Poštnlna plaSana v gotovini lakaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, sa inozemstvo 20 Din Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova&oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi le sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno Ie do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. štev. 95. Celje, petek 25. novembra 1932. Leto XIV. Zborovanje lesnih trgovcev v Celju V sredo 23. t. m. se je vršilo v mali dvorani Celjskega doma v Celju zbo- rovanje lesnega trgovstva, včlanjenega pri Sreskem združenju trgovcev v Ce- lju (prej Sreskem gremiju trgovcev). Zborovanje je vodil g. Matija Miklav- Žina, lesni trgovec iz Braslovč, ki je uvodoma pozdravil narodnega poslanca g. Rasta Pustoslemška, banovinskega svetnika g. Matijo Goričarja, predsed- nika osrednje sekcije g. inž. Kobija in tajnika Zveze trgovskih združenj g. Iga Kaiserja. Udeležba je bila proti pri- čakovanju zelo dobra, znak, da lesni trgovci niso izgubili vere v organiza- cijo. Pozdravni govor predsedujočega je bil kratek in jedrnat in zaključen z apelom na zborovalce, naj s svojo prisotnostjo vztrajajo do konca zboro- vanja. Tajnik združenja g. Veble je v svo- jem obširnem poročilu orisal zanimivo zgodovino postanka in razvoja orga- nizacije lesnih trgovcev pri združenju. Lesna sekcija pri tem združenju se u- dejstvuje od 1. 1922., a je ni spremljala sreča za učinkovito udejstvovanje v področju lesne trgovine. Poročilo je naštevalo nebroj težkoč v stremljenju po organizaciji pravilnega zastopstva lesnega trgovstva. Te ovire so izvirale predvsem iz nepravilnega pojmovanja članstva, ki se Še danes ni znašlo v solidarnem taboru strokovne organiza- cije. Uspehi delovanja sekcije so sicer pičli, vendar beležijo napredek. Sekci- ja, kot predhodnica vsega pokreta slo- venske lesne trgovine? beleži zaslugo, da so se raztresene vrste lesnega trgov- stva vse dravske banovine zbrale v rosrednji sekciji lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj dravske ba- novine, ki ji prisojajo značaj edino pravilnega zastopstva slovenske lesne trgovine. Ta osrednja organizacija je btla osnovana šele v letu 1930. in je v tem času skušala premostiti razne tehnične ovire in omiliti bremena les- nega trgovstva. Spoznanje lesnega trgov- stva, da je samo v organizaciji moč, je prišlo sicer nekoliko pozno, vendar je upanje, da bo mogoče s pravilnim delom olajšati bedo, v katero ie zašla lesna stroka. Tajnik je na koncu na- vedel številne akcije za olajSave v ta- rifnih, cannskih, finančnih in trgovin- skih vpraSanjih. Zvezni tajnik g. Kaiser je izčrpno poroČal o prizadevanju osrednje sek- cije in priključil svojemu poročilu za- nimiv pregled gospodarskega položaja naše slovenske oziroma splošne naci- jonalne lesne trgovina. Za svoja izva- janja je žel živahno odobravanje. Glavno težišče zborovanja je bilo o- sredotočeno na vprašanje organizacije mobilnega tehničnega aparata pri osred- nji sekciji, kjer bi se naj osnovali po- svetovalni odbori za tarifna in promet- na vprašanja, za carinska vprašanja, za finančna vprašanja, za vprašanja organizacije lesne trgovine v tuzemstvu in inozemstvu ter za pridobivanje no- vih trgov. Tej zamisli, ki jo je obra- zložil tajnik združenja g. Veble, so zbo- rovalci sledili z živahnim zanimanjem. Pokazalose je, da organizacija brez sub- jektivnih tehničnih pripomočkov ne more doseči onih uspehov, ki jih trgov- stvo želi. Naloga teh odborov, v ka- tere bo treba pritegniti poklicne stro- kovnjake za posamezna vprašanja, bo študij za premvstitev tehničnih in ad- ministrativnih napak na5e zakonodaje, ki prihaja v dotiko z interesi in pospe- ševanjem nacijonalne lesne trgovine. Po zanimivi debati je bil inicijativni predlog v načelu sprejet z naročilom osrednji sekciji, da prouči to vpraša- nje tako s tehnične, kakor tudi s fi- nančne strani in predloži vsem ostalim sekcijam dravske banovine podroben načrt v odobritev. Narodni poslanec g. Rasto Pustoslem- šek je orisal nujno potrebo močne strokovne organizacije in naglašal, da sloni na taki organizaciji dobrobit ne samo prizadetega stanu, temveč tudi blagor ožje in Sirše domovine. Izjavil je v svojem in v imenu slovenskih narodnih poslancev, da bo skušal te- žnje, želje in stremljenja lesnega trgov- stva uveljaviti pri vseh v poštev pri- hajajočih činiteljih našega parlamenta in vlade. Govor poslanca g. Pustoslem- ška so zborovalci sprejeli z živahnim odobravanjem. K besedi se je oglasil predsednik osrednje sekcije g. inž. Kobi, ki je v vprašanju o pripravah za organizacijo nacijonalnega vsedržavnega predstav- ništva lesne stroke predočil zboroval- cem potek raznih zborovanj, ki so se v ta namen vršila v Beogradu. Dele- gati posameznih pokrajinskih lesnih organizacij se niso mogli zediniti za načrt, sestavljen po osrednji sekciji. Ta načrt predvideva osnovanje korpo- racije za reguliranje našega izvoza. Na zadevnih zborovanjih je bilo iznešeno tudi vprašanje delegacije nacijonalnega predstavništva lesne trgovine na med- narodnih konferencah kontinentalnega lesnega trgovstva. Pokazalo se je, da v na§i državi lesno trgovstvo 5e ni dozorelo za sestavo sploSnega pred- stavniStva nacijonalne lesne trgovine. 0 predmetu se vrSijo ostre borbe med pokrajinami in videti je, spremlja mi- nistrstvo za trgovino in industrijo na- črte osrednje sekcije s toplimi simpa- tijami. Obstoji nada, da bo osrednja sekcija v iznešenih vprašanjih dosegla vsaj delne uspehe. Nadalje je g. inž. Kobi obrazložil tendenco pokrajinskih organizacij lesnega trgovstva za osno- vanje Centralnega saveza. Osrednja sekcija je bila vabljena k pristopu, se pa §e ni odzvala povabilu zaradi po- mislekov eksekutivnega značaja. 0 sta- lišču osrednje sekcije glede Centralnega saveza se 5e ne more govoriti, ker se 5e niso vršila zadevna posvetovanja. Pri volitvah v sekcijo lesnih trgov- cev je tajnik pojasnil določila zadevnih pravil. Zborovalci so se zedinili 2a kan- didatno listo, ki je razporedila mesta odbornikov po proporcu, tako da je lesno trgovstvo v celjskem srezu dobilo v odboru štiri, lesno trgovstvo v gor- njegrajskem srezu pa tri zastopnike. V odbor so bili izvoljeni gg. Matija Mi- klavžina iz Braslovč", Edmund Arlič z Dobrne, Ivan Srebotnjak iz Št. Petra v Sav. dol., Maks Cukala iz Št. Jurija ob Taboru, Matija Goričar iz Mozirja, Ivan Krefel iz Kokarja in Maks Štiglic z Rečice ob Savinji. Zbor je nato obravnaval naslednje predloge: Gosp. Goričar je predlagal ureditev krivičnega obdavčenja spla- varjev in odpravo desolatnih razmer pri davčnih odborih. Nadalje je predla- gal odpravo šušmarstva, ureditev pošt- nega prometa na avtobusnih progah v gornji Savinjski in Zadrečki dolini in odpravo splavarskih prometnih težkoč v Bosanski GradiSki. Gosp. Srebotnjak je predlagal ureditev pravnega spora v pojmovanju Žagarstva v večjem ob- segu.ki ga tolmači Zveza industrijcev kot industrijski obrat. Nadalje so bili pre- dloženi predlogi za uvedbo takozvane »črne knjige« o dvotnljivih dobavite- ljih itd., za ureditev uverenj za zasi- guranje valute, o gozdarstvu in pogo- zdovanju, o odpravi administrativnih in upravnih bremen pri okrožnem u- radu ter o razčiščenju administrativnih razmer po Pokojninskem zavodu. Pred zaključkom zborovanja je podal zvezni tajnik g. Kaiser zanimivo po- roČilo o kliringu z Italijo in Avstrijo, nato pa je predsednik zaključil zboro- vanje, ki se je pričelo ob 9.30 in je trajalo do 13.45. Sodarski mojstri zborujejo V mali dvorani Celjskega doma se je vrSil v nedeljo 20. t. m. dopoldne kongres sodar«skih mojstrov Jugosla- vije, ki se ga je udeležilo okrog 50 oseb, med njimi narodni poslanec g. Hajdinjak iz Prekmurja ter 4 sodarski mojstri iz Zagreba in Siska. Zastopani sta bili tudi sodarski zadrugi v Mari- boru in Tacnu pod Šmarno goro kot iSchichtov RADION pere sam! c/nacno pHanie I v d d -petacc in waac4iu€ pcuta edini sodarski organizaciji v dravski banovini. Za predsednika kongresa je bil izvoljen sodarski mojster g. Jernej Golčer iz Celja. Predsednik je v svo- jem poročilu omenil, da je v dravski banovini okrog 2000 sodarskih moj- strov, 2000 pomočnikov in 300 vajen- cev. NaglasI je, da bi davčni predpisi za stalne sodarske obrti ne smeli biti isti kakor za sezijske. Cene naj bodo enake, odločajo pa naj izdelki. G. Marčec je govoril o šušmarstvu, ki je v sodarski obrti izredno razšir- jeno. Mnogo sodarjev je zlasti iz vino- rodnih krajev, ki se niso nikoli učili obrta in delajo za dnino. Izučeni sodarji delajo zopet brez obrtne pra- vice, največ škode v sodarski stroki pa povzročajo pivovarne, ki izdelujejo sode s svojimi uslužbenci. V slovenj- graškem in prevaljskem srezu je 35 šušmarjev, še slab§e pa je na Dolenj- skem. Predsednik g. Golčer je govoril o smernicah sodarske stroke, ki se mora strniti v močno organizacijo v vsej dr- Žavi. Izdelovanje dog, ki so polfabri- kati in ne sirovine, se naj prepusti so- darski stroki. Zaščiti naj se hrastov les, ki se ne sme izvažati v celih de- blih, marveč le kot polfabrikat ali po- polen izdelek. Veliko važnost je treba poiagati na mojstrske izpite. Snov, ki je potrebna za te izpite, bo izšla v po- sebni brošuri. Narodni poslanec g. Hajdinjak je iskreno pozdravil zborovalce. Gg. Mijo Lugarič iz Siska in Repič fz Ljubljane sta govorila o potrebi združitve vseh sodarjev in o potrebi krepke organiza- cije. Izvoljen je bil pripravljalni odbor za ustanovitev Saveza sodarskih mojstrov Jugoslavije. Ta odbor tvorijo zastop- niki vseh večjih krajev države, ki bodo do prihodnje skupščine sestavili pra- vila saveza. Tajnik Zbornice za TOI g. dr. Pret- nar je sporočil pozdrave zbornice ter razpravljal o sodarski stroki in novem obrtnem zakonu. Sodarski mojstri naj vztrajajo na obrtnem zakonu v tem smislu, da trgovci za svojo porabo ne smejo izdelovati drugega, kakor zavoje in omote. Sodarski mojstri naj se or- ganizirajo v vsej državi in nastopijo energično za svoje pravice. Zaščita o- brta pred šušmarstvom je v korist o- brtnika in kmeta, ker je sodarska stro- ka po večini podeželska. Vprašanje, ali smejo posamezniki za svoje potrebe v izjemnih slučajih izdelovati sode, še ni reSeno- Zborovalci so izrekli Zbornici za TOI v Ljubljana soglasno zaupnico. Mini- stru za trgovino in industrijo je bila poslana pozdravna brzojavka. Želje in zahteve sodarskih mojstrov so izra- žene v posebni resoluciji. DOMAČE VESTI d Narodna skupŠČlna je v torek 22. t. m. odobrila trgovinski sporazum z Brazilijo in sprejel zakon o izpre- membi zakona za zaščito suhozemnih cest in varnosti prometa, nato pa je predsednik Narodne skupščine sporočil, da je notranji minister predložil Na- rodni skupščini predlog zakona o iz- premembi društvenega in zborovalnega zakona ter o izpremembi volilnega za- kona za Narodno skupščino. V sredo 23. t. m. je Narodna skupščina odo- bila konvencijo o pospeševanju tuj- skega prometa s Češkoslovaško in za- časni trgovinski sporazum z GrČijo. i Prihodnja seja bo sklicana pismeno. d Bolgarskl novinarji v Ljubljani. Na povratku s petnajstdnevnega poto- vanja po Italiji je prispelo 14 vodilnih urednikov bolgarskih časopisov v torek 22. t. m. zvečer z brzovlakom v Ljub- Ijano. Na kolodvoru so jih prisrčno sprejeli ljubljanski novinarji, ki so ostali do odhoda vlaka proti Zagrebu z bolgarskimi stanovskimi itovariši v prijetni družbi. d Socijalni odsek pri banovinskem odboru JRKD je sklical za nedeljo, 27. t. m. ob 10. dopoldne v Ljubljani anketo z dnevnim redom: Referati in debate 1. o zaščiti stanovanjskih na- jemnin; 2. o krizi delavskega socijal- nega zavarovanja; 3. o pokojninskem zavarovanju nameščencev; 4. o pod- porni akciji za brezposelne. Na anketo so vabljeni socijalni referenti vseh sreskih organizacij JRKD v dravski banovini, vsi ostali vidnejši socijalni delavci v stranki, generalni tajnik JRKD minister gosp. dr. Albert Kramer, dalje minister za socijalno politiko in na- rodno zdravje gosp. Ivan Pucelj, ban I dravske banovine g. dr. Drago MarušiČ, podban g. dr. Pirkmajer, župan g. dr. g. dr. Dinko Puc in nekateri referenti kr. banske uprave. Namen ankete je, da opredeli stranka v dravski banovini svoje staliSče v vseh navedenih vpra- Sanjih. — Banovinsko tajništvo JRKD v Ljubljani. d Opozorilo glede novcev po 10 Din. Narodna banka je prejela in tudi izdala nekaj kovancev po 10 Din, ki se vsled neznatne napake pri ko- vanju nekoliko razlikujejo od drugih, in posledica je, da jih ljudje nočejo sprejemati, češ, da so ponarejeni. V pomirjenje občinstva se uradno raz- glaša, da so ti kovanci veljavni. Na zadnji strani imajo dve črtiči, in sicer pod št. 10 in za besedo »dinara«, ki ju drugi kovanci nimajo. Drugače so pa enaki drugim. Pomota se je zgo- dila pri kovanju in so jo prepozno opazili. d Lepoto je treba ohraniti. Lepe, bele zobe je treba negovati s Chloro- dont zobno pasto. Poskus vas bo pre- pričal. Tuba Din 8.—. d Pri apnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji upo- rabi inaio muožino »Franc Joželove« vode iztrebljenje črevesa brez hude- ga pi-itiska. Uglcdni uCenjaki na kli- nikah za notranjc* mcdicino so do- soyli celo pri stran&ko ohromclih s »Franc Jožefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljenju Crevesa. — »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnali, drogerijali in spece- i'ij skih trgovinah. Stran 2. »Nova Doba« 25. XI. 1932. Stev/'flBr Celje in okolica c Nova uprava v cellski Mestni hranilnici. V ponedeljek 21. t. m. po- poldne se je vršila prva seja od ob- činskega sveta na novo izvoljene uprave Mestne hranilnice celjske. Predsednik dosedanje uprave g. dr. Ernest Kalan je uvodoma pozdravil novo upravo in vladnega komisarja gosp. sreskega na- čelnika dr. Hubada ter podal kratek historijat o spremembah v vodstvu hranilnične uprave od leta 1922. dalje in povdarjal, da je bil glede izvolitve novega upravnega odbora dosežen po- polen sporazum. Predlagal je nadalje, da se v znak sporazuma izvoli kot predsednik upravnega odbora g. mag. pharm. Andro Posavec, ki je že v prejšnjih letih vodil zavod korektno in uspešno. Predlog predsednika je bil soglasno sprejet. Nato se je vladni komisar g. sreski načelnik dr. Hubad zahvalil dosedanji upravi, zlasti pred- sedniku g. dr. Ernestu Kalanu, za njeno uspešno delo. Pri nadaljnem konstitu- iranju je bil izvoljen za podpredsed- nika g. notar Fran Burger, v ravna- teljstvo pa so bili izvolieni naslednji gg.: mag. pharm. Andro Posavec pred- sednik, dr. Ernest Kalan podpredsednik, za Clane pa notar Fran Burger, župan dr. Alojzij Goričan, Josip Kramar, Franc Leskovšek, direktor Fran Mravljak, narodni poslanec Ivan Prekoršek in Franc Rebeuschegg. c Promčunska seja celjsk?ga ob- Činskega s/eta bo v ponedeljek 28. t. m. ob 18. z naslednjim dnevnim re- dom: razgovor in sklepanje o občin- skem proračunu za leto 1933., more- bitno poročilo še dveh odsekov in slu- čajnosti. c Slavnostno telovadno akademijo bo priredilo v sredo 30. t, m. v pro- slavo ujedinjenja Sokolsko društvo v Celju na predvečer državnega praznika ob 20*15 v mestnem gledališču. Kakor že vrsto let, naj tudi letos naše narodno občlnstvo z najlepšo udeležbo oceni in povzdigne pomen proslave in tako dokaže tudi svoje razumevanje sokol- skih naporov. Spored prireditve je nov, pester in bogat ter bo nudil dovolj lepega užitka. Med odmori igra želez- ničarska godba. Cene so dramske, vstop- nice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričarja nasl. Akademija se ponovi 1. decembra ob 16. za zunanje goste in mladino. Spoied telovadne akade- mije je naslednji: 1. Ob 100 letnici Tyrsevega rojstva. Živa slika. 2. Proste vaje s palicami za vsesokolski zlet v Pragi I. 1932 (trgovski in obrtni na- raSčaj). 3. Trojka (ženski naraščaj). 4. Gred (članice). 5. Devetka (moški naraščaj). 6. Bradlja (člani). 7. RitmiČni pies (članice). 8. Dvanajstka (člani). 9. Ritmična gimnastika (ženski naraščaj). 10. Drog (člani). 11. Sedmorica (moški naraSčaj). 12. Sonata (člani). 13. Kocke (članice). c Sokolska društvena proslava s prisego novega članstva se bo vršMla 1. decembra ob 10. dopoldne v telo- vadnici mestne osnovne Sole. Na spo- redu so svečana odborova seja, čitanje poslanice, zaobljuba novega Članstva, deklamacije in petje zbora deške me- ščanske Sole, ki ga vodi br. Šegula. Udeležba za sokolske pripadnike ob- vezna. Kakor k akademiji, so tudi k tej proslavi vabljeni zastopniki oblasti, korporacij in društev. c V drugem delu slavnostnega koncerta, ki bo 1. decembra ob 20. v veliki dvorani Celjskega doma, se bo izvajala velika Sattnerjeva kantata »Soči« za soli, zbor in orkester. Skladba ne potrebuje nobene razlage. Glasba Je podkrepljuje prekrasne Gregorčičeve verze in se na nekaterih mestih povzpe do take dramatičnosti, da bi človek ne verjel, da jo je napisal naš največji lirik-skladatelj p. liugolin Sattner. Delo je izredno težko in stavi na izvajalce ogromne zahteve; baš zato se redko- kdaj izvaja. Doslej je bilo izvajano le dvakrat; med vojno v Ljubljani in pred nekaj leti v Mariboru. Pri celjski izvedbi bo sodelovalo preko 100 oseb. Sopran solo poje ga. Golobovičeva, alt solo ga. Rajhova, tenor solo g. Avgust Živko, koncertni tenorist iz Maribora, bas solo pa sodnik g. Tone Radej. Zborovski part poje celotni mešani zbor Celjskega pevskega dru§tva (okrog 80 pevk in .pevcev) orkestralni part pa igra orkes- ter Celjskega godbenega društva, po- množen z učiteljstvom Glasbene Ma- tice. V orkestru bo tudi harfa, na ka- tero bo igral g. Lukež iz Maribora. Delo je naštudiral in ga bo dirigiral g. Pec Šegula. Koncert bo nedvomno izreden dogodek za Celje, zato ne dvo- mimo, da bo glasbo ljubeče občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Vstopnice po res nizkih cenah se dobe v knjigarni K. Goričarja nasl. Damške plašče, kostume in vsa moška oblačila izdeluje po solidni ceni Karl Kramer, krojač, Celje, Ljubljanska cesta 19, zraven plinarne. c O smrtl in nesmrtnosti s sta- Hšča blološke vede bo predaval v ponedeljek 28. t. m. na Ljudskem vse- učilišču v risalnici meščanske sole vse- učiliški profesor g. dr. Vale Vouk iz Zagreba. Ker je g. predavatelj znan učenjak in sijajen govornik, cigar pre- davanja so v Zagrebu vedno izredno dobro obiskana, bodo gotovo tudi ob- iskovalci celjskega Ljudskega vseuči- lišča v ponedeljek 28. t. m. zvečer v velikem številu posetili zanimivo in poučno predavanje. c O Pohorju je predaval v ponede- ljek 21. t. m. zvečer na Ljudskem vse- učilišču g. Fr. Pivka iz Maribora. G. predavatelj je opisoval lepote poletne- ga in zimskega Pohorja, razne ture, smuške terene, koče in krasno pohor- sko naravo. Svoja izvajanja, ki so jim sledili številni poslušalci z velikim za- nimanjem, je ponazoril s številnimi u- spelimi skioptičnimi slikami. c Savlnjski vlakl bodo vozlli ^ br- zino 45 km. Da ugotovijo, ali prenese gornji ustroj savinjske železniške pro- ge večjo brzino, se je vršila v pone- deljek 21. t. m. dopoldne poskusna vožnja na progi od Celja do Velenja in nazaj. Te vožnje so se udeležili kot zastopniki ljubljanske železniške direk- cije gg. načelnik strojnega oddelka inž. Dolinšek, načelnik gradbenega od- delka inž. Staržik in železniški svetnik j Petek ter drugi strokovnjaki. Poskusna vožnja, na kateri je vozil vlak z mak- simalno brzino 45 km, dočim znaša sedaj maksimalna brzina samo 35 km, je popolnoma uspela. Savinjski vlaki bodo vozili z uvedbo puletnega vozne- ga reda od 15. maja 1933. dalje z novo maksimalno brzino. V tern bo vožnja od Celja do Velenja skrajšana za 28 minut. S povečanjem brzine vlakov na savinjski progi bo železniška direkcija zelo ustregla prebivalstvu. c Društvo kmečkih fantov in dekiet za celjsko okolico bo imelo ustanovni občni zbor v nedeljo 27. t. m. ob 14. v Celjskem domu. Govorili bodo tudi voditelji kmečke in delavske mladine, zato naj se zlasti mladina v čim ve- čjern številu udeleži ustanovnega občne«- ga zbora. c Predavanje o obrtnem zakonu za nameščence. Celjska podružnica Zveze privatnih nameščencev ima tudi letos na sporedu nekaj socialnih predavanj. V sredo 23. t. m. zvečer se je vršilo prvo predavanje v spodnjih prostorih Narodnega doma. Predaval je znani socijalni delavec g. dr. A. Reisman iz Maribora o najvažnejših določbah no- vega obrtnega zakona za nameščence. Spodnji prostori so bili do zadnjega kotička polni, kar dokazuje, da se na- meščenci dobro zavedajo današnjega svojega položaja v borbi za obstanek in da sUeme po spoznavanju svojih pravic. Po uvodnih besedah agilnega druSttfenega predsednika g. Pibrovca o pomenu in delovanju ter o potrebi organizacije nameščencev je povzel be- sedo g. dr. Reisman, ki so ga vsi pri- sotni pozdravili z živahnim aplavzom. V podrobnih izvajanjih in opisih vseh važnejših zadev, ki se tičejo name- ščencev, je predavatelj navedel tudi praktične primere in podčrtal organi- zatorično potrebo. Na željo prisotnih se je snov o novem obrtnem zakonu razdelila v dve predavanji. Prvi večer so bila obdelana določila glede name- ščenja, rednih in bolezenskih dopustov. Drugo predavanje se bo vršilo v torek 6- decembra ob pol 20. v istih pro- storih in bo obravnavalo pravico do odpravnine, razdelKev nastavljencev v tri kategorije itd. ter vprašanja, ki jih bodo stavljali prisotni. Ker je to pre- davanje pomembno in važno za vsa- kega, cigar pravice se nanašajo na določila »obrtnega zakona«, naj se ga vsi prizadeti prav gotovo udeleže. c Društvo jugosl. obrtnikov v Celju bo priredilo v nedeljo 27. t. m. ob 10. dopoldne v spodnjih prostorih Narod- nega doma predavanje o nalogah obrtništva za povzdigo splo- Snega gospodarskega stanja v našidržavi. Predaval bo g. Božo Tripalo iz Zagreba. Ker je predavanje važno za vse obrtništvo, je dolžnost vsakega obrtnika, da se predavanja u- deleži. c Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju je ob blagoslovitvi invalidske zastave v Beogradu oveko- večil imena svojih dobrotnikov in usta- novnikov s tern, da je naročil zlate in srebrne žeblje, v katere je dal vgravi- rati imena svojih dobrotnikov. Te že- blje je v Beogradu po svojem odpo- slancu zabil v spominsko tablo. Ob tej priliki se krajevni odbor v imenu voj- nih žrtev iskreno zahvaljuje vsem do- brotnikom, ki so s prostovoljnimi pri- spevki omogočili to akcijo; ostanek bo porabljen za obdarovanje naših reve- žev o Božiču. Na spominski tabli so ovekovečeni ustanovniki, generalna di- rekcija T. P. D. v Ljubljani, A. Westen, D. Rakusch ter Hranilno in posojilno društvo v Celju ter dobrotniki, mestno načelstvo v Celju, Mestna hranilnica, Celjska posojilnica, Ljudska posojilni- ca, Hotelska družba, Cinkarna, tvrdka Pacchiaffo, Knez & Co., Ivo Cater, Peter Majdič, Andro Posavec, tkainica Metka, Roza Zamparutti, J. Weren, F. Rebeuschegg, G. Stiger, J. Jellenz, V. Brauns, Stefan Borlak, inl Unger-Ull- mann, Dušan Zanger, Anton Lečnik, Janko Šoster, Sanitas, lekarna I. Ton- čič, R. Stermecki, drogerija Vrtovec, Aurea in Roza Stegu v Celju ter g. Alojz Goričar v Mozirju. Hoppo damske in moške rokavice v prvovrstni kvaliteti. Kramar & Mislej — Celje Grenčica Hunyadl Janos jo najza- nesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. c Poslovllni večer. Društvo »Soča« vabi vse člane in prijatelje na prija- teljski sestanek, ki se bo vršil v so- boto 26. t. m. ob 20. v salonu resta- vracije v Narodnem domu v Celju. Se- stanek bo obenem poslovilni večer od dolgoletnega zaslužnega predsednika sodnika g. Frana Kompare. Člani, pri- dite kolikor mogoče puinoštevilno ! c Iz poštne službe. Poštni uradnik g. Franjo Rechberger je premeščen s kolodvorske pošte v Mariboru v Celje. c Umrl je v petek 25. t. m. dopoldne v ljubljanski bolnici po težki bolezni v 43. letu starosti g. Janko Božič, bivži celjski trgovec, brat odvetnika g. dr. Antona Božiča in ge. Franje Krajnčeve v Celju. Zapušča vdovo in dva nedo- letna otroka. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, preostalim na5e iskreno sožalje! c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: v ponedeljek 21. t. m. 60 letni hlapec Andrej Romih iz Levca pri Celju, v torek 22. t. m. 30 letna brezposelna delavka Julijana Paušerjeva iz Tepanja pri Konjicah, v četrtek 24. t. m. 5 letni rudarjev sinček Ivan Rom iz Liboj, v petek 25 t. m. pa 35 letni brezposelni zidarski pomočnik Ignac Marinič od Sv. Jurija pod Kumom. V Medlogu je je umrl 67 letni posestnik Stefan Mirnik, na Lopati pri Celju pa 70 letna služ- kinja Marija Jelenova. N. p. v m! c Žrtve nesreč in napadov. V Stoj- nem selu v občini Sv. Florjanu pri Rogatcu je v torek 22. t. m. neki moSki v pretepu napadel 21 letnega dninarja Franca Stiplovška z nožem in mu prizadejal več ran po telesu. — 61 letni posestnik Franc Veber iz Št. Jurija ob juž. žel. je padel 20. t. m. z voza pod konja. Konj je stopil nanj ter mu zlomil desno roko v komolcu in razmesaril prste na desni roki. — Ko je vozil 66 letni voznik Luka Lo- čičnik iz Šmartnega v Rožni dolini v sredo 23. t. m. po cesti, je privozil nasproti avtomobil in zgrabil Ločičnika, ki je stopal ob vozu, za suknjo. Lo- čičnik je nehote zamahnil z desno roko in udaril ob avtomobil, ki mu je težko poškodoval roko. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Dlvjaškl napad v gostllni. K no- tici, ki smo jo objavili v zadnji števil- ki na podlagi službenih podatkov, smo naknadno izvedeli, da pri incidentu v gostilni g. Kreuha v Gubčevi ulici v nedeljo 20. t. m. opolnoči niso sode- lovali navzoči trije dijaki rudarske sole, marveč so pretep izzvali drugi gostje. To ugotavljamo, ker seveda nočemo nikomur delati krivice. Kako se obdrži ondulacija! Gotovo ste bilt že večkrat razočarani, ker vaäa frizura ni dolgo držala. To je poale- dlca učinkov alkaJij, ki z vsakim sred- stvom za umivanje glave in las pridejo v lase, da jih očistijo masti in nesnagc. Ce pa nevtralizirate po pranjü lase z izpira- njem s sredstvom »Haarglanz«, bodo lasje zaradi krepilne ueinkovitosti te- g:a sredstva dalje časa obdržali Bvojo obllko in postali bodo od- porni, zdravi in lepi. »Haarglanz« je priložen vsakemu zavoj^ku »črne glave«. s c Zaradi suma umora je bil v sredo 23. t. m. aretiran 33-letni, v Škofjo vas pri Celju pristojni brezposelni na- takar Viktor G. na podlagi telefonskega obvestila obmejne policije na Jesenicah. G. je osumljen nekega umora, ki je bil pred kratkim izvršen v Podrožici na avstrijskem KoroSkem. G., ki je v zadnjem času živel v Podrožici, je bil pred petimi dnevi izgnan iz Avstrije in odpremljen v domovinsko občino. c Tatvina. V sredo 23. t. m. popol- dne je neznan tat ukradel Francu Špegliču, trgovskemu slug! v lekarni »Pri orlu« na G'avnem trgu, iz nje- govega stanovanja v istem poslopju 700 Din vreden usnjat suknjiČ. c Moška obleka iz močnega lepo vzorčastega zimskega ševijota samo Din 240.—. Tovarna oblek, Stermecki. c Važno za vse, kl iščejo delo! Opozarjamo na današnji oglas tvrdke J. KaliŠ, Maribor, Trubarjeva 2. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 26. t. m. do vštetega petka 2. decembra lekarna »Pri križu« na Kra- Ija Petra cesti. c Gasiino in reševalno društvo v Celju. Tedensko gasiino službo ima od nedelje 27. t. m. do vStete sobote 3. decembra IV. vod pod poveljstvom g. B. Schlosserja, reševalno službo pa II. skupina. Inspekcijsko službo ima v novembru namestnik poveljnika gosp. Kališnik, v decembru pa strojni moj- ster g. Gradt. c Dunajska vremenska napoved za soboto 26. novembra: Izpremenljivo vreme bo trajalo Še dalje, tu pa tarn padavine, v viSjih legah sneg. Sport SK Ilirija (Ljubljana) : SSK Celje 4:0 (2:0) Celje jesenski prvak Slovenije v hazeni Za prvenstvo v hazeni sta se sre- čali v nedeljo 20. t. m. dopoldne na Glazijt družini gori omenjenih klubov. Tekma je prinesla Celiankam kljub izgubi vendarle prvenstvo LHP. Celjanke, ki so po dveh polnih letih zopet na- stopile na zelenem polju, da pome- rijo svoje moči z zastopnicami Ljub- ljane v tej sicer prav lepi in koristni panogi sporta, za katero pa kaže ob- činstvo še prav malo zanimanja in ra- zumevanja, so namreč vsled boljše di- ference golov postale prvakinje v ha- zeni. Odigrale so sicer to edino tekmo, vse druge so dobile per forfait, ker nasprotnice niso nastopile. Vendar en- krat, kar se sicer v zgodovini celj- skega sporta le prav težko in redko pripeti, so si naše simpatične igralke osvojile prvenstvo brez težkega in za- pletenega boja, kakor je to bilo obi- čajno v našem nogometu. Kakor smo v nogometu težko izgubili in izpadli iz lige, tako Iahko so naše hazenašice postale prvakinje. To jih bo morda spodbudilo k nadaljnemu in resnemu smotrenem delu in upamo, da bo naSa ekipa spomladi zaigrala malo bolje. Pričakujemo, da bo tudi oni del ob- činstva — bolje rečeno, ona petorica gledalcev — ki se še vedno noče in ne more pri tekmah vesti, kakor za- htevajo najprimitivnejši pojmi o do- stojnosti in lepem vedenju, izostala ali pa se poboljSala. Sport gojiti se ne pravi v beznicah kvantati in dati du- ška nizkim instinktom, sport gojiti je lep, vzvišen cilj za pametne in do- stojne, telesnega in umskega zdravja želeče ljudt. Kdor tega še vedno noče ali ne more razumeti in misli, da je sport izrodek današnjega časa, naj ostane lepo doma. Tu je treba še en- krat reči odkrito besedo na5i policiji, ki naj v zavesti svoje dolžnosti vsakogar, ki se ne zna na javnem prostoru vesti, odstrani z igrišča. Za- Š'tev."§5r »Nova Doba« 25. XI. 1932. Stran 3. Izvrstno vino „pekrčan" toči gostilna GRAH na Dečkovi cest!. kaj bi ravno mi tu v Celju ne mogli dati du§ka svojemu razpoloženju in veselju ali jezi z dostojnimi, makar smešnimi izrazi, zakaj mora biti vsaka beseda kvanta, žaljivka, da, celo ne- varna grožnia? Ali res ne znamo biti drugačni ? Toda poglejmo, kako so naša dekleta zaigrala. Ob občutnem mrazu sta make pre- mraženi nastopili obe družini, prav simpatični, v zelenih dresih Ilirijanke, v modro-rumenih pa naše. Celjanke so fizično močnejše od Ljubljančank, Ljubljančanke pa mnogo urnejše igrajo precizno in na kratke in nizke pase. Domačinkam se pozna, da je to njih prva tekma, reči pa moramo, da so prijetno' presenetile. Nismo pričakovali, da znajo že tako dobro zaigrati, le napad še ne funkcijonira, kakor bi moral in kakor bi lahko. Je mnogo premehak, preneodločen pred golom, dočim je bila obramba Celjank izvrstna z Vilmo, najboljšo na polju. Zaigrale pa so zares požrtvovalno in niso klo- nile vse do konca. Vratarica je zelo dobra, le pri nizkih žogah še malo nesigurna. Tudi diktirani dve 4 metrovki bi bila pri večji rutini lahko držala. Ilirija ima več od igre, se boljše plasira, lovi sigurneje in precizno oddaja-Tudi zelo slabi teren jih ni oviral tako kakor domačinke, ki nikakor ne najdejo za- dosti hitro opore v mastnih tleh. Ce- ljankam primanjkuje samo še rutine, vaj in pa težkih tekem. Upati smemo, da bo to §e prav izvrstna družina v naši, po dolgem presledku zopet oživ- Ijeni hazeni. Če bi bil teren boljši, bi bili morda doživeli pičlo zmago naših. Sodnik g. Baltezar iz Ljubljane je bil objektiven, le malce prerigorozen napram naSim, kar je razburilo tudi gledalce, ki jih je bilo za prvi nastop prav lepo število. Povedati pa moramo, da so se mnogi »navijači« prav po nepotrebnem razburjali, kajti odločitve sodnika so bile pravilne, le načina igre ne poznamo zadosti dobro. Hazena ni nogomet in je v Celju ne vidirno vsako nedeljo, zato je ra- zumevanje zanjo tudi težje. Vodstvu SSK Celja pa polagamo na srce, da naj vendar že uredi sportni prostor, kajti predpogoj za vsak razmah v sportu je dober, lep in pravilen sportni prostor, brez katerega si poleg mno- gega drugega ne moremo zamisliti pravilnega razvoja sporta. —c SK Olimp : SK Atletik 3 : 1 (2 : 0) Nepričakovan debakl za bivšega pr- vaka Olimp premaga Atletike. — Pri dokaj dobro zasedeni »nisi« po rado- vedni publiki, ki je nestrpno čakala pričetka igre, sta se v nedeljo 20. t. m. ob pol 15. po polurni zamudi pred- stavila moštvi sodniku g. Janežiču, ki je moral prevzeti vodstvo igre namesto delegiranega sodnika g. dr. Planinška. Nervoznost le bila precejSnja in občin- stvo je celo stavilo na zmago modrih. Toda prišlo je nepričakovano presene- čenje. Atletika otvori igro, Olimp prevzame, vodi in narekuje tempo, napad Gaber- čanov preigra obrambo nasprotnika, mali Cater, ki je bil zelo priden, tudi glede foulanja, dobi žogo in v 6. minuti ugodno plasira. 1 : 0 in nepopisno ve- selje. Sredina Atletikov, ki ima uda- rec, izgubi žogo, ki postane plen Reg- nerja, in ta jo razantno pošlje v 8. minuti vdrugič v mrežo domačinov. Nadaljnih 15 minut je Olimp gospodar na polju, ne more pa več zvišati scora do konca prve polovice. Obe moštvi malo popustita in Olimp zastrelja 3 si- gurne pozicije. V 40. minuti sledi po liojniku foul, toda Herman zastrelja. Polčas 2 : 0 za Olimp. Takoj v začetku igre v drugem polčasu je videli, da hoče Atletika dominirati na polju. V 3. minuti se pririne do gola Olimpa, vratar zapusti svoje svetišče, pade, žoga pa se za kotali lepo počasi — mimo praznega gola. Tri minute zatem zopet napad na Olimpov gol in krasna pozicija za Atletiko, toda sodnik piska of side. Me- njajoči se napadi obeh strank, igra je »Franc Jofežova« grcneica jo po- vsem zanesljivo sredstvo za čišecnje čreves. mestoma raztrgana, pa se zopet znaj- dejo in pritisnejo enkrat gori, pa zopet doli. V 12. minuti neizrabljen kot za Atletiko, Bianki ugrabi žogo, jo lepo pelje in vse pričakuje uspeha, toda zaman. Izgubi žogo in zopet se igra preliva s polja na polje. Olimp malce popusti. Atletika pritiska. Olimp po- staja nervozen, vratar pade, žoga pri- leti, da sigurno obtiči v mreži, toda še stegne na tleh ležeči golman roko in odbije žogo. Navdušenje raste, »na- vijači« stopijo v akcijo. To vzpodbudi zopet mlade goste iz Gaberja, Cater uide z žogo, Bianki mu asistira, strelja, toda golman modro-črnih drži, izgubi žogo in Bianki jo pošlje v mrežo. To- da sodnik ne prizna gola. Olimp si je opomogel. For in halfi so živahni, da je veselje, le desno krilo ne more več. Olimp napada, sledi huda skrumaža pred golom Atletikov, roka — 11-me- trovka, in Herman zabije tretji gol za Olimp. DomaČih se polašča razburje- nost. Situacija se naglo menja. Olimp levje brani, Atletika si je za kratek čas opomogla, izsili še dva kota, toda ne izrabi. Ima več od igre, toda- že po 15. minuti izgubi vodstvo. Tudi treh prostih strelov ne efektuira. Nato zopet izenačena igra in šele h koncu igre potisne Atletika Gabrčane popolnoma na njihovo polje. Obramba Olimpa po- vzroči prav po nesreči roko in iz pe- nala doseže Atletika v 42. minuti svoj častni gol. Se nekaj prask, incident in konec. Koti 6 : 3 za Atletiko. Pomlajeno moštvo Olimpa je prav lepo zaigralo, Atletika pa je odpove- dala. Igra je bila lepa, zanimiva, še precej fair, dasiravno imata obe moštvi dober start na žogo. Sodnik je bil za- dovoljiv, le v pogledu handsov nesi- guren. Če bi bile izrabljene vse zrele šanse, bi bilo stanje tudi lahko 6 : 3 za Olimp. Publika je prijetno presene- tila z dostojnim vedenjem, le nekai mladjh fantičev je, katerim bo treba še izdatne lekcije. — c. Službene objave Medklub- skega odbora LNP v Celju V nedeljo 27. t. m. ob 14. se bo pričela na Glaziji drugorazredna prven- stvena nogometna tekma SSK Celje: SK Olimp. Slu2bujoči odbornik M. O. g. JegriSnik. Kluba morata določiti po 4 starejše, energične reditelje, ki se morajo brezpogojno javiti pol ure pred pričetkom tekme službujočemu odbor- niku. Vstopnina k nogometnim tekmam je naslednja. Sedeži 1. reda 10 Din, se- deži II. reda 8 Din, stojišča 6 Din, stojišča za Člane nogometnih klubov proti veljavni izkaznici 5 Din, stojišča za mladino 5 Din. Vstopnice je treba hraniti do konca tekme zaradi državne kontrole. Medklubski odbor LNP v Celju. t SSK Celje: SK OHmp. SK Olimp, ki je sicer popojnoma nepričakovano zmagal nad Atletiki, bo igral v nedeljo 27. t. m. ob 14. na Glaziji proti prvaku okrožja SSK Celju. SK Olimp predvi- doma ne more resno ogrožati obsto- ječe situacije v prvenstvu v II. razre- du, toda nikakor se ga ne sme podce- njevati, kajti moštvo Gabrčanov je ho- mogeno v igri, prežeto z tolikšno lju- beznijo do svojega kluba, da jim je težko najti primere, požrtvovalno je v stremljenju po zmagi in nadaljna pre- senečenja niso izključena. Zato prav resno opozarjamo moštvo favorita, da naj se nikar ne udaja iluzijam z ozi- rom na res dobro igro v zadnjem tek- movanju z mariborskim Rapidom, nego naj vzame zadevo s prav resne strani in naj tudi to pot pokaže, da zares nekaj zna in da ni njegova igra kar tako slučajno dobra. Malce skrbi po- vzroča vodstvu kluba zopetno »neraz- položenje« med igralci, ki pa se bo menda dalo odpraviti. Igralcem SSK Celja, ki sicer računajo z lahko zmago nad Olimpovci, bodi odkrito rečeno, da naj že vendar enkrat opuste to večno »kujanje« in naj rajši pokažejo, da so zares vredni in upravičeni nositi naslov prvaka v celjskem nogometnem okrožju. Tekma bo gotovo prav zani- miva in napeta, kljub temu, da goji SSK Celje z Olimpom prav prijateljsko razmerje. Upamo, da se bo tekma odi- grala zares v sportnem duhu in na dostojnem sportnem nivoju, da nam bo v ponos in ne v sramoto. t Opozorllo! Vse, ki bodo prisostvo- vali prvenstveni tekmi v nedeljo 27. L!L.°Miklavževih daril ._. kakor BONBONJER, raznih ČOKOLADNlH FIGUR, BONBO- J& NOV, PECIVA, KONJAKA, LIKERJEV itd. nudi sveže in po ^89- ÄÄ1 Ivan Ravnikar, Celje t m. popoldne na Glaziji med SK Olimpom in SSK Celjem, opozarjamo, da se morajo popolnoma dostojno in korektno vesti. Vsako »navijanje« v lepih, šaljivih, bodrilnih besedah prav iz srca pozdravljamo in je prav, da dado gledalci svojemu veselju ali gnevu izraza, toda na dostojen način. Vsa- kega kršilca pa bomo dali brez par- dona odstraniti z igrišča In policijsko zasledovati. — Odbor SSK Celja. Kino Mestnl kino Celje. Petek 25., so- boto 26. in nedelja 27. novembra: »Pariška ljubav«. Izvrstna zvočna opereta z modernimi pesmimi in pet- jem. V glavnih ulogah Ralph Artur Roberts, Lucie Englisch, Szöke Sza- kall, Aleksa Engstroem, Valter Rilla in Pavel Morgan. Ne zamudite tega me- lodijoznega in zabavnega filma! Dopisi Konjice Sreski odbor JRKD v Konjicah prireja te dni politiČne sestanke pri svojih krajevnih organizacijah. Taki sestanki so se že vršili v Oplotnici, Stranicah, Ločah in Zrečah ter se bodo še vršili v Vitanju in Konjicah. Na dosedanjih sestankih je poročal pod- predsednik sreskega odbora JRKD dr. Ervin Mejak o političnem položaju ter o načrtu zakona o zaščiti kmetov in zakona o občinah. Na sestankih se je razvila živahna, a stvarna debata o poročilih, v katero so posegali razni zborovalci iz vseh slojev. Predložena načrta imenovanih zakonov vzbujata mnogo zanimanja zlasti med kmeti in trgovci ter občinskimi odborniki. Vse na sestankih zbrane želje glede teh načrtov bodo upoštevane pri sestavi resolucij na širši seji sreskega odbora JRKD. Zanimanje za javna vprašanja na teh sestankih dokazuje, kako nujno potrebni in koristni so taki stiki z ljudstvom. Sreska konferenca JRKD. Sreski odbor JRKD v Konjicah sklicuje za nedeljo 27. t. m. ob pol 9. dopoldne v dvorano Narodnega doma v Konji- cah širšo sejo sreskega odbora. Na tej konferenci bodo podana poročila funk- cijonarjev, razpravljalo se bo o načrtih zakona o zaščiti kmetov in zakona o občinah, poročal bo narodni poslanec g. Karol Gajšek in bodo sprejete za- devne resolucije. Na sejo so vabljeni poleg odbornikov in revizorjev vsi žu- pani sreza, vsi predsedniki in tajniki krajevnih organizacij ter poverjeniki. Konference se lahko udeleže tudi drugi odposlanci krajevnih organizacij. Z ozi- rom na zanimivi in aktualni dnevni red je pričakovati polnoštevilne ude- ležbe. Sokolska lutkovna predstava *Ga- šperček-čarovnik« se je vršila v so- boto 19. t. m. ob dobrem obisku in je zelo lepo uspela. Za mladino dolo- čena predstava v nedeljo 20. t. m. je odpadla zaradi smrti br. podstarešine Prorazila in se bo vršila prihodnjo ne- deljo 27. t. m. ob 15. Pozimi bomo §e imeli priliko videti druge lepe lutkovne predstave, med njimi tudi »Grad na Planinki«, s katerim bo oživela med nami davna pravljica našega zelenega Pohorja; »Grad na Planinki« je delo domačina prof. Rudolfa iz Celja. Smrtna kosa maha neusmiljeno med nami. Nedavno nam je pobrala priljub- ljenega učitelja g. Sterguljca, prejšnii teden brivskega mojstra g. Petra Ve- čerkoviča, a preteklo nedeljo naSega lekarnarja g. Vaclava Prorazila. Dragim pokojnikom bomo ohranili blag spomin. itSv. Jurij ob luž. gel. Sokolsko dru- Stvo pripravlja svečano proslavo »Uje- dinjenja« s telovadno akademijo, ki se bo vršila v nedeljo 4. decembra po- poldne v Šolski telovadnici. Nastopili bodo vsi oddelki. — Kmetsko-prasvet- ni tečaj je priredilo društvo kmetskih fantov in deklet. Vrši se redno vsak četrtek od 5. do 7. zvečer. Poseča ga 65 fantov in deklet. Po predavanjih je petje. Predavanja niso samo strokovna temveč obravnavajo najrazličnejša dnev- na vpraSanja, tako da bi tečaj lahko imenovali tudi ljudsko univerzo. Tečaj vodi učitelj g. Hajnšek. Kot predava- telji sodeiujejo naslednji gg. in dame: inž. Petkovgek, inž. Kropivšek, strok. učitelj Vardjan, dr. Svetina, dr. Sedej, Sol. upr. Žagar, šol. upr. Schreinerjeva, voditeljica ' in učiteljici gospodinjske Sole: Goričan-Kmezova, Kolaričeva in Žbogarjeva; iz Celja: notar dr. Stojan in učitelj Roš; iz Ljubljane: predsednik Zveze društev kmetskih fantov in de- klet Kronovšek, inž. Mravlje in dr. J. Novak, iz Maribora pa referent M. Zupanc. Smešnice »Kak človek pa je vaš novi župan ?« — »No, nedavno ga je nekdo imeno- val idijota in je dobil samo 100 Din kazni.« V kupeju tretjega razreda sedita dva očividno imovita gospoda. »Rajši se peljem v tretjem nego v drugem raz- redu«, pravi prvi, »tretji razred je manj prašen, zdravejSi, hladnejši, higi- jeničnejši, človek se tudi mnogo bolje zabava, skratka: potovanje v drugem razredu je mnogo prijetnejše.« — »Res je,« odvrne drugi, »meni je drugi raz- red tudi predrag.« * * Bolnik (zdravniku): »Zelo se bojim, da bi me ne pokopali navidezno mrt- vega.« — Zdravnik: »Bodite brez skrbi, lahko se popolnoma zanesete name.« Danes zvecer zopet via tnor'ske Hbe v Skalno kiet ! Če ste potrti, onemogli in nervoz- ni, če trpite na glavobolu, omotičnih napadih in sličnem, je skrajni čas, da ])ripomorete do rednih funkcij svo.ji.rn notranjim organom (želodcu, jetrom, ledvicain) s tern, da zauživa- te nekaj tednov vsak dan pol kozar- cn Saxlolnioi'jevo nara-vn^ grenčice' HUNYADI JANOS. Fazite na etiketo z rdečim srednjim pol j em! Dobiva se v vseh lekarnah, drogcrijah in b>lj- ših trgovinah. Castna izjava Dobrajc Blaž, pos. in železničar v Pečovniku pri Celju preklicujem s tern svojo izjavo o ge. Kropič Rozi, pos. v Pečovniku št. 69 proti Ignacu Kožmanu kot neresnično in se ji zahvaljujem, da odstopa od sodnega pregona proti meni. Nekaj pomožnih delavk se sprejme pri tvrdki VJIjein Brauns, tovarna anilinskih barv, Celje. Lepa, primerna Miklavževa in božična darlla v veliki izbiri ter kekse vseh vrst dobite vedno sveže pri tvrdki Karol Loibner, Celje Pri „Zffoncu11 — Kralja Psira o. 17. Na »Velikem mednarodnem kongresu za damsko friziranje in modo« od 12. do 17. novembra 1932 na Dunaju si je »Wella - trajna ondulaclja« priborila I. nagrado. EDO PA1DASCH »Wella«, salon za trajno ondulacljo Celje, Gubčeva ulica Stran 4. »Nova Dobaa 25. XI. 1932. štev. 95. IA MIKIAVŽA VELIKÄ IZBIRÄ ČOKOLADE, Č0K0LADNIH FIGUR, BONBONOV, BONBONJER, KEKSOV IN MEDENJAKOV SAMO SVEZE BLAGO V SPECIJALNI ČOKOLADNITRGOVINI MARIJA FABIAN CELJE, ALEKSANDROVA UL. 2 Tudi ti ne gredo nikamor drugam kakor v Trgovski dom Stermecki - Celje kjer se dobi za malo denarja veliko dobrega blaga. — Prepričajte se tudi vi o nizkih cenah. Javni nameö6enec iSče zaposlitve v popoldanskih urah v kaki privatni pisarni. Naslov v upravi lista. Stavbisce büzu mesta Celja se proda. Pismene ponudbe pod »St. 300« na upravo lista. Lepa opremljena soba v centru mesta se odda s 1. decembrom. Naslov v upravi lista. D E L O v teh težkih časih lahko najde vsakdo šenajbo- A r. lje z ureditvijo domače üJl» pletilnicevhiši.Dajemo „•,..:* v tekočem vsakomur ", ,.v delo s tcm, da jemlje- "* mo izgotovljene plete- nihe, dobavljamo prejo in plačujemo mezde za pletcnje, kar dokazujejo šte- vilna zahvalna pisma. Če hočete de- lati in zaslužiti, se blagovolite z za- upanjem obrniti glede brezplačnih prospektov na tvrdko : Josip Kališ, SLaribor, Trubarjeva ul. 2, oddelek 26. I Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje in pro« ftaja devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, ŠoštanJ 7 m dolga driavna sastava z drogom, velika, skoro nova pisarniSka pisalna miza, lep, na novo preoblečen bi- Ijard, visoko zrcalo z omaro in marmornato ploščo, velika raztezna rniza, močna kuhinj- ska miza, železna postelja in nočna oma- rica z marmornato ploščo in razne omare proda poceni F. Jakowitsch, Celje, Gubčeva ulica 1. PRATIKE Blasnikove, družinske, dopisnice za Miklavža, Božič in Novo leto kupite zelo ugodno v knjigarni Franc Leskovšek, Celie, Glavnitrg 16 Stanovanje obstoječe iz 3 sob, 1 stanovanje obsto- jeČe iz sobe, kuhinje in pritiklin, se odda takoj. Poizve se pri K. Jezerniku, Celje, Komenskega ul. 12. Bedka prilika Prazno zemljišče na najlepšem kraju v Beogradu, na skveru Wilsonovega trgfc, z dvema ogloma, med Okrožnim ura- dom in pošto, velikost 1.000 m2, z 80 metri lica, pripravno za gradnjo hotela ali za rento, se proda. Obrniti se je treba na Jugoslovensko Rudolf Mosse A. D., Beograd, poštni predal 409, pod »258«. Blasnikova 1/ELIKfl DRAT1KR za navadno lito 1933 ki ima 365 dni. „VELIKÄ PRÄTIKR" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je Se danes najbolj obrajtan. V „Veliki Pratikl" najdeS yse, kar Clovck potrebuje vsak dan: KatoliSki koledar z ncbesnimi, solnCnlml, lunlnimi, vrerncn- skimi in dnevnimi znanienji ; solndic ln luninc mrke; — luninc spremcmbe; — poStnc določbe zn Jugoslavijo ; — lestvlcc za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in računc; — konzulate tujlh drzav v Ljubljan! in Zaqrebu; — vsc sejme na Kranjsk(.ni, KoroSkem, Stajerskern, Prek- niurju, Mt-dzimurju in v Julijski Benečijt; — precjlcd o koncu brejosti 2ivinc; — popis vscli važnili domaClh In tujih do- godkov v preteklem letu; — tabele za raCunanje obrcsti; — življenjepisc vaznih in odloCilnih oscb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmctovalec in 2cna v hiSi. — Cena 5 Din- „VELIKÄ PRÄT1KÄ" se dobl v vseh veCjih trgoyinah in se lahko naroCi turtl pismeno pri založniku: tisharni 3. Hlasnika nasl- d. d. v Ljubilani. Kmetska posojilnica Celje Preiernova ulica 6 razprodaja večjo mnt&žino finega pohištna lnformacije daje Kmetska posojilnica. 2—1 Zaradi opustitve trgovine popolna razprodaja cele zaloge - Lepa in praktična Mikavževa darila pod tovarniško ceno kupite pri tvrdki T. KUDER nasl. DRAGO CERLINI p1^!).., trgovina CELJE, Glavni trg 14 Velika pratika! v Družinska pratika l KARL GORICAR ^ celje ¦Hi KNJ1GARNA, ZALOGA UMETNIN IN MUZIKALIJ ¦¦» opozarja na bogato zalogo raznih leplh doril za Nfilcl^vz^ in Božič ntiklavievei božične in novoSetne ü-ai.yicuiniw(c. Cene izreduo ugodne 1 Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke jpadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba tožna in solidna Celje Za kresijo 4 Telefon 245 Tfe««^^v%«*