka in razla-stitev veleposestev, ako ne storć dovolj za ljudsko prehrano. Sklene tako-le: Jugoslovani smo pifrd vsem kmečki nar ih! k" je < "no trpel v svetovni vojski. Hpamo. da nam bo mcgoce. domovino gospodarsko obnoviti in pomagati ob obno-vitvi države. Predpogoj pa ie. da se rapravi mir in red na znotrai, da nam država da možnost, cia razvijemo svoje moći kot svoboden narod med svobodnimi narodi. Govorili so se posl. Vančk, Bau-chmger, Levickij. Brunner. Maixner-Prošek, Cingr, Potoczek in Ellenbo-gen, nakar je bil zakon v 2. in 3. branju sprejet. Med resolucijami je bila sprejeta ludi sledeča Jarčeva: »Vlada se pozivlja, da z vso odločnostjo pazi na to, da bodo vojaške oblasti pri gospodarskih ukrepih v vojnem ozem-Iju respektirale kompetenco političnih oblasti.« Med podanim? predlogi se naha-Jajo danes tuđi sledeči: drja Renko-v i č a predlog o odskodnini za vsled potresa v brežiškem okraju povzro-čene noškodbe. dr. B u I i b i ć e v glede rostopanja vojaških oblasti z ano-nimnimi ovadbami. Prodanov za priklopitev Zadra k avstro - ogrske-mu Že!. omrežju. Za železničarje na Jugu. g. D u n a j, 10. julija. V današnji seji poslanske zbornice so podali dr. R y b a f in tovariŠi interpelacijo na voditelja železniške-ga ministrstva in na ministra za ljudsko prehrano v korist uradništvu in služabnistvu pri železnicah v ozemlju Soške vojske. V uvodu primerno omenja, kako lepo zahvalo je poslal šef generalne-ga štaba baron Arz upravi železnic na jugu, zlasti osobju južne in državne železnice, za vzorno in nad vse požrtvovalno izvrševanje njihove težke in odgovorne službe. — Ali zahvala sama v sedanjih časih ne za-došča. treba pač se drugače pokazati zasluženo priznanje. — Železniško csobje peša vsled nezadostnega žive-ža v veliko škodo službe in rodbin. — Ali ker železničarska služba igra v vojni preznamenito vlogo in bi moglo imeti pešanje osobja usodne posledi-ce, vprašajo interpelantje: Ali je visoka vlada pri volji, da posredno ali posredno po vojni upravi zadostno poskrbi za zadostno prehrano uradništva in služabništva južne in državne železnice na jtisru? Izjemno stanje na Štajerskem. g Du na j, 10. julija. Poslanci dr. B e n k o v i č, dr. Korošec in tovariši so podali danes interpelacijo na celokupno mini-strstvo za odpravo izjemne^a stanjana Štajerskem. — Res je, da je južni del do Maribora še g i r š e vojno ozemlje, toda tako da- !eč od vojnih doeodkov, da je izjemno stanje v ćeli deželi pač tako malo potrebno, kakor n. pr. na Niž- jem Avstrijskem. Obrambni odack. D u na], 10. julija. V današnji seji je več govornikov vprašalo voditelja ministrstva za deŽelno brambo glede uporabljanja 451etnih in starejših črnovojni-kov, glede odpustitve let-n i k o v 1865 i n 1866 i n p r i t e g -nitve takozvanih vojnih prosto voljcev v to akcijo, odpustitve za pomožno službo dolo-čenih pa ne zadostno vporabljenih črnovojnikov, glede reforme zakona o vojaški preskrbi in glede podaljša-nja roka v slučaju vpoklica začasno oproštenih. Voditelj ministrstva fini. pl. Czapp je takoj odgovoril na ta vprašanja. pridržal pa si obširnejši odgovor za poznejši čas. Kar se tiče odpustitve letnikov 1865 in 1866, bodo v kratkem priobčeni dotični od-loki. V listih pa se danes razglaša uradno: V raznih dnevnikih so bile pred kratkim vesti o poročilih prejšnjega ministra za deželno brambo barona Oeorgija nekaterim poslancem (češk. M)c. dem.). ki so se baje glasila, da se črnovojniki nad 45 let stari ne smejo vporabljati na bojišću al' na etapnem prostoru in da naj se nazna-nijo ministrstvu za ueželno brambo slučaji, v katerih se to §e godi. Kakor je izvedel brzojavni kor bureau s pristojne strani, slonijo te vesti na napačnem nerazumevanju. Vojna uprava črnovojnikov letnika 1871 in starejših letnikov doslej sicer na sploh ni posiljati v službvwanje na fronto, ali pritegnitev takih črnovojnikov v službovanje pri bojnih četah ali pri delavskih oddeikih, stavbenih stotnijah itd. v operacijskem ozemlju ni nedopustna. ker po določbah črno-voiniške novele (cesarska naredba 1. maja 1915. d. z. 1. št. 108) se more vsa crna vojska vporabljati v izpo-polnitev skupne brambne sile in domobranstva za dobo neobfiodne iz-redne potrebe. Radi tega se tuđi mi-nistrsmi za deželno brambo poslane prošnje za odtegnitev črnovojnikov iz omerjenih letnikov iz operacijske z one ali etapnega obsega ne morejo vr^števat1*. Doig dežele kranjske 4,-100.000 K. g. Dunaj. 10. iulija. Deželni zbor kranjski je v seji 27./28. februarja 1914. odobril poso-jilo v nominalni vrednosti 4.4OO/H1O kron z obrestmi po 4V2 odstotkov in vračilom v 30. letih v ta namen. da se konvertujejo viseći dolgovi dežele. Vsled Najvišje odobritve z dne 8. maja 1915. je deželni odbor to poso-jilo že najel. Deželni odbor je že takrat na-prosil vlado, naj predloži tozadevni zakon, po katerem hi mosrle hiti izdane delne zadolžnice za koristonosno ralaganie ustanovnih davnic. mlado-letnih zalogov itd. Vlada je izjavila, da rada ustre-že tej želji, kajti dežsla kranjska jamči za posojilo z vsem svojim inetjem in svojimi dohodki in ni dvoma, da bo mogla plačevati obresti in odpla-čila. Zato je predložila poslanski zbornici tozadevni nacrt zakona, ki do-voljuje označene delne zadolž-niče, s katerim se morejo koristonosno nalagati glavnice ustanov, jav-nemu nadzorstvu podložnih zavodov, postne hranilnice. dalje tuđi pupilar-nih. fidejkomisnth in depozitnih de-narjev. Za ustanovitev posebnej^a zdrav-stvenega ministrstva. Takoj na zaćecku zasedanja je podal posl. dr. J an k o v i č v imenu Jugoslovanskega kluba obširno ute-mejjen predlog. ki pozivlja vlado, da predloži zbornici poseben zakon za boj proti spolnim holeznim in tuberkulozi, najopasnej§?ma poslcdicama vojnega časa. Podoben predlog je vložil tuđi poslane^ Jerzabek. Včeraj je zdravstveni odsek v navzočnosti sekcijskega načelnika grofa Cho-r i n s k e g a kot vladnega zastopni-ka pričel razpravo o teb predlogih. Odsek je soglasno sprejei resolucijo, ki se izreka za čim najhitrejšo ustanovitev posebnegi zdravstvenega ministrstva. Obncvitev opustošenih pokrajin. Poročilo upravitelja ministrstva za javna dela sekcijskega načelnika v. Homanna o vladnih predlosrih glede obnovitve opustošenih pokrajin se bo na željo poslanca Fona razdelilo tiskano med poslance. Za reformo tiskovnega zakona. Za reformo tiskovnega zakona se je ustanovilo dne 9. julija v poslan-ski zbornici prosto parlamentarno združen je, ki je izvolilo za predsed-nika poslanca Zenkerja, za namest-nika poslanca Toma§ka in za zapisni-karja poslanca Bechyneja, To zdru-ženje zahteva reformo tiskovnega rak ona na Dodlagi Koerberievega nfc- firta iar rasveBavtteoie gotovfli c«i-zurnih predpisov. Clani tega združe-nja so poslanci - žurnalisti. Mob#nMi tMsklh porotnlkov. Justični odsek je daaes na predlog poslanca MQhlwertht prekliol svoj zadnji sklep glede dopustitve žen k službi porotnikov zli proti 8 glaso-vom, nakar je poroćevalec dr. Otner razžaljen odložil svojo službo. Napadi v ogrskem drtavnem zboru. Na tozadevno interpelacijo je od-govoril predsednik dr. Gross: Sporo-čam, da moram označiti izjavo poslanca barona Julija Madarassi-Bečka v seji ogrske poslance zbornice dne 4. t. m. o naši avstrijski poslanski zbornici kot neopravičljivo vmeša-vanje v naše notranje politične za-deve, da pa žal mmam sredstev, da bi preprečil taka vmešavanja v naše ustavno življenje. Za zvišanje vzdrievalnine. Parlamentarni odsek za vzdrževal-pine svojcem vpoklicanih je navzlic ugovorom vlade sklenil predložiti zbornici zakon, ki določa sledeče vzdrže-valnine: za Dunaj 2 K, za kraje I. in II. državnouradmškepa aktivitetnega razreda na deželi 1 K 80v, za ostale kraje pa 1 K 60 v. Za referenta je bil izvoljen poslanec Glockel. Draginjske doktade učiteljem. Odposlanstvo učiteljstva se je zgla-silo pri min. predsedniku, da izreče željo po draginjski dokladi. Ta je ob-Ijubil, da bo storil takoj vse potrebno, da se izpolnijo želje učiteljstva. Podpore občinam. Poslanci Hofmann v. Wellenhof in tovariši so izročili včeraj predlog za denarno pomoč občinam za večje izdatke vsled vojne, — zlasti za mesta z lastnim statutom. Dopolnilna amnestija. g. Dunaj, 10. julija. Danes so bili v avdijenci pri mi-nistrskem predsedniku poslanci S t a-ijek, Soukup, Nčmec, Stri-b r n $ in še drugi, ki so nujno na-prosiii. naj bi se naredili vsi potrebni koraki, da bi se cesarjeva amnestija razširila kolikor le mogoče na vse zločine, ki so političnega povoda. Tako n. pr. je veliko ljudi ob-sojenih zaradi zločina proti oborože-ni sili države. Ta zločin ni deležen amnestije, dasi je nižje kvalifikovan nego n. pr. v e 1 e i z d a j a. Bivša poslanca Markov, Kurilovič sta še vedno v ječi. Ministrski predsednik je dobrohotno izjavil. da hoče izposlovati od Nj. Veličanstva dopolnilno amnestijo, ki odpomore vsem takim željam in potrebam. Izpuščcn? poslanci. g. Dunaj. 10. julija. 2e v pohoto so bili izpuščeni dr. Kramlr. dr. Rašin in Klofač. Od$li so naravnost na Ćeško. — S tem je bilo ustreženo izraženi želji, da bi se delalo zdaj kolikor mogoče malo hnipa in šuma. _________ Za naše begunee. g D u n a j, 9. julija. Veselo vest morem sporočati našim beguncem z juga. B e g u n s k i odsek je že sprejei nacrt za-k o na, ki natancno določa pravice beguncev. Doslej, v dobi brez zakon ov v tem oziru, so bili begunci izroceni takorekoč na milost in nemilost. Dajali so jim podporo ^0." 1 i k o r so hoteli, k j e r so hoteli in k a d a r so hoteli. Od 90 v so prišli do 1 K 50 v, toda ćelo beguncem na štajerskem so dovolili tako mizerno podporo sele v jeseni lanskega leta. vsem onim na Kranjskem in Primorskem pa še do danes n i č. Od si ej pa ne bo več govora o milosti marveč o pravu in zakonu. — Begunec je vsakdo, ki je moral zapustiti svoj dom, če je našel varnejšo streho le par ur do doma. Zato bodo dobivali podporo vsi begunci na Tolminskem. ki so se nastanili kje v Baski dolini ali na Cerk-ljanskem, vsi oni, ki so raztreseni po Kranjskem in Koroškem. S tem bo vsaj za silo pomagano neštetim rod-binam. ki so našle pri znancih, prija-teljih in rojakih prijazno zavetje. v mnenju, da jim bodo do konca vojne zadoščala denarna sredstva« ki so jih mogli nesti seboj. Ali vojna poteka že v tretje leto, sredstva so že pošla ali pohajajo — kaj naj store, kam naj se obrnejo?! Deloma jim pomore novi zakon, Ici jim dol oči po 2 K za osebo. Pričakujemo namreč, da bo ta nacrt zakona sprejet tuđi v zbornici. Poleg te dobrote bo natancno določeno vse, kar treba tud! dnigače za njihovo osebno svobodo in var-stvo, za pravo nadzorstvo v tabori-š&h itd. Jutri morda lahko že kaj več sporočim v tolažbo in veselje našim lako hudo prizadetkn begimcenk I rekrizjdiai u Imislei. V seji poslanske zbornice dne 7. t. m. je govori! v debati o aprovizač-nlb vprašanjih tudl poslanec Dem-š a r (Jugoslovanski klub), ki se je posebno bavil z vprašanjem r e k v i-z 1 c i j na Kranjskem. Posjanec D e rn š a r ie najprvo izvajal slovensko: Izmed vseh naro-dov monarhije je slovenski narod v zvezi z bratskim hrvatskim narodom tišti, ki se mu mora priznati, da je žrtvoval za državo več kakor vsak drugi. Izgube naših bojevitih polkov so ogromne. Na slovenski zemlji so se bile najbolj krvave bitke ob Soči. Slovenski kmet je moral zapuščati svoj dom in ne ve, kdaj se vrne, še manj pa ve, ali mu kdo sploh povrne vso ogromno škodo na njegovem in-ventarju. Poleg tega je slovenska zemlja tista, po kateri gre pot do bojne crte in ni čudno, da ravno naša zemlja — posebej še Kranjska, največ trpi. Nemško nadaljuje: Kot zastop-nik ožjega vojnesra ozemlja poud.ar-jam. da je sicer vsled hrabre obram-be naših vojakov minila največja ne-vamost, ki je pretila deželi, vendar pa so bremena vsled vojske za naše revno prebivalstvo neznos-na, ker nepotrebne sitnosti pri vojnih dajatvah otežmejo našemu ljudstvu življenje. Vkljuh temu, da Je domobranski minister leta 1912. v zbornici izjavil, da dobi v zakonu princip od-Skodnine popolno veljavo, se izvršu-jejo rekvizicije velikokrat protipo-stavno. Vojaške oblasti se ne ozirajo na lepe ministrove besede o zagoto-vitvi odškodnine in s svojim posto-panjem naravnost ovirajo gospodarski razvoj. V začetku vojne z Italijo, so kakor je potem priznalo vojno vodstvo, pomotoma rekvirirali v nekaterih krajih vso klavno živino, tuđi vozno in plemensko. Ta živina »e pohodila travnike v blato, ker ii ie manjkalo krme je hujšala, mdi ijo^nila. Začele so se kužne bolezni, ki so decimirale vojaško živino in znatna znižale ste-vio živine v uc*eli. C^ se Ijudje pri-tožujejo vsled naprav«;enih škod, kl se jim ne povmejo, se ji*n učita, da so nepatrijotični, da sovražijo voja-štvo. Nadejali smo se, da se bo t r g o-v i n a z 1 e s o m , ki je bila pred vojsko večinoma v i tali anshih rokah začela lepo razvijati z domačimi moč-mi. Ker je pa vojaštvo ves les za-seglo in nastavilo za polov. nižje cene kot so v drugih deželah in to v veliko Škodo našega trgovca in kmeta, so te naše nade izginile. Zadnji Čas je vojna intendanea— ne da bi bila upravičena — prepovedala, prosto kupčijo z drvmi in ogljem. Vse k u -rivo je tedaj zaseženo in civilno prebivalstvo naj pa po zimi strada in zmrzuje. V mestih že sedaj nimajo kuriva in se morajo za vsak kos drv puliti. Temu je vendar mogoče odpo-rnoči in to je sedaj skrajni čas. Mno-goštevilni oddelki vojakov, ki stra* dajo brez dela po zbiralisčih naj se takoj porabijo za pripravo drv. V jeseni je bil zasežen ves krompir, tako da ga ni ostalo niti za seme. Obljubilo se je za spom-lad več vagonov krompirja za seme. Ostalo je pri obljubi in tako se bo letos pridelalo na Kranjskem na stotine vagonov manj krompirja. V Istri je v jeseni vojaška uprava zasegla vse vino po nizkih ce-nah. To znaša milijone škode za že itak revno prebivalstvo Istre. Naši trgovci in gostilničarji so morali kupovati drago dalmatinsko in ogrsko vino. Na spomlad je rekvirirala vojaška intendanea vino pri naših trgov-cih in gostilničarjih. To vino so strokovnjaki cenili po 3 K 20 v, intendanea pa ga hoče plačati po 1 K 40 v. S tem seveda bodo naši trgovci in gostilničarji hudo oškodovani. Zu-nanjim trgovcem se ie pa vino lahko plačalo Čez 3 K. Pri rekviziciji k r ni e se je splošno opažalo slabo gospodarstvo. Pobralo se je v nekaterih krajih krmo tako, da so Ijudje rotem mo rali krmi ti stresni co. Pri prevažanju se je pa toliko krme razstreslo, da ?c je šio mnogo vagonov v zgubo. ?te-vilo živine se je pri nas za polovico skrčilo, če bo šio tako naprej ne bo čez leto skoro nič živiue! Mnogo pogreškov je bflo storje-nih tuđi pri r e & v * % i c i j i žita. ?cdaj pregledujejo žitne koitiisije >e-tev po kakovosti Kulture in površju ploskve. Z ozlrom na to naj se vendar že po triletni sku^nji rride do tega, da se po mlatvi takoj doleci množina, ki Jo kmet sme pridr^at; za družino in delavce in iudi z& seme, cma-lc r.aj se potem prevzame Potem naj :* Ijuc; pusti \r miru pri delu, naj se jih nikar ćelo leto ne razburja z raz-nimi preiskavami. Nekaj ne razume,o nali IjuJje, cia morajo pri nas da*i skeraj vse, na Cgiskem Ie toliko kolikor hočejo; pri nas strada civilno or^bivalstvo in vo-;aki tam pa je vs^zi dosti, kakor bi ne bili vsi pod istim cesajjem 1 3aš sedaj v času groso«)darske stiske bi morala priti monarh'i'i do spoznanja. kake ogromnega gospodarskega po-nena bi bilo uje.i!n:eine jugoslovan skega ozemlja, kat^rega kmetijska produkcija bi se v prid skupni državi ogromno pomnožila. V vojnem ozemlju so bremena veliko večja kakor drugod, že z ozi-rom na to, ker so tu nastanjene ćele armade in ker mora prebivalstvo vojakom pri prehrani pomagati, da pre-več ne stradajo. Na to dejstvo bi se morale oblasti pri rekviziciji posebno ozirati. Pri sedaniem postopanju pa se čutijo ljudje pritiskani od vojaške in civilne oblasti in se vzbuja v njih prepričanje, da ni za vse enaka pravica. Zato zahtevamo v omenjenih za-đevah red in enako pravico za vse. (Živahna pohvala.) Politične veiti. = Kam smo prišli. Pod tem naslovom citira včerajšnji »Slovenec« naše informacije »(SI. N.« 3. julija) o nameri »Jugoslovanskega kluba«, da naj pripade tokrat kranjski mandat za delegacije posl. drja Korošcu (kot delegatu) in posl. drju Krekii (kot namestniku). »Slovenec« pristavlja: »Priobčuj 3mo v informacijo in presojo pristašem S. L. S. Mi se ne moremo izjaviti, v koliko so dej-stva med Izvršilnirn odborom S. L. S. in poslanci S. L. S. resnična, ker nam to prepoveduje strankima disciplina. Toliko oa vemo, da je pr v i č v zgodovini kranjske S. L. S., da se je njena stro£ i notranja zadeva iz-ročHa v razpravo in presojo glavne-mu glasilu liberalna stranke. Kdo je to naredil?« — Nočemo raziskovati z a k a j priobčuje >S1.« našo informacijo z dne 3. Jul'ja še le 10. julija in katere namene zasleduje s senzaci-jonalnim napisom »Kara smo prišli«. T o je interna stv ar S. L. S., v katero se ne vmešavairo. Volitev delegatov pa ni notranja zadeva stranke, temveč je zadeva ^Jugoslovanskega kluba« kot nositelja naše narodne politike. Predvseni mo-iamo konstatirati, da v besedah »kranjski, štajerski rtd. delegacijski mandat«, ne tiči nrvda kak interesni princip, temveč da gre tu le za način volitve. Kranjski delegat ni za-stopnik kranjske dežele v delegaci-jab. ker tam deželni interesi sploh ne prihajajo v poštev. Delegati so marveč v delegacijah zastopniki narodne ozir. strankarske politike svojih državnozborskih klubov, ne pa morda mandatarji domaće deželne uprave. V našem Članku smo zato izva-jzli. da je edini poklicani faktor dolo-čati jugoslovanske za^ropnike za delegacije »Jugoslovarcski klub«, kate-rega politiko podp^ramo po svoji aolžnosti, ker snio slovensko glasilo, ki ima v se.itnji veliki dobi pied očmi le veliko skupno stvar. Zato smo v omenjenem članku ševe da odobravali, da se je »J. k.« odločil izročiti delegacliske mandate, ki so Jugoslovanom na razpolago, ^in xu prihaja zlasti v postev kranjski mandat) predvsern s/oiim vodilnim jjjo-žern, torej v prvi vrsti svojemu načelniku. To je nćkaj tako samoposebi umljivega, kakor nekdaj to, da je bil dr. Šusteršič kot voditelj Hrv.-slov. kluba član delegacije. Zadeva, o kateri smo razpravljali, torej nikakor ni bila notranja zadeva S, L. S. in »Slovencu« ni treba s prozornim namiga-vanjem vpraševati, kdo nam jo Je iz-ročil v presojo in razpravo* Da je lzvršilni odbor 5. L. S. sklenil, naj bo izvoljen za delegata dr. ŠusterŠiČ, o tem so, še predno se je sestal parlament, žvižgali vrabei po ljubljanskih strehah, kakor žvižgajo sedaj o novih dr. Šusteršićevih kandidatih za delegacijski mandat. Te »tajnosti* nam torej ni bilo treba še le »izročiti v presojo in razpravo*. Ako vprašuje »SI.«, kam smo prišli, mu odgovarja-mo: prišli smo konećno vendar-le tako daleč, da je tuđi pri nas v narodni politiki premagalo narodno načelo strankarsko načelo. In s tem bi smel biti konečno vsak pošten slovenski človek zadovoljen. = Masaryk ▼ Stockholma. Kakor ie razvideti iz poročila c. kr. kor. urada o sprejemu irskih delegatov v Stockholmu, se nahaja tam rudi prof. Masarvk. Irski delegati se pritožuje-jo, da jih gledajo na konferenci ne-zaupljlvo, Masaryk pa da je bil sprejet z odprtimi rokami. = Hrvatski sabor. Prva seja hr-vatskega sabora bo jutri, dne 12. Ju-lija ob 10. dopoldne. = Odprava preventivne cenzure na Ogrsketn. Ogrskl lustični minister je odpravil preventivno cenzuro za časopise. In avstrijski gospod dr. Schauer? Spomlnjajte se „Eftećega križa11. 156. štev. „SLOVENSKI NAROD«, đoc 11, julija 1917. Stran 3. Me oradflo porofilo. Duo*!, 10. julija. (Kor. uradL) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJlSCC Pr! armadni fronti ceneral-obersta nadvojvode Jožefa živahno Iz vidno ln artiljerijsko delovanje. Pri Stanislarovu so «e razvnell ▼čeraj zjutra] iznova boj? v masah. Zavezniške čete so zavrnlle več na-padov, zvečer pa so se rređ nar:*šča-jočim pritiskom sovražnega orožja nmaknile za potok Lukavico. Sovraž-nik čez noč ni pritiska! za nh'mL Severno od Dnjestra so ostali Rusi precej mirni. Naše napadaine Čete so delovale u^pešno. Med gališko tn^jo in Vzhodnlm morjem Je topovski ogenj na mnogo točkah oživel. ITALUANSKO IN JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Neizpremenleno. Sef generalnega štaba. fieiĐško nrsdno poroOlo. Đerolin, 10. jultja, (Kor. urad.) Wolfov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina prestol. Ruprehta Bavarskega. Na Flandrskem je dosege! artiljerijski boj ob obali, v od^elin Ypres In vzhodno od Wytchae*a veCJo silo kakor prejšnje dneve. S'inek arteške pehote "igoz^a^o cd H-iHeheka snio zavrnilL Tudl severovzhodno od Messinesa, pri Lensu in Fresnoyu ter severozapadno od St. Quentlna so se odigravali iz vidni boji. Armadna skupina nemške-g a prestolonaslednika. Ob Chemin des Damesu Je zvečer prldobil oisenj na sili. Po noči smo zavrnlii francoske delne nanpde fužno od Courtecona in jugovznodno od Cernyja. Armadna fronta general-feldmaršala vojvode A I« brenta W li r t e m b e r § k e g a, Nobenih posebnih dogcdkov. VZHODNO BOJlSCE. Armadna skupina general feldmaršala princa Le~ opolda Bavarskega, Pri R!gl, Dvinsku in Smorgonu se Je bojno delovanje stopnievalo. Pri armadni skupini generalober-sta v. Bohm - ErmoIIUa so ostali Rusi med Stripo in Dnjestrorn precej ne-deiavni Podvzetja naš'h napadalnib ćet so prkiesla na već točkah viete In plerL Po končanih bojlh. kl so se razvili včeraj severozapadno od S"ml-slavova, smo naše čete umaknili za dolenji tok potoka Lukavice. V območju ostalih armad nobe-nJh bojev. MAKEDONSKO BOJTSCE. Položaj aelzpremenjeo, i Meseca Junija je bll uspeh bojev proti sovražnim sUam ▼ zraku dober. Vsled učinkovania našega orožja so Izgubili naši sovražnlkl 220 letal In 33 prlveznlh bafonov. OhrBmhnl topovi so zbili 60 sovraf ^Ih lefalcev, ostale smo v boph v zrrMu strmo-glavilL Nas>: 'zgube znašajo 58 letal ta 3 pri vezne balone. Prvi generalni kvartirai mojsttr v. Lndendorff. Ruska ofenziva. Dejstvo, kat ero nam poroča vče-rajšnje uradno porocilo, je bilo vzpričo premočriega ruskega pritiska pričakovati, kakor je pričakovati sedaj, da ruski sunek preko potoka Lukavice, kjer so naše čete že dolgo pripravile nove pozicije, ne bo mogel naprej. Pač se je posrečilo Rusom tu prodreti, pa tuđi tega prodiranja si ne morejo šteti v zmago, ker so se čete centralnih držav, uvidevajoč, da bi jih stalo nadaljnje klubovanje prevelike žrtve, prostovoijno umaknile. Ta izpremern-ba fronte se je izvršila sele ponoći in brez učinkovanja sovražnika. Iz voj-nega poročeva'skega stana poročajo, da se omejuje ta od krajevnih razmer zahtevana preložitev fronte na ozki prostor med Dnjestrom in Karpati. Po-tek dne 9. julija je prinesel torej Rusom pač omejeno pridobitev na prostoru, obenem pa tuđi vse meje pre-segajoče izgube. Amsterdam, 10. julija. (Koresp. urad.) „Telegraaf poroča po „Time-su" iz Odese, da se je 10.000 mož branilo napasti. 4000 mož se je zakopalo na robu nekega gozda. Sele ko je oddala ruska artiljerija salvo granat čez njih glave, se je U oddelek I vkloniL • Hii( 10. jttlija. h StockhoJma poročajo: Z merodajne ruske strani se latrjuje, da je bilo za rusko ofenzivo merodajno, da so imele centralne države zisedeno po eno tretjino Ukrajine in Volinijo. Zivzetje teh pokrajin bi onemogočilo izpolnitev želje Ukra-jincev po neodvisnosti ter tako resilo važna notranjepolitična vprašanja. — Ofenziva pri Ripi, Dvinsku in Minsku ni mogoča, ker so tam v većini Bol-ševiki, ki so proti vojni in za mir za vsako ceno. Ćete na tem delu trome so popolnoma nezanesljive. Luga no, 9. julija. (Kor. urad.) Petrogradski poroč evalec „ Sta m pe* pravi, da se bodo najbrže še na drugih delih fronte pri ćele ofenzivne operacije Rusov, ziasti na romunski fronti, kjer je baje silno malo avsiro-ogrrskih in nemških čet in bi te nika!:or ne mo^le vzdržati rrsnejšega in odloćil-nejšega šunka. Haag, 10. julija. Vrhovni povelj-nik severne ruske fronte general Klem-bovsKij je izjavil, da ne bo prišlo do nobene zimske vojne več, ker se bo vojna hitro od>očs;Ia. Berolin, 10. julija. „Lokalan-zeiger izračunava ruske izgube do 8. julija na '/4 milijona mož. Na eni sami visini, gori Lisoniji so našteli 18.000 mrtvih. Obupna sredstva. Sfockhclm, 9. julija. (Kor. urad.) Listi javljajg: »Rječ« poroča, da so 1. polk strojnih ?ušk in nekatere druge Čete sprejeli protest proti provi-zorični vladi in zahtevali skoraj^nji mir. Proklamaciju pravi, da bo treba bojtijoČo se armaclo napasti v hrbtu. da se doseže usneh. Savjet svari pred takimi anarhistfčnimi oklfci ter pozi vlja prebivalstvo. naj agitatorje ta-koj naznani oblastim. Novi boji y Makedoniji. Sofi a, 10. julija. Na fronti v Do-brudž: vlada že nekaj časa živahno delovanje. Pričakovati je velikih bojev. Včeraj so se že začeli boji ob Crni in Strumi. Sarrail hoče grško armado na novo organizirati. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 9. julija. Makedonska fronta. Ob Crveni steni in na Dobrem polju Živahnejši artiljerijski ogenj. V loku Crne pri Paralovu je vdrl neki na5 naskakovalni oddelek v italijanske strelske jarke ter prpelja! iz njih na-zaj vjetnike italijanskega pešpolka št. 61. Ob dolenji Strumi pri Orman-liju smo z ognjem razpršili angleški oddelek na konjih. Na ostalem delu fronte slabotno bojno delovanje. Pri Petriču sta zbila podčastnika Balan in Uznov po trdovratnom boju s Šest le-tali angle^ko letalo, katero je vodil kapitan Odvier, ki smo ga nato vjeli. — Romunska fronta. Zapadno od Mahmudije so poskusili sovražni od-delki na več točkah približati «e našemu bregru, z ognjem pa smo jih prepodili. Zapadno od Tulče ogenj pušk. Boji na zapadu. IFRANCOSKO URADNO POROCILO. 9. julija popoidne. V pokrajini južno od Filaina je dosegel artiljerijski boj proti polnoči veliko silo. Nemci so vrgli proti Pantheonu močen napad, ki smo ga sijajno zavrnili. Med Bovettom in naprej molečim kosom pri Chevignyju so izvršile naše čete protinapad na jarke, ki jih je bil »o-vrainik včeraj zasedel. Boj je bil zelo livahen. Naši vojaki so zlomili močni sovražni odpor ter ga vrgli na fronti kakih 1500 m iz naiega prednjega jarka nazaj. Ta šija;ni uspeh nam je vrnil ve^ji del od sovražnika v njego vem včerajšnjem močnem navalu med Pantheonom in pristavo Froidmont vzetib pozidj. V Champagni se je po-nesrečil nenadni napad na neko našo maihno pos^oanko ob cesti St. Hilaire-St. Soupet. Na levem bregu Mosc smo zavrnili dva poskušena sovražna napada na naprej msleči del jarkov zapadno od Mort Homma, ki smo ga zavzeli. V gozdu Parrov spopadi iz-vidnih oddelkov. Vjeli smo več mož. ANGLEŠKO URADNO POROCILO. 9. julija. Naše čete so izvršile preteklo noč uspešno podvzetje jugo-vzhodno od Hargicourta ter vjele 35 mož, med njimi enega častnika. Jugo-vzhodno od Loosa smo zavrnili io-vraim itrafunski oddelek. Aotfieike kgub€i Amtterdam, X 'u'žja. (Kor. or.) AngleSki listi navajaio na podlagl uradnih seznamov Ugub anglcSke iz-Rube v zadnjih mesecih tako-le: Februar: 1216 častnikov in 16.277 mo?; marec: 1765 častnikov in 28.000 mož; april: 4381 častnikov ln 31.019 mož; maj: 5991 častnikov in 107.105 mož; Juni: 3601 častnikov in 105.269 mož. Poieg teh je izgubilo brođovje mese-c* junija dl častnikov ia 1Z34 ino& 1 IMahM mmmđ u Lomćam. O letalskera napadu dne 7. julija mi London poročajo: Nikdar še ni nudil noben napaa tako krasne slike. Dne 7. julija proti pol 10. dopoldne so dospela nemška letala v dv^h ureje-nih flotiljah nad London. Prva, ob-stojeća iz 12 letal, je plula zelo nizko, da je bilo znake videti s prostim oče-som. Občudovati je bilo, kako so ostali presledki kljub učinkovanju šrapnelov vedno enaki. NcmSko porckLilo dostavlja svojim prejšnjim poročilom še, da je bil poveljnik teh bojnih letal stotnik Klei-ne. Napad je bil naperjen na vzhodni del Londona, kjer je vse polno skla-dišč, obratov za opremo in ladjedel-nic. Četrt ure je trajal napad. Bombe so dobro zadele. Opažati je bilo mnogo pokrov in eksplozij. Tuđi kolodvor CharinR Cross je bil večkrat zadet. Obenem se je izvršil napad na pristanišče Marprate. Kljub silnemu učinkovanju sovražnih šrapnelov in napadom sovražnih letaK so nemška letala izvršila svojo nalogo. Ameriška vojska. Haag, 10. julija. Iz Washingtona poročajo: Pri prv^m naboru ameriške vojske je bilo nabranih 677.000 mož. V celem je bilo registriranih 95 mili-jonov moških. Vsi ti bodo istoćasno vpoklicani, da se bo da!o dognati, v kateri razporedbi jih bo mogoče vpo-rabiti v službi. Najbrže se ta vpoklic izvrši že prihodnjo soboto. Vojna z Ita'ijo. Cadorna — tmagova-1 e c. Vojni poročevalec lista *Syd-svenska Dagblad« piše z italijanskega bojišča: Deseta* seska bitka se proslavlja v Italiji kot velika zmaga in Cadorna je dobil nebroj čestitk. Pri-scstvoval sem dogodkom v blizini in ves Čas in morem reci le, da je b^a deseta soška bitka za Italijane poraz, četudi časten, za avstrijsko orož-je pa znatna zmaga. Ozcmlja Cador-r?a ni pridobil in kjer se je bilo to pri-petilo, ga je zopet skoro popolnoma izgubi!. K}e torej naj išče svoje zma-ge? Zapustil je bojišče s tisoči in ti-soči mrtvih in sicer po večini so to njegove lastne žrtve. &ajti Avstrijci so imeli v primeri s številom, katero je postavil Cadonia v boj, malo ranjenih in mrtvih. Široko bojišČe. polno mrtvih italljanskih vojakov, kaže način Cadornovih zmag. Nisem mo-gel sicer sešteti števila italijanskih žrtev, ali reci moram, da Se nisem vfdel toliko Italijanov ležati na boji-šča, kakor po deseti soški bitki. Angleška moČ v Italiji. Iz vojnoporočevalskega stana: Agen-zia StefanI se je spodtikala nad po-ročH'. Vi jih te poslal vojni poročeva-lec »Berl'ner TageMatt« v Berlin. Poročal je, da je nemire v Milanu po-tlačila angleška kavalerija in da je italijanska pošta podvržena ancrle^ki cenzuri. Vest o uporabi angleške ka-vs!erlje za vdnšitev nemirov v Milanu je iz ust vjetih italijanskih oficir-jev. Kar se tiče angleške cenzure, ima c. in kr. vojnoporočevalski stan iz Tarenta na nekega italijanskega ofleirja oddano pfsmo. kl nosi na levem spodnjem kotu okrogel pečat z napisom: Passeri by Censor. Kuvert tega pfsma se objavi v facslmilu, da se tako razpr§i vsak dvom Agenzie Stefani. ITALIJ4N5KO URA DNO POROCILO. 9. ju 11 ja. Tekom včerajšnjega dne je bilo delovanje patrulj vzdolž vse fronte znatno, V zoni hriba Gag-gio v Posini, na prelazu hriba Crosse di Cameltco, v gorenjem Chiazzu v Karniji in na Krasu pred Koštanjevico so imeli naši izvidni oddelki s četami sovražnika male praske, katerih izid je bil za nas ugoden. Delovanje artiljerije je bilo živahno ziasti v odseku pri Tolminu, na Vodicafa in na Fajtjem hribu. Albanija. Zvečer 7. t. m. je bil nov zračni sunek na Valono z našim ognjem zavrnjen. Številne bombe, ka-tere je vrgel sovražnik, n'so provzro-čile nikakih žrtev in nikake škode. Dogodki na morju. PLEN PODMORSKIH COLx\DV MESECA JUNUA. Berolin 9. julija. (Koresp. urad.) \\ olffov urad poroča: Z vojnim učin-kovanjem centralnih držav je bilo po dospelih poročilih meseca junija potopljenih trgovskih ladij z več kakor milijonom registrskih ton bruto. Ti uspehi vojne podmorskih Coinov upravičuiejo popolnoma zaupanje v nelzogibni in odločilni učinek na naše nasprotnike. Sef admiral itabt mornarice. Beroilm, 9. julija. (Kor. urad.) Wo*ffov urad poroča: Neki naš podmorski č"ln je uni-čil v Atlanskem oceanu zopet 31.300 registrskih ton. MeJ DOtopljenfmi lad^ i Jmi wc je naiiajaU oborolena angle- < ika pomožnm vojna ladja »Svlviac % katere smo vjeli encita ćasmlka. Ka-kor je ta izpovedal, naj bi bila *Syl-via« šla po zadnji angleiki podmorski čoln iz Amerike. Za podmorski čoln določeni poveljnik je bil zadet in ubit. Turski uspeh v Perziji. TURSKO URADiNO POROCILO. 8. julija. O b p e r z i j s ki m e j i vzhodno od Psndžavina so 6. julija napad!z naše čete Ruse in jih premagale. Do sedaj se poroča, da smo vplenili: 4 gorske topove, 3 strojne puške, btevilo vjetih še ni znano. 25 km severo - zapadno od Serdeča se je bila bitka, v kateri so bili Rusi z iz?ubami vrženi nazaj. Razna vojne vesti. Burna seja iraneoske zboraice. Francoska zbornica je imela dne 8. julija burno sejo. v kateri so po-slanci Briston, Bianc, Raffin - Dou-gens, Augagneur, Dalb'ez, Jobert i. dr. silno napadali vlaćo, arnic no vodstvo in predsednika Poincareja zaradi pomladanske oTenzive z dne 26. aprila. Zahtevali so stroge kazni za voditelje in najstrožjo preiskavo tuđi proti ministrom in predsedniku republike, ki so stali v vojnem svetu v Compi£gnu pod pritiskom navzočih generalov. Dalbiez je prebral pismo s fronte, ki pravi, da je ostalo od 2 stotnij na visoki planeti pri Craonnu samo 40 mož in da so bili preostali neke dru?e stotnije postavljeni pred vojno sodišče, ker se nišo bili zadost-no branili. Ministrski predsednik Ribot je izrekel ohžalovanje, da se je jfovorilo o ofenzivi z dne 26. aprila kakor o neuspehu, dočim je izvojevala vojska morda drag, vendar slaven uspeh. Če je treba kazni, naj se izvrše. Se-daj je pri$el tuđi trenotek, ko je treba presoditi z zaveznlkf, ali ni nobe-nesra sredstva, da bi se bremena vojne bolj pravično razdellla. Tri leta so zaveznikl zasledovall politiko sloč!-nosti. Onim pa, kateri bi se trudili. vsiliti nam neČasten mir, ki ga želi Nemčija. in ki bi nam bil v škodo, odreka svobodo govora. Glede Grčke je izjavfl: Nekaj drznosti in odločnosti zadnstuje, da se tam doseže zopet edfnost. Nato se je spominjal ruske vojske ter fzjavil: Zmaga je gotova, Če varujemo svoje dostojanstvo in če ne popustimo v svoji odločnosti. Korono je Izrekla zbornica vladi s 375 gasovi proti 23 glasovom zaupanje. Ametiškt prltisk na nevtraloe. Haag^ 10. fulifa. li Washinj?tona poročajo: Mnogo članov kongresa za-hteva, d& naj se določbe glede izvo/a živil vporabljajo tako, da bodo ne-vtrald prisiljeni pridružiti ie ententi. Vlada je konstatirala, da je dobila NemČija iz Amerike preko Švedske živil a, papir, stroje in vojni materijal ter želi zato ustaviti via transportna dovoljenja za Švedsko za tako dolgo, da bo prišlo do sporazuma glede bo-doče opustitve dobav Nemčiji. Orikf parlament. Rottordam, 9. julija. (Kor. urad.) „Dailv Telegraph* poroča iz Aten: Meseča junija 1915. iivoljeni grlki parlament je sklican za 25. juli. Slovenski renegat Kutln italijanski SpljOfL Curih, 8. julija. (Kor. ur.) Včeraj je prišlo med socijalisti In nacijonali-sti do ostrega prerekanja, pri čemur se je omenjalo, da je bila nacijonali-Siom najbrže odtegnjena podpora in-dustrijalcev. Socijalist Todeschi-n i, kateremu se je očitalo pred leti s strani irredentlstov, da je Avstriji prijazen in da deluje v takem smislu, je pokazal pismo, v katerem se spo-roča v Florenci ba§ lzvr§ena aretac!-ja takratne glavne priče te trditve, imeriom Cuttin, izdajatelja lista »Co-da del Diaovolo« v Trstu, radi špijo-naže. Todeschini je s pomočjo svojih tovarišev označil Foscarija za so-krivca špijona Cuttina, nakar je na-stal skandal. Foscarija so odvedli iz dvorane in zunaj je bil velik prepir med njima in njunlmi tovariSL RotifiOia kriza na MM Danes popoidne se vrši odločilna seja nemškega državnegra zbora, Pričakovati je važnih izjav, ki bodo razbistrile situacijo. V budgetnem odseku državnega »bora je prišlo včeraj do ostrega na-stor>a socijalnih - demokratov proti državnemu kanelerju, ki ni hotel po-vedati, kaj se je godilo v kronskem svetu. Odsek je preklnil sejo. Demokratične stranke sogrlašajo v tem, da je treba izvesti brez od-loga velike notranjepolitične demokratične reforme: predvsem splošno m enako volilno pravico na Pruskem ter parlamentarizacijo nemške vlade. Olede vojnih cUjev pa nasprotja š© nišo poravnana. Nacijonalni liberald odkianjajo formulo o kompromisnem miru. Cesar Viljem je v ponedeljek do polnoči konferiral z državnim kanc-lerjem in se je vćeraj dopoldne zopet i njim posvetovaJ. Govori se, da bo v lastnoročnem pismu naznanil uved-bo splošne in enake volilne pravice na Pruskem ter reorganizacijo pruske in nemške vlade. O poziciji Beth-mann - Hollwega se razsirjajo razne vesti. Ene pravijo. da je njegov od-hod že gotova stvar, druge zatrjuje-jo. da se cesar Viljem noče ločiti od svojega dolgoletnega zaupnika. Tuđi demokratične stranke si glede svojega stališča glede državne^a kancler-ja nišo složne. Napredna frakcija se boji, da bi mesci. Bethmannu slediti še konservativnejši državnik. Dogodki, ki se odigravajo v Berlinu, vzbujajo največjo pozornost ce-lega sveta, kajti boj, ki se vrši, je boj med demokratično in avtokratično idejo. (lasa mornarica. (Kouec.) Dne 23. maja 1915. nam je Italija napoveđ?Ja vojno. Ta novi sovražnik je imel zndosti prilike, učiti se iz vojnih izkušenj in svojo mornarico pri-merno opremiti. Vsled svoje veliko-potezne in požrtvovalne mornariŠke politike je razpolagala Italija zmornarico, ki je glede števila jednot in bojne sile svojih tipov v znatni premoći nad našo. To ne velja le z ozirom na velike bojne ladje, katerih je imela Italija pred vojno štiri, morda pet, in h katerim se je tekom vojne pridružila še jedna, marveč tuđi z ozirom na velike rušilce in podmorske čolne, katerih slednjih je imela Italija pred vojno 20. Ali že v tripolitanski vojni 1911/12 so se kazali znaki, da se ita-lijans!:a mornarica ne odlikuje po svojem duhu in po strelskem izvež-banju. Malo ur potem, ko je bila nam Italija napovedaJa vojno, je izvršila naša mornarica sunek na italijansko vzhodno obal. Na binkoštni ponedĆ-Ijek ob zori smo obstreljevali objekte pred Rimini, Sinigaljo, Jakinom, Vie-sti, Manfredonijo in pred drugim! še bolj južnimi kraji, ki služijo povsero ali deloma vojaškim svrham, tako posebno vse vtrdbe, arzenale, voja5-nice, taborišča čet, ziasti jadranska obrežna železnica je bila znatno po-škodovana, ki je imela poleg tračnic zapadnega železniškega omrežja čete z juga dežele pripeljati na fronto. S tem obstreljevanjem je bila vzeta sovražniku jedna dohodna pot. Poleg mnogih važnih objektov je bil prf tei akciji uničen rudi Italijanski ruši-lec torpednih čolnov »Turbine«. Sledili so ponovni šunki naše mornarice na italijansko obal in v jadranskem obsegu. Dne 10. in 11. junija so bili potopljeni sovraini podmorski čoln!, istotako 27. junija in 2. julija sovražne torpedovke. 7. julija je bila italijanska oklopna križarka »Amalfi«, težka 10.000 ton in močno oborožena, potopljena po jednem naših podmorskih Čolnov. Ta čin zasluži, da se ga posebno omeni. Podmorski čoln je bil na po-skusni vožnji, kar je zagledal divizijo sovražnih ladij in zadel prapomo la&-jo »Amalfic. Istotako je postala nekaj đni kasnoje, 18. julija, praporna ladja neke italijanske križarske divizije, 7350 ton imajoča oklopna križarka »Giu-seppe GaribaldU južno Dubrovnika žrtev drznega napada jednega naših podmorskih čolnov pod poveljstvotn iinljskega poročnika Rudolfa Singule. Potopila se je južno Dubro> lika hi potegnila je s seboj poveljnika križarske skupine in 50 mož. Italijani so se bili polastili otoka Palagruža, ali naši rušilci In letala so jih tam tako nadlegovali^ da so otok kmalu popolnoma zapustili. Pri ponovnem rekognosoiranju naše mornarice v Adriji so imeli Italijani težke Izgube, zbog katerih so bili oplašeni in tako za našo mornarico dalje časa ni bilo nikake prilož-nosti za podjetja. Naša mornarica pa si je bila svoje naložene jej naloge vedno svesta In je uničila pri ponovnih vpadih važne italijanske objekte. Ona je držala sovražnika proČ od naše obali in tako dosegla popolnoma naš vojni cilj. Večkratni šunki med Otranto in Valono proti Italijanski zapori so imeli vedno uspeh. Najnovejša pomorska zmaga na Otranski cesti !n junaški čin kapitana linijske ladje von Horthv sta v spominu vseh. Odlično je bilo delovanje naših pomorskih letalcev. Drug drngega presegajo v nestrasnosti in pogumu. KmaJu začetkom vojne, takoj prvo bojno noč se je prikazala velika italijanska zračna ladija »Citta di Ferra-ra« pred našimi centralnimi pristani-šči, ali naši letalci so Jej zabranili na-daljevanje napada na našo mornarico. 8. junija je dohitelo »Citta di Fer-rara« naše pomorsko letalo »L 48« - Stran 4. »SLOVENSKI NAROD\ dne U. jullja 1917. 156. Štev. poročnik linijske ladje Klasing — jugozapadno Lošinja, jo prcletelo, ha-variralo m prisililo, da se je spustila na tla, na kar jo je hidroplan, spustiv-ši se nizdoi do nje, vžgal !n povsem uničiL O polnoči 5. na 6. avgusta je bila italijanska zračna ladja »Citta đi Jesi« pred Pulietn prisiljena pristati in potegnjena v pristanišće. Opetovano so bili strmoglavljeni privezai baloni in letalci, Verona, Ra-vena in drugi vojasko važni kraji bombardirani. Na izvidnem polju so izvršili letalci izredno važno delo. Izvedli so čisto posebne čine. Neki leialec na primer je bil havanrnn, ni mo&el vej vzleteti, je padel na morje, hitro je postavil svoja krila in je dospel z vesta" na našo obal. V raznih soških bitkah, prav posebno v deseti, so imeli pomorski letalci s svojim požr^vovalnim delova-njem znaten deiež na uspehu. Junaški čini našega mojstra - pilote Bogomi-ra Banfieida bi napoinili ceie knjige. V deseti soški bitki ie bil skozi stirt tedne vsako noć ure in ure v zraku. Po pravici mu je hvaležno tržaško prebivalstvo podarilo častni naslov »varuh Trsta«, kajti Itaiijani imajo ogromen rešpekt yred baniieldom V njegovo zaporno območje ni prišel nihče. Brezštevilne tuje letalce je premagal in mornarica srne biti ponosna na tega junaica. Napadalni dun je vedso vodil našo mornarico k /masi, kait: naša mornarica se beče bojevati, vedno pripravljena, zma^ati ali umreti. f?avno pri mornarici se po«mdi mlađim oficirjem prilika, da store odlična dejanja in vsako posrečeno deia nje jih vspodbuja k nadaljevanju, to-varišem pa sluzi za pesnemanje. Naj bo usojeno Midi većini mornarice, uveliaviti svojo vrednost in vrlost v čast prapora ui v slave naše skupne domovine! Inuiskg Mis ««!tw Lid.aiJtnjj^a za«?1!5? a loitikt nisu n firet? fer za ' etičko nntis ii nian tiul (Kooec.) Vršile so se nato volitve. Po svojem uradnem stališču so po-klicani ▼ odbor tile gg.: Ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, namestnik dr. Joi. Gruden, kanonik v Ljubljani, deželni glavar dr. Ivan Šušteršič, naraestnik dr. Vladi-slav Pegan, deželni odbornik, c. kr. deželnosodni predsednik v Ljubljani Adolf E1 s n e r namestnik Josip P a j k, c. kr. dvorni svetnik, c kr. okT. sodni predsednik v Novem mestu Franc Garzarotli pl. Thumlack, namestnik dr. Vladimir Fčrster, c. kr. deželni sodni svetnik okrožnega sodišča v Novem mestu, župan deželnega stol-nega mesta Ljubljane dr. Iv. Tavčar, namestnik Jan. Bleiweis vitez Trste-niski magistratni svetnik, dva zastop-nika c kr. deželne vlade v Ljubljani: Ernst baron SchOnberger, c. kr. dež. vladni svetnik in Ivan Kresse, c kr. dežel. vladni svetnik. namestnika dr. Leopold Žužek, c kr. okraj. ko« mlsar in dr. Lorenc Bogataj c kr. dež. viad. pom. praktikant, c. kr. dež. sanitetni referent dr. Fran Župane, c kr. dvorni svetnik, namestnik dr. Alfred Mahr c. kr. višji okrajni zdra-vnik v Ljubljani, oba c. kr. deželna šolska nadzornika za ljudske fcole na Kranjskem: Albiti Belar, namestnik šolski svetnik dr. Henrik Svoboda, c. kr. reaičm profesor in okrajni bolski nadzornik v Ljubljani dr.Min. Opeka, namestnik Šolski ravn. Fr. Lavtižar, okrajni Jjo'ski nadzornik v Ljubljani, dva zasvopnika vojaštva, imenovana od c. in kr. vojaškega povelj. v Gradcu: Ludvik Kneifl, c. in kr. polkovnik, poveljnik c. kr. nađomestnega povelj-ni*tva v Ljubljani, namestnik Gottfried baron Sctiwarz c. kr. nadporočnik, Rudolf Jeglič, c. kr. podpolkovnik, poveljnik c. kr. domobranskega nado-mestnega poveljniStva v Ljubljani, namestnik Rudolf Grošelj, c. in kT. nadporočnik izven službet dva zastop-nika centrale društva, ki se bosta sele imenovala z dvema namestnikoma, dva zastopnika kranjskega dežeinega odbora: dr. Josip Dermastija dež. svetnik, namest. Karei Dermastija vodja trgov. sole in deželni poslanec, dr. Ferdinand Tomažič, deželni tajnik, namestnik dr. Franc Logar de-relni komisar, dva od c. kr. deželnega iolskega sveta imenovana zastopnika učiteljstva: Ivan Jeglič, nadučitelj II. mestne deške ljudske sole v Ljubljani, namestnik Franc Schiffrer, učitelj na nemski mestni deški ljudski Soli v Ljubljani, ga. Frančiška Illerschitz ravnateljica nem. mest. dekliške Sole v Ljubljani, namestnica gdč. Frančiška Zeme, učiteljica na slov. mestni de-kliski spli v Ljubljani, dve članici skupine „Ženske vojne pomoči*; grofica Marija Attems roj. grofica Ceschia Santa Croce, dvoma dama Njenega Veličanstva cesarice in kraljice, namestnica še ni določena, ga. Bogumila $. ŠuSteršičeva, soproga (kitl- nt%* gUvarJa, oamestnica ie tri dolo-£ena. Irvoljeni pa so bfli v odbor na predlog đvornegi svetnika viteza Laschana tile gg.: đr. Aimtn Jotk odvetnik v Ljubljani, đr. Deraeter Bleiweis vitez Trsteniški, deželni sanitetni nadzornik, P. Čampa gvardijan in župni upnvitelj na Viču, dr. Eger Ferdinand odvetnik vLjubljani, vitez Gutmannstahl Nikolaj vele-posestnik, Knez lv. predsednik trgov. zbornice, Kosler Jos. priv., Kregar Ivan predsed. zavoda za pospeševanje obrti, Albert pl. Levičnik dež. sod. predsednik v p., Loy Alojzij župan v Kočevju, Petrič Ivan župnik, dr. Plautz Oskar ravnateljstveni tajnik Kranjske hranilnice, vitez Schoppl, uradni ravnatelj Kranjske hranilnice, Staudacher Ferdinand računski re-vident, dr. Tretter Lorenc gimnazijski ravnatelj, dr. T r 111 e r Karei odvetnik v Ljubljani, Ubald pl. Trnko-czy rekamar v Ljubljani, Urbane Feliks velctržec, VukšiniČ Martn upravitelj nem. vit. reda v Mef-iki, knez VVindischgraetz Hugon We-riand, gospod na Haspergu. Za Člane razsodišča <;o bili izvo-ljeni grg.: deželnosodni pred«ednik Adoif Elsner, odvetnik dr. Kare! Tri 11 er in župnik Ivan Petrič; /a njih namestnike: odvetnk dr. Ferdinand Eger, odvetnik dr. Josip Až-man in posestnik vitez Gutmanns-thal; za računska preglednika pa gg. Gjuro Rasica, ravnateli deželne banke in tovarnar Pave! Seemann. Iz-volitev dveh zastopnikov pri osrednjem društvu se je prepustila odboru. Ob koncu zborovanja se je ogia-sil k besedi Njegova c. in kr. Viso-kost nadvojvoda Leopold Salva-tor: Bilo mi je v posebno zadošćenje, da sem se mogel udeležiti ustanov-nega občnega zbora Kranjskega deželnega društva c. kr. avstrijskega zaklada za vdove in sirote ter a otro-§ko varstvo in mladinsko skrb, ker sem prepričan, da bo v de^ei:, katere sinovi se bore na bojišču tako hrabro in Častno za varstvo domovine, tuđi vse prebivalstvo smatralo za svojo častno dolžnost, iskazati se jim hva-ležne ter se udeležiti skrbi za preostale. Od Njegovega Veličanstva, našega premilostljivega cesarja in gospodar]a pooblaščen z zastopstvom v Najvišjem protektoratu, se zahvaljujem vsem, ki so se potrudili za ustanovitev tega deželnega mesta, zlasti gospodu de-želnemu predsedniku gTofu Attensu, ter upam, da se bodo "strnili vsi iak-torji, da v patrijotićne« duhu posve-tijo ?voje moči preostalim na polju časti podlih, kakor rudi splošni mla-dinski skrbi. Vedno bom z živim zanimanjem zasledoval delovanje novega deželnega drušh'a ter mu morem samo želeti, da bi se resnost in velikost njegovih nalog vsestransko priznala in da bi našlo pri izpolnjevanju svojih nalog pri vseh po njih močeh podporo. Po končanem občnem zboru so se vsi udeležniki, zbrani okrog Njegove c. in kr. Visokosti nadvojvode Salvatorja, dali v skupini fotografirati. Veli iz nrhtni W, Odlikovanja Fdečega križa. S častnim znakom dru^ega rarreda Rdečega križa z vojno dekoracijo ao odlikovani: dvorni svetnik Ivan Krekich - Strassoldo, name-stništv-ni svetnik Edmund Fabia-n i, namestn&tveni tajnik dr. Fran W1 č e k in okrajni zdravnik v Seža-ni dr. Ivan Vrč on. Na zaposlovaineoi tečaja c. kr. gorišklb učitelii^č v Ljubljani so se izvršili zrelostni Izpiti v času od .?0. junija pa do dne 6. julija 1917. Proglašene so bile za zrele nastopne kandidatinje: I. Redne gojenke: B a J-čič Marica, Bras Marija, Cernc Orila (rudi % nernškim učnim jezikom): Di e t z Mara (z odliko % slov. in nem. učnim Jezikom); Dol Jak Olga; Dominco Olga; Domin-ko Marta; Furlan Elizabeta ($ slov. ter z odliko z nera. uč* jezikom); Komel Josiplna; K r i ž n i č Vekoslava: Kumar Olga; Maca-r o 1 Pavia: M e r v 1 č Marija (z odU-ko); Mlač Juliia (tuđi z nem. uč. jezikom); Novak Marija; Oblo k a r LJudmila; P e r § 11 Alojzija; Podboj B^rta; Rilmmler Oi-zela (tuđi z nem. u. j.); Sehwarz Marija (tuđi z nem. «č. i.); Slili* Z o j Ljuboslava; Š i a I ff o I RottUte; T o m š i č Ana (z odliko); Vodo* pivec Marila; Žitko Ana. II. Pri-vatistinje: Ccrmak Boiena; Ctik Marija; Franko Vida; ItkraSta-nialava; Istenič Josipina; Me-ško Ujka; Moćnik Katarina; Pohani Jadvlga; Pod boj Marija; Sevcr Vora; Turtk Crna; Ve-ninšek Marija in Zemljit Marija. — Ražen navedma »ta napravili kanđidatinji S«lltk \dm m Ta* b o r s k y Doroteja, ki tnuUa im zt+* dopolnflni Izpft za nem&ki jezik, a ab-iolvirana licejka Riiraondo Marija dopolnflni zrelostni izpit sa ljudske Sole z nemškim ućnim jezikom. Mo-ikih ahttturijentov n! bilo, ker so tri-Ie Četrtoletniki tekom šolskega leta prebili pred odhodom v vojaško službovanje predčasni zrelostni izpit, namreč: Klebel Emerih, Pag on Josip in Klavora Fran; istotako š v a r a Ivan, nekadnji grojenec gori-skega učiteljišča. a sedaj v vojaškem službovanju, Sklep šoiskeca lela na laposlo-valnem tečaju c. kr ^orlšklh učite-liHe v Trstu. V ponedeljek se je zaključilo šolsko leto na zaposlovalnem tečaju c. kr. goriških učiteljišč v Tr-stu z razdeKtvijo drža\noveljavnih letnih izpričeval. Na zavodu je bilo vpisanih 96 gojencev in gojenk. Spre-jemni izpiti za šolsko leto 1917/18 bodo septembra meseca. Zrelostni izplt na zaposlovalnlh iečajih c. kr. gorlških ućiteliisč v Trst« s-> napravih sledeCro nbittir'jen-tinje in sicer: za ljudske sole s slovenskim učnim jezikom: Marija Bune, Anton> -m" nekem pogrebu mora!e žen^k* porr^jrati nositi krsto. Ir te župamh .1« v vojski 'Oii mož, v Ameriki ^> Padlo j'\h je ćcsiei petderct. lšče se Terezna Bone. žena Lovrsta iz Solkana (2abji kraj\ Kdor bi ka« vedel, nai sporni -»Posredo-val^ici za sroriške be«nince« v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. Dnevne vesti. — Odlikovanja v girnizljski bol-nlšnici Zelezni zaslužni križec s kro-no na traku hrabrostne svetinje so v garnizijski bolniSnici št. 8. dobili na-redniki: Henrik Stan cer, Ivan Koc-mur, Ivan Walcher, Franc Hor-worka, Franc Jeraj, Emil Gross-ouer \n ognjičar Teodor Tofant.— 2elezr; zaslužni križec na traka hrabrostne svetinje pa desetniki: Anton Anžič, Bruno Schott in Aleksander Wissiak. — Odlikovanje triaikega driav-nolrlimrkega ravnatelja. Dvorni svetnik državnoželezniškl ravnatelj dr. Ruodl S c h m i t z je odlikovan z zvetdo z vojno dekoracijo h kon-turnemu krifu Fran Josir^vega reda z vojno dekoracijo, ki mu Je bil že prej podellen. — Nov načelnik na pottajl đo-feafske žetezolce v LJubOaiiL Jakob Koch, ielezniški revident na držav-nem kolodvoru v Ljubljanu je imenovan sa provisoričnega načelnika na postali dolenfekc železnice v Ljub-ISattl. — Umri ia v Oorenli vaši nad Stofto Loto pri *vttf ljnhUeoi um- teri poročnik Pavel M i k 1 a v č i č, po dolgotralnl mnčni boleral, ki si jo je nakopal na bojjšču. Bodi simpatič-nemu, Ijubeznjivemu mladeniču ohra-nlen časten spomin! — Ivo Umek t. Slovenski pra-porščaki 87. pešpolka nam pišejo s fronte: Ivo Umek, praporSCaK 87. pcšpolka z Globokega pri Brežicah, nas je dne 28. junija 1917 zapusti! za vedno. Napadel je sovražno poljsko stražo in s svojim moštvom že pre-koračil fično oviro. »Fantje, naprej!« je zaklical, trenotek pozneje je bil težko ranjen od ročne granate. Na obvezovališču je priše! k zavesti in ko so ga ^daesli, nam je mahajoč z roko voščil zadnjikrat: »Lahko noč!« »Dokler ne pade zadnje jasno čelo, — ki lesketa na njem — se večnosti po-!jub — grobovi — tulijo.« (O. Žu-pančič.) — Prošnja. Svoječa^no sem čita! v »Slovenskem Narodu«, da se je oglasil z italij^nskega vjetništva g. .Tanko Kos, kadet. Lir. 27. ki je pri-pomnfl, da se nahaja v bolnišnici, kjer se zdravi tuđi poročnik Rok Za-lokar. Ker je moje vsestransko po-izvedovanje po ni >jem sinu noročni-ku Roku Zalokarju, ki je prišel dne 2.*novembra 1916 težko ranjen v i^n-lijansko vjetništ\ftH brezuspe^no. se ohracam do gosp. očeta kadcia Kosa z vljudno prošnjo, na] mi blagovoli sporečiti svoj naslov in stopiti z mc-noj v tozadevno zvezo..— Ivan Žalo k a r. Podgora pri St. Vidu nad Ljubljano. — Glednfiška večera na korist Soškemu zakladu, ki sta bila nedavno napovedana. potem pa preiožena, «e izvršita prihodnjo soboto in nede-lio U4. in 15. julija) v veliki dvorani, ljubljanskoga Mestnega doma. Podrobnosti slede. — Premeščen ;"e Ferdinand V u-i č i ć. postajni mojster. iz Prvačine k železniško - ravnatcljskemu oddel-ku VII. — Iz druge državne gimnazije: Dne 28. junija so se vršili zrelostni izpiti na tukajšnji drugi državni gimnaziji. Priglasilo se je 7 dijakov, ki so vsi prebili izpite. Ti so: Fakin Albin iz Pul?a (z većino), Florifančič Milan iz Ljubljane (soglasno), Irkič Nače iz Ljubljane (z večino\ Sadar Vinko iz Budanj (z odliko^, Sever Gusti 12 Zatične (soglasno), Stojko-vič Gojmir iz Luibljane (soglasno), Štimec Jožc iz Sp. Šiške (z odliko). — Stenogr&i'sko tekmovalr.o brzopisje na CSristolovem učnetn zavodu, Sodna ulica 1, pod vodstvom g. prof. Adolfa Robida se je vršilo v petek, dne 6. t. m. ob 6'. uri zvečer na zavodu ob obili udeležbi občinstva, ki je z zanimanjem sledilo urnim stenograf injam. Udeležilo se je tekrae iz nemškega brzopisja 21 gojenk in go-jencev. Diktat je trajal šliri minute in obsegal na eno minuto povprečno 140 zlogov. Prvo darilo 20 K je dobila gdč. Helena Li kar; drugo 15 K go-sped Stanko Bratok; tretje 10 K gil-c. Draga Slovnik; četrto 5 kron gdč. Malči Bratok; peto darilo gdč. Fani HOnigmann. Tekma iz slovenske stenografije se vrši v ponede-ljek dne 16. t. tu. ob 8. uri zjutraj. Dostop ima vsakdo, ki se zanima za stenografijo. — Uradno zahr.evan.fe mlatilnic. Pravkar je izšla naredba c. kr, mini-strstva za ljudsko prehrano, ki odre-ja, da morajo biti mlatilnice vseh vrst, kakor tuđi čistiinice za žito, v dobrem stariju ter pripravljene za slučaj, da jih zahteva c. kr. deželna viada, oziroma okrajno glavarstvo za svoj okraj v svrho nilačve, odnosno za čišćenje žita. Glede njih uporabe pri poljedelstvu in tozadevne od-škodnine daje potrebna pojasnila mestni gospodarski urad na magistratu. V Idriji je nagloma umri gospod Aiojzij Novak, c. kr. šolski ravnatelj v pok.. v starosti 65 let. Cenjeni rodbini naše srčno sožalje! Lov krajevne občioe Selca pri Škofji Loki se bode dal dne 26. julija 1917 v občinski pisarni v Skofji Loki potom javne dražbe v zakup. NatanC-nejši podatki so razvidni iz razglasa na mestni deski. Poročila sta se dne 9. julija gosp. Miha T o m š i č, posestnik na Vrhni-kj in gdč. Fani Kunstlova, hčer-ka lesnega trgovca gospoda Josipa Kunstla z Vrhnike. Kino Ideal. Splošno pohvalo je žela včeraj pri predvajanju štiridejan-ska pretresljiva življenjska slika »Ljubav zmaguje« z znano nordijsko umetnico Aud Egede Niessen. Poleg tega še izvrstna veseioigra v treh delih »Hišni gospodar gre nakupo-vat« ter najnovejsa vojna poročUa z vseh boji^č. Ta spored se predvaja samo še danes, v sredo, in jutri, v če-trtek. Zadnja predstava ob 9. zvečer na vrtu s spremljevanjem prvovrst-nega gledališkega orkestra. — Kino Ideal. Kokoi s« ie^atekla. Dobi se jo pri sospe Wind«her, Stari trg 13. 2r«ban|e rair«dn« lot#rfje. (2. lasved, 1. dan.) 70.000 K dobi štev. 57.303, 30.000 K dobi št. 101,168. Po 5000 K dobi It 77295, 83.845. Po 2000 K dobišt 44.001, 56.450,88.7G5, 89.150. Po 1000 K dobi tt 4665, -24-831, 27.434, 31.697,35.156,36.257, 36.640, 62.348, 67.524, 82.540, 85.129, 93.696, 99,993. Pri želodcnih težkoćaii, tiščanju, slasti po jedi, breztečnosti zasigura uporaba naravne Franz - Josef gren-čice, breznapomo, neovirano lagodno izpraznenje telesa in urejeno pre-bavo. Aprovizaciia. -f- Razdeittev mesa na rumene izkaznice A in C. V četrtek, dne 12. julija bo mestna aprovizacija ljubljanska razdeijevala v cerkvi sv. Jožefa na rumene izkaznice zaznamovane s čr-kama A in C goveje meso a 2 K kg. Določa se naslednji red: Rumene izkaznice s črko A dobe meso od *A 1 do 1 ure, rumene izkaznice s črko C dobe meso od 1 do pol 2 štev. 1 do -150, od pol 2 do 2 ure štev. 151 do 309, od 2 do pol 3 ure štev. 301 do 4.50, od pol 3 do 3 ure štev. 451 do 600, od 3 do pol 4 ure štev. 601 do 750, od pol 4 do 4 ure štev. 751 do 900, od 4 do pol 5 ure štev. 901 do 1050, od pol 5 do 5 ure štev. 1051 do 1200, od 5 do pol 6 ure štev. 1201 do 1350, od pol 6 do 6 ure štev. 1351 do 1500, od 6 do pol 7 ure štev. 1501 do 1650 in od pol 7 do 7 ure štev. 1651 do konca. Vsaka stranka mora poleg rumene izkaznice prinesti s seboj tuđi rodbinsko izkaznico, kaicro je dobila pri zadnji krušni komisiji. Brez nove rodbinske izkaznice ne dobi nihče mesa. Pripraviti je drobiž. — Prodaja moke za stranke. Moka se bode prodajala za stranke od četrtka, dne 12. julija do vštetega petka, dne 20. julija. Na vsako izkaznico se dobi pol kilograma pšenične moke za kuno, kilogram po 66 vin., in V4 kg fižola, kilogram po 12 vln. — Ostanek moke je napo-v e d a t i zanesljivo v soboto, dne 21. julija. -[- Na trgu se zadnje dni doga-jajo neprijetni prizori, ker se nekatere prodajalke ne morejo ravnati po oblastvenih ukazih glede prodajnih ur in se. postavi j a jo na stališče, da nišo one radi prebivalstva na trgu, temveč narobe. Tako je včeraj dopoldne \ir zvala branjevka Marjetič prav neprijetne incidente. Prišla je s svojim blagom na trg sele ob pol 9. ter je imela na prodaj tuđi krompir, ki ga pa je hranila za vojaštvo, češ da bo tako več izkupila in se je pri tem sklicevala, da ima pravico začeti s prodajo, kadar se njej ljubi. Treba bo proti takim prodaj alka m nastopiti z vso strogost jo. Danla. G komercijalni svetnik BSaks lamasni izročil je mestnemu županstvu v počaščenje spomina po ranjkera očetu 500 K za aprovi-zacijo ubožnih slojev ljubljanskih in 250 K za mestne uboge, osobito iz šentjakobske fare. G. Tomai Bizllj, posestnik in gostilničar, izročil je mestnemu županstvu v počaščenje spomina umrle soproge Marijete 50 K, za prehrano ubožnih slojev Ijnbljansldh in 50 K za vdove in sirote padlih domaćih vojakov. G. občinski svetovalec Ivan Bona6, tr-govec in posestnik, podaril je za dnevna za-vetišča za revno šolsko mladino 50 K, in za vdove in sirote padlih domačih vojakov 50 K. Mestnomu aprOTisaćnemn sakladn za prehrano ubožnih slojev, podaril je neimenovan dobrotnik ponovno 500 K in drug neimenovan darovatelj ponovno 100 K. Zs vdOTe In sirote padlih domačih vojakov podarila je najemnica gostil. pri .Roži* 20 K. Sarilo. Ker mu je umri v njegovi odsot-nosti dobri sosed gosp. Hinko Franzl, je da-roval g. Fr. Kavčič, gostil. na Privozu za. družbo sv. Cirila in Metoda 20 K in za knjižnico gospodar, napred. društva za šentjakob. okraj 10 K- Požrtvovalnemu rodoljubu, ki je tolikrat pokazat svojo naklonjenost do narodnih insti-tucij, najlepša zahvala! Podružnica Bdečega krila v Ssdra« ti Cl. V podružnično blagajno Rdečega križa so darovale gospa Magdal. Oblak Sv. Gregor 10 K in ga. Iv. KovaČič, Sodražica 10 K nam. venca na grob svoji umrli materi. * * Upravništvu naših listov so poslali: Za „zavod sa v vofnl oslepele vo-Jake*« 111 W. poroč. iz Ilir/ Bistrice K 4 80. Za , Ciril - Meto dovo dmibo11 Dako Makar, Metlika 36 K, zbrall .Marjašarji11 pri Makarju mesto venca umrlemu Vilko Rosinl, Franc Kavčič gostil. na Privozu 20 K, ker mu je v njegovi odsotnosti preminul dobri sosed g. H. Franzl, AL Zarnik živinozdrav. iz bojiščt 90 K, zbirka če§kih, hrvatskih in slovenskih častnikov pri poljski železnid na ruskem bojišču, v .Ostariji* pri Alešu se je spomhila Petrova dražba C. i. M. z 10 K in vesela dražba v staroznani krčmi pri Petru Steplčn v Siški 70 K, ob snidenju prijateljev rez. častnikov .naše krvi in misli". Skupaj 226 K. Za ,srodbiiio v vojni oslapelega Kri-inarle11 rodbina Ivan Ogorelec v Ljubljani 100 K, mesto venca na krsto g. Min. Bayerja* Srčna hvala 1________________________ Umrli so v Ljubljani: Dne 6. julija: Janos Hizsnvk, crnovojuiškl pežec, v rez, vojaški bolnici na obrtni šoll. — Juri Kovacs, honved, v rezervni vojaSki bolnld v Marijani šču. Dne 7. julija: Josip Neustupa, peŠec, v rezerni vojaški bolnici na obrtni loli. — Frao-čišlta Gorjanc, šivilja, 22 let, Radeckega cesta 12. — Mtrtln Borštnik, posestnik, 65 let Karolinška zemlja 44. I2da]at«lj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina lo tlsk »Narodne iigjSKm^ 166. štcv. .SLOVENSKI NAROD', dne II. jujjja 1917. Stran 5. Opio keoisko opravo za d?a kooja novo, moćno in iako fno izdHaoo prodan takof. Jote Boiman, ftradiftte 13, ljrtlfaaa. Preklk. Podpisani prcklicujem vse žaljive govonce g'ede Josipa Loika.poslo-▼odjepri »Mizarski 7adru^i« na Glincah tcr se mu obenem zahvaljujem za odstop od tožbe. 2264 Gllnce, đnt 7. julija 1917. _________ ______JnlU Kolar. Zahvala. V soboto je d as ta I ori meni na Cesti v Mestni log požar m je bHa moja hi5a v veliki nevarnostt. Na po-moč je prihitelo voja£tvo in je z neumornim delom resilo mojo hiso. — Zahvaljujem se prav od srca frospoou poročniku A'eksandru Bokonu. 137. j trenskega skupinskega poveljstva in \ vsem njegovim vrlim voakem a njihovo Čiovekoljubno oofrtvovalnost. 2269 Fra ne Oven. | Ponudite ! kostanlev les' v hlodih ali polenm edino j tvrdki Vinko Vabi«, Žalec, Juinoitajcrska. TakojŠnje plačilo proti duplikatu izvozoega lista ! Kula-.rno I poslovan;e ! Navesti je cen ., I množtno v var*. in rok oddaie j Rabim kratko dobo Vaš creme in morem ga s popolnim prepnčanjem vroče prrporočati vsaki dami, kaiti učinkire zelo dobro. Polt postane ne* • ina in 3rez kvare crožna. , ftfinnfr Banoniova m. članka đefel. Narod. gled. v Pragi. fzde'uj- Laboratorij Hera, Praga- ; ▼riortce, flalek. ni. 35. teL 6443. Veliki lonček 3 K, srednji K 1 50, za , poskuSnio 60 vin. — PoSilja se po pošti proti vposlatvi zneska z dodatkom 60 vinarjev za porto Zaloga v Ljubljani: Lekarna U. Pf. Trako«zy. 3084-V. Neizmerno ožalošćeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš predobri oče, oziroma brat, stari oče in svak, gospod Alojzij Novak c. ter. Solskl ravnatelj v p* dane«; ob 4. uri pop. v starosti 65 let hipoma preminul. Telcsni estanki prcdragecra rajnika se poneso v torek dne 10. t. m. ob 5. uri na pokopališće k sv. Križu v Idriji. Sv. maše zadušnice se bodo bnle v farni cerkvi sv 3arbare. IDRUA, W0RGL, HAMBURG, TYNIE. Leopo'dma Jfcvafc roj. Vićic, soproga. — Jal!}, *Hmar, Vi;iiorf Fraco, Jel*o« sinovi. — Pavla Schtwi!l roj. Ne« ?ak, Milena Sratrics 33evak, hćere. — Darinka Bdifo, vnukinja. — Filip Vift?c, svak. — Marija ManseiaaB n roj. Novak, Joaiplna iniieršič roj. Afov&k, Gabiijela HovAk« ZoLja Srakacz roi. Hovakf sestre. — Fracc Nevaff, brat. i Miš l Mi ■ priporoča ■ Narodna tiskarna. K*liH>il ftft&iauv Ib sa|^al|iu ilov. Utistrovaal tedai*s ^os pf « n n m ^ t -101 "j&fcjtk^n Siv j VS priotičujejo vsak *edei R10090 Tanlmivili sU!i z hoj!*ć in o drjgi:i važnih akiuatah j domaćiri m tujift do^odkih. Te: obi" ' /./inimive^i čtiv.i: peimi, povesti, fak9 laniuilv, lep ! defektivakl remaa, poučne č'anke in Crtice iz gospodin stva, zdravstva, vz^OjCslovja. tehnike j in sploii vseh strok poljudncga znans+va. 118 ! ,,TEDr:NTSKE SLIKE" so nepoliti^en in nestrankarski flustrovan tednfk, ki je posvečen le zabavi in rvouku „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročen^ vsaka rodbins. vsaka ^ostilna, kavama, brlv-nica, vsako driištvo itd. Zflhtevajte,, TT.DEN^KE SLIKE' povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDEN'SKE SLIKE" stanejo fetrt leta K 2— po\ lets K 6— in ćelo ieto i< 12'~. Naročniki dobe kot nagrado slike Preicrna, lurčtča, Gre^orčiča in Aškerca ter tuđi iepe ranimive knjige. Naročit- s „TEDEN'^KF. SI.TKE" tako;! Pošijite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko ,,TEDE>:SK'E SLIKE" brezpl.ično In pogine prosto na o^ied. Upravništvo lista „TEDENSKE SUKE" Li«btjaas, Tre^ć^k^r.pka altoa 10 I. JerlCfi Miklavčlč iz Gorenjeva«i nad Skufjoloko naznania vsem sorodnikom, znancem in prijateljem o prežaloatni izgubi »vojega ediuega Ijnblj« aega sina m^^^^^Kgff ^^^m.^^E ^^a^ ^aW a^ai .^^^k_^F^ IEb ^b^V ^^D ^av a^B^a^f^ b^B ^bmH ^H -^fv c&i l^H ^aV _^BBk«BB c. in kr. res. poručnika, imejitelja srebrne hrabrostne svetinje I. razreda kateri je danes ob Va7 ari zvečer, po dolgotrsiini Jn mučni bolezni, kater> h\ je nakopaJ na bojnem polju za domovino, previđen & tolažili sv. vere, v 29 letu avoje starosti in v zadnjem trenotku ae hvaležno apominjajoč gvojih prijateljev, mirno v Goapodu zaapal. Pogreb predragega nepozabnega sina te vrši đne 12. t. m ob 4 uri popolđne iz c. kr res. bolnice na pokopališče v Skofjiloki, oziroma v alućaju dovolitve preroza na Trati nad Skofjoloko. GOREN'JAVAS, dne 10 julija 1917. ===== Ha prodaj Ja == hiša ? LiBi8i katera se obrestuje po 6«, od kupne svote. Samo resne ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod M6%/M67M. Za 14 letno mladenko se !*£• stano/anfg s brano pri boljši družini, event k samostojni darm. — Ponudbe pod vVMlađQIlha/ 2268" na u^ravništvo *Slov. Naroda«. 2268 ||V i 1 spTtfme tvrd^ia 2270 3. GOT2L. UUBUAUA, Mostiti trg štev. 19. 7*^5** l#5eta se dva "T^5 \ za koi<-dvorsko restavracijo na Jt^se-ncah Hrana, stanovanje in ćela pre- i skrba v hiunar Vit Jttusiiftgass* £*•*>• $4, oad. 8. Pri vpra5anjih znamka za odgovor. Ssstsiiicv les odi m dolgosii, IO cm debelosti naprej v deblik in p*le> nih kupi po najvišji ceni tvrdka: yt I. Pogačnlk, Ljubljana, Mar. Terezlje cesta 13. ŠOIvNK egornfl def dobro goveje usnje. z lesenta: podplati, z varovalci usma. Velikosti 26—28 . a 5 K 20 v Velikosti 36—38 . a 7 . 30 v 30—34 . . 5 . 90 . . 40—42 . „ 8 . — . dobavlja franko po povzetju, v zavojih na poskušnjo a 5 kg. Tuđi sandale i gibl]i7imi lesentiai poćplatt zelo pocenl. AdoSf 8dhm. Gradec, FeoerSiaclujasse 10. PRVA DUBU MEDIC1SALRA DROGERIJA * parfumerija, fotografična manufaktura itd. Oliiasivsco Rcoceslionlraon nrodala struno?. Ustanovljena leta 1897. L^bllaca, Židovska ulica 1. Ceniki na lazpolago Cenikl na raznolagu Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 i I pricorcČa svojo bogato zalogo v i »eznih koles. U M i ^ ^ ^ za rodbino ia ofcrt. I Greipaftii Iforzi za vezenje v hiSL Pisalni stroji „ADLER", pietilni stroji vseh vetikosti C. in kr. dverni zalotnlkl Ljubljana Resljeva cesia 1. Mari.in trg 1. priporoča vse vrste ol^natth, sntalb In lasađnih barv, mavca, prainega olfa za tla, strožega ol'a, mast za nsn|e, kolomaza, čopičev, steklarskega kle]a in vseh v to stroko spadajočih predmetov. 8«zoaml aa razpolago. trmki vajenec ilvAllMa, Triaika into *tv< lt. ___________________2ŽS3________________ Deček 17 i*m $4 I ceni Josip Clzel, no Polzell, Slfoina iwie i iideiOk tvrd ovaf kt Prosti ov, K 1490 ■ pri«-dUi, roć^e ml've (t^rae) 1b d^ng« g>siodarske Mro e dobavila tako i tov ros za *trr e ZUNA n ORUQ9 Ledcc na Sazavi, čeiko. 2257 Sprelme se i?r'dnj in postsno Cl *-*> Ijr^ 1 4 * za p»o«prRvPa^^e sq1i n druga htSoa dela ▼ vcč'ti li šn, Drosta brana in sta7iovac|» in 30 kron plače mesečno. 2?34 V ra^a se pri uorav »Slov Naroda«. K • •£ Vam riafam, akr moi uni-čev?'er Voren'n ^!a ttalui«« u uri ih oćt>at bradavic, obtiićaroav. Cf a n fku ^ 'nnistvenim o'srn^m 1.7S ^, 3 «onfkt K 4-50, H 'onfkov S 7.50. Na sf< *;nc zahvanih r^sem in priznanj ^eiaeny ^o^ctfKfimsa) Postfac-i T lž 307,Ogr»ko 3663 irSilloilif kat« ti ^c nahai^ • u ai f ob "if ai n*rnnH,m„ (*O^OiV6^ Bf Ž12HSB- r'to Dftrs*t«©**'* no tu 3 fc m^«rk pop « v^eb pre^'i« i, katsre so pVStlli dO"na v ko t I . v - * nirah ? r> p* a'-'itg -*i e r> čin**. Županstvo Domberg, 7. jul na 1917 Vs'c5 v^fnih razm»r ha motom koiesi m pr^dai! Pr o najnovr š ^rst- „Mote»are oh" »eter, skora č*sto n . 2 k i^kr 1000 lcraa. D u >» ie Mlfekarsnlmeral motor, 2 k n sk m st'ro pnpvmatko za •*. 0 kren. M un»j^ sta oba v d 'Hrem sia »u t r se lah'e izve tuđi naslov za dva ¥ilif eua z vrtom, drugu e pr'** *»^«r^k>ni iM«8l pjem in travoiki 2226 Mmjnliii*' o»m. WwJ»olMnaJ*e bla^o« »atMioitf m 1M7, "ptiAnotUf-m IM1. T3iSrna poh štva J. J. Nag'as Ljubljana, Kongresni trg št. 12. l26 »• v# | i ivi 35ijors3 73mii3 nnnittvsi UjicljU lQIUyQ pUlIlJliu sa spalne In