Y/ien
V Gorici, 7. julija 1876.
„Soca" izhaja vsak tetvrtek in velja poSto prejemana ali v Gorici na dom-poMljana:
Vae leto.....f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
Cetnt leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri ozuanilih in prav tako pri „po slanicafi" se placuje za natftdno tristop-no "raFo:
8 kr, L» »• tiska I krat 7   »»   „   „     „   2   „ 6   »   »   n     »   2   „ Zav«ce &rke po progtoru.
Tedaj
Posaraczne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobalcarniei v go-sposki ulici blizo „treh kron". — v Trstu v tobakarnici „Via della ca-scrma 00",
NaroCnina in dopisi naj se blago-voljito posiljajo pod naslovom: Viktor Dolcncc v Gorici. — Rokopisi 88 no vratfajo; dopisi naj so blagovoljno fran-kujcjo. — Delalccm in drugim nuprc-inoftiim so navoinUmmita, akose ogla-bo pri urednifclvu.
(ilasilo slovenskega politieiiega drustva goriSkcga m branib® itarodnili pravic*
Srbija marsira, Slovani se vesele!
Knez Milan napovedal jc Turkom vojsko in izdal proklamaoijo na svoj narod, ki se glasi blizo tako-le: „Mojemu dragemu uarodul Leto je preteklo, kar so Hereegovci poprijeli za orozje, dase obranijo krutega turskega barbarstva, ki jih je trio. Zveza trek se-vernih cesnrjev je poskusala pomiriti ustaSe s TurCijo, a ta trud je bil zastouj. Srbija je bila mirua, a tur-Ske Cete so vpadale Crez njeno mejo, plenile iu ubi-jale, Srbija tega ne wore veC trpeti. TurCija je po-zvaltt najbolj divje ljudi iz Azije, da bi unifiili Srbijo. Bratje, naprej! Jaz sem z vami in pred vami; a z Mini bodo hrabri Crnogorci, na Celu jira nioj brat knez Nikola. Z nami bodo vrli Hereegovci in I Bolnjaci, Bulgari Cakajo ua nas in od svobodoumja I Grkov priCakujemo, da ne bodo dolgo za nami o-stali. Zatorej naprej v boj, moji dicni junaci, v imc vsegamogoCnega Boga, V8ero narodom praviCnega oCeta, idiino v boj v ime pravde, svobode in prosvcte*.
S tern korakom pridobil si jc Milan v enein maha sopet uze zgubUene simpatije slovanske: on je Bopet postal prvi Bib; prvi Jtigoslovan. Njegov manifest je izraz narodove volje in boj, v katerega klifle narod svoj, je eden najsvetejsih od vseb, kar jih je od nekdaj bil Siovan, kajti ta boj se bode bil za svobodo Cverstega napredozejjnega jugoslovanskega na-roda, za svobodo in za civiliwcijo. Jugoslovati itna zdaj najlepSo zadaco, poriniti nazaj v Azijo barbar-sko in popolnem gnjilo diiavo ter vzeti v roke vajeti civilizacije v onih, dezelah, ki s^ paradii vse Evrope in kder je na sramoto vse Evrope gospodaril Cez 500 let polumesec.
Srbe torej spremlja v boj krasna ideja svobode in civilizatorne zadaftej potem pa tndi najtoplej^a simpatija vseh Slovanov in sploh vsega civiliziranega od Turkov neplafienega sveta* Srbske zinage bodo zniage vseh Slovanov, zmage civilizacije nad barbar-stvora. Zatorej pa iivela vite^ka kneza Milan in $ikita, ki sta rasvila zastavo jugoslovanske svobode 1 A zadaca, katero sta si postavila slovanska kneza na Celu hrabrega narotla nij tako labka v otigled turSki sili podpirani morda na skritem tudi po kaki drugi telesili.
Srbski knez razpolaga Le* 120.000 mo2 na-rodne^ milice,  v oro^ju dobro izurjene;  to precejino
LISTEK.
Preblagorodnemu p. n. g. vitezu ANDREJU WINKLER.
JU,
silo lchko rabi zunnj dczcle, ker inn S« zinerom o-stane v notranjcin Srbije ;-lfi.o(X) inoz za braiubo do-maLega o^njisca. Srbska vojska je pa previricna / yki'iu potrebnim, ona ima i/.vi'stiio. aiiu'tikauske puskc, (IVabodi), k katoriini vojak v cui niiuuti KJ-^okrat vstreli in katere ue.st'jo sigunio, na 1000 d(» lMOOko-rakov, nadulje ima vojska Le:/. 200 kanonov Krupovih brez posadnu in trdujavne artilcrije in vazuo je tudi to, da je za zivi'tf izvrstuo preskrbljuno z maliiui, gibljivimi kolonaini, ki so v stanu prav hitro iu dobro preskrbeti vsak Se tako oddaljen in Se tako mal oddelek spoticbiiim >5ive^em, mej tem ko za ranjenee skrb6 po ruskoni naLinu osnovane sanitarne koinpanije s potrebnimi vozi in no^uli. Vsaka brigada ima euo tako kompanijo; naposlod ima srbjska vojska iz-vrsten generalni Stab in prav dobre poveljnike, posebno zdaj, ko so pristopili k tej armadi mnogi ruski ge-ncrali in visi ofiniji. Srbsko armado podpira pa k) kakih 10.000 dobrovoljeev, veeidel Slovanov, kateri se zdaj win bijejo s Turki v Bosni.
Crnagoiska vojska Steju pa 25.000 junakov, kateri so previdetii 8 puSkami Weuzl iu Werudl, kakor-fine huajo tudi av.str. vojaki, in s 30 do 'M Krupovili topov. Tej vojski pridiuzilo e je uze zdaj 10 do 15.000 hrcpgovakih us^dftev, ki so oguju navajeni in u^o Cestokrat dokazali svojo hrabrost in zinoiinost za vojskovanje. Ce radunimo ustise v Bosni na 15 do 20.000, katerih je gotovo S« vet glede na to, da se ustaja vsied invazije srbskili vojaskih oddelkov veli-kansko Sin, videli boino, dascproti Turku pod Mila-nom in Kikitom bori 1!)0 do 200.000 ino^, od katerih se sine 150.000 vvrstiti mej najboljse cvropskc vojske. Zdaj pa se nijsmo ozirali &q na bulgarsko ustajo, ka-tera bode Srboin mnogo in mnogo pomagala, tako sicer da so Turki bojujoCi se okolo Vidina v vedni nevarnosti, da jih primejo od ene strain Srbi, od drugepabulgarski ustaSi; ustaSev bnlgarskih je po nekaterih poroCilih Cez 50.000; ali vzemimo, da jih je samo 30.000 in pri-demo do sklepa, da Srbija razpolaga Cez prav lepo moe\ katere ne bi sesmela sramovati niti kaka velesila: zraven tega pa je v srbski vojski najveti patrijotizem in taka navduSenost, da se sine re<Si o Srbih, da se bodobili, kakor levi; kar pa se tiCe reila in discipline, je vse tako natanjcuo in strogo, kakor pri ruski armadi in §e le te dui izdal je vojni minister samo 10 vojnih artikelnov, katerim nasproti ravnajoCi bodo takoj usmr-
sedaj za uda vis. upramega sodisca na JDunaji izvoljenemu v spomin in poUon,
SONET.
Edini, ki med vsemi soufienci Prav od klopi elementarske vedno Do konca fizike v Gorici redno Napaja z meno se pri istem zdeuci:
Edini, ki med Lahi in Slovenci Znafaj izraSen molko in dosleduo Iz „klasa v kksuB mladid izvanredno Smehlja naj krasnejlem se zmage venci;
Edini, ki v bolj viSem krogn slavo Mi soucenci uradni mo2 si vreze, Za narod vzlga tudi si naravo,
Tak z djanjem kot z besedo za-nj si ve2e: Je Andrej Winkler. — Venec lavorikel Zvest Slavi stopaj do naj vi§e dike.
J. TRNOGORSKI
(od 1. 1833—45 incl. so§olec.)
SClXKOVEO.
(Konec.)
nDa-si na jugu strabovito vrc—in bratom na§im grozoviti vihar preti, vendar ne obupam. Poguin in srcnost me navdaja, ko pomislim grozovite Cine neje-vernikov; ko pomislim, da Siovan kriviCno bridke u-darce trpi; ko pomislim, da se nedol&no preliva krist-janska kri. To mi daje pogum. Pogum mi daje§ tudi ti, krasna Zalika, kajti v boju bom imel tebe pred oCmi. Kakor je nekdaj devica orleanska v francos-kej vojski vojaStvu pogum dajala, bodeS spodbujala tudi ti mene. In na jugoslovanski zemlji za slovan-sko svobodo boriti se je castno delo za mene in mo-je tovan§e, katero bode po zmagi prineslo bolj§e case za te in za me. Draga Zalika! Zagotovim te, da sem se predpoldne poklica bil nekoliko prestraSil, a pomislil sem, da mi Clovekoljubje ne sme ugasniti, najmanje mi pa sme izginiti ljubezen bratovska, ka-tera vsacega Slovenca ve^e, oCi obracati na silno tla-Cene ju&ie kristjane." — Zalike oko se je sedaj raz-vedrilo. Pogumno je vstala, ter podala ljubljencu ro-ko rekoC: „Prav imas" I Odkril si mi njezna tvoja Cutila, katera me ganejo; varuje naj te bozja mo6 v pravidnem boju, da pomagaS premagati tur§ko druhal, in s tvojira hrabrim pogumom osloboditi tuime moje sestre na jugu. Obvaruje naj te bo^ja mod, da razru-§ite tempelj, na kojem sramotno polumesec stoji, na kte-rega mcsto pa po zmagi stavite kri^, mogoCno zastavo kii8tijanov, Ki^.pa oaj okwCajo z rudeCo—uiodi'O—
teni. Vtie to so prednosti, katere srbski vojski pri-znavajo neniski iu drugi neslovanski, torej popolnoma nepristranski listi in ki sposobijo Srbijo za vafcuo na-iogo tslovauskega Pijemouta.
Nasproti tej uavdudeui, Cili in dobro organizi-rani armadi stoji turska moCuo razkropljena, demora-lizovaua iu deloma izstradana vojna moL od blizo 210.000 moz, katerih je najvcC blizo 40.000 pri Nisu, kakih as.ooo v llercegovini, 25 do 28.000 v Bosni, 10.000 v Carigradu, kakih 15.000 v Albaniji, 20 do SO.000 po vsej Bulgariji, IB do 20.000 po grikih o-tokih, 10.000 v Tesaliji, kakih 80.000 v Aziji.
Iz tega ku razvidj, da Turska ne more srbaki vojski postuviti veft nego 70.000 moft nasproti in to v najboljsuiu sluCaju; vse drugo turlke silo abiorblralft bode ustaja po razuih krajih, posebno pa zmefinjave v Ciiiigradu in v Bulgariji.
Turska kot velesila ima torej primerno toliko regularne vojske, kakor zdruieui irbski knje^evini, kar kajie na propad to drzave, ki bi v pvimeri % dru-gimi, maiij obljudunimi dr^ivami morala imetl najmauj 700.000 mo^ redno vojske.
Vendar pa je mogoco, da postavi Turfika v naj-veei stiski s pomoijo anglezkih sterliu na nogo se kakih 100 do 150.000 moz iregularno vojske, katora bi, dasiravno kvalitativuo malovredua, pod vodstvom srbski vojski vtegnila ncvarna postati. Srbsko zapo-^(vtje tedaj nij tnko tehko; ono jo cel6 f esultat veiike koraj^e; a svcta reC, dull srbske vojske tin pa veCa iuteligencija na srbski strani so trije faktorji, katere smo imeli priliko v tem stoletji vefckrat obCudovati, posebno pa mi Avstrijaui in zatorej spremljajo srbsko vojsko naSe in vsega slovanstva najlepSe nade.
Iz razpostavljanja srbske vojske razvidi se, da Crnogorska vojska in en oddelek srbske vojske ope-rirate koneeutriCno proti glavnemu uiestu BosneSara-jevu ter obe omenjeni vojski forcirati linije na Drini in na Neretvi, kakor smo mi to u^e pred enim letom v posebnih obSirnih clankih dobro vganili. Qlavni del srbske vojske pa operira na Moravi naravnost proti Bulgariji. Skoro gotovo bode kaka odloCiina velika bitka popreje v Bosni okolo Sarajeva vr§ila se in ee tarn Turki zgube, morajo reterirati Cez staro Srbijo in zdruiena srbska-Crnogorska vojska bi se po-uiikala od Brine za njimi ter pri§la v dotiko z vehko srbsko vojsko, ki zdaj operira pri Nisu;  kakor hitro
belimi traki Jugoslovenke, da bode videla Evropa, koli-ko e dinos t mej slovauskimi brati premore !k; Luku je v oCesu igrala ne 2alostna, temveC vesela solza. liovorii nij veC besede; le sladek poljub goreCe Iju-bezui ju je zdruzil. Ves pogumen in navduSen je ti-ho odsel na dvor, kjer je korakal prijatelj Scinkovec. Gotovo je bil zopet Ijubecih varuh — inaCe bi ne bil Luko pozdravil s6 svojim glasnim „Ciu, Cindarara, Cin na gneulu
LoCenje je besedica bridka za vsacega, kateremu je osoda naklonila, da mora preincuiti stanjo svoje, da mora zapustiti vse, kar ljubi, da mora uekaj Casa po-zabiti na to, kar mu je srce razvosljevalo in Cutila . ogtevalo. IsapoCilo je osodcpolno srede jutro. Stari pevec SCinkovec zbudivsi se, je kakor navadno a da-nes se svojo zarocenco, ljuDo scinkljo, prit'rCal na svisli ter tarn glasno zaklical svoj „ciuk!" Vso noC nij stisnil Luka oCi. PredveCer je bil pri svojej ma-mici, katera je se na posestvu gospodarila—in od nje, kakor se posteuim mladeuCem spodobi, se poslovil rekoC: „PrisrCna mamal Ljubil sem vas, dokler sem bil blizo doma. Podpiral sem vas v sivi starosti, a to vse mislim je §e preuiajheno placilo za vaSo materin-sko ljubezen, za \as trud—in blago srcC. Zagotovim vas, blaga mama, da mi boste vedao pred oCuri, vi— in §e nekdo—a kaj hoCera Se dalje skrivati—-vi, lju-ba mama, in moja njezna Zalika. Stal bodem krep-ko, neustraSljivo pred soraznikoni v praviCnem boju.— Z Bogom tedaj, prisrCna mama! Tola2ite se inp.'ipo-roCujte me bozjemu varstvul"— Na rokisloneC leSal je Luka premiSljevaje siuoeui veCer.   Nasinehjjal so

se zjedhmo vsi deliskupne srbske vojne na dolgi lroiji od PrBtine do Vidina, potem Ieliko sopet popolnoma koncentricno operirajo proti srcu Bulgarije in Can-gradu. Zarad tega je raogoce, da okolo Nisa ra na Moravi ne bodo se Srbi z tso mocjo vojskovah in da si bodokvecemu pripravljali trdne pozicije za kesnejo veco bitko. Prve bitke bodo skoro gotovo v Bosm j okolo Mostara in Sarajeva in bodo odlocile vso na- | daHno operacijo.                                      .r      t   .   I
S tem smo poskusili narisati strategicno stanje na obSirnem bojiscu;   sklenili pa bomo z nekaterimi politicnimi  premisljevanji,   da citateljem  podaino po I roogocosti natanjeiio podobo. Vprasanjeje, kajnastaue j potem, fa Srbi bodo zraagonosno napredovali, ah pa ee jih preganja nesreca in da se posted Tnrkom po- [ biti jib,  kar pa nij verjetno in cesar nas Bog varuj. } Ce Srbi  popolnoma  zraagajo,  po tem  mora Turtin j paktirati z njimi in jim odstopiti Bosno pa Hercego-vino in raorda  bo celo nastalo vprasanje  zarad Bulgarije.   V tern sluiaji pa je trelm vcdeti, kaj bo sto-rila Anglezka, Avstrija in Fraiuija.
Ogerski oftcijozni listi mocno rozljajo sf sabljo proti Srbiji in pravijo, da Avstrija ne bode nikoli do-pustila, da bi se nstanovila na njeni raeji mofaa slo-vanska drzava. Slisi se celo nekc glasove, kakor da bi Avstrija hotela postati l»olj praviina svojim Slova-nom in s pomocjo Hrvatske se nekda naraerava Srbijo vstaviti na potu izvrsenja jugoslovanske naloge: avse to bo najbrze zdaj uze prekasuo; ko bi se bilo to precej od potVtka ustaje ueinilo, bi bilo morda Alo; nas politikar Andrassy pa toga nij hotel iz eisto ogr-skega staliSea.
Kar se ti*o Angl-zke. je skoro gotovo, da tarn se snunnjejo teatndne politike v Carigradu in da naj-boljsi dizavniki, kakor tudi anglezko ljudstvo zeli, da se Anglezka ne raeia prevee v uotranje turske zadeve ter da dela samo na to, da se ne bodo vmesale tudi druge driave. Za zdaj ima torej princip neinterven-qje, za katerega smo tni od prvega zacetka govorili, najvcc Sans za-se, Temu principu se bode morala rada ali nevada vdati tudi Avstrija. Vse kaj druzega | pa bi bilo, ko bi Srbi zgnbili in bi Turek hotel sopet I vzeti v svojo neposredno last Srbijo. V tem slufcvju je zdaj nze zagotovljena intervencija rnske armadn ua balkanskem polotoku, katera bi pa imela kot naravno posledieo evropsko vojuo.
Dosedaj je samo to gotovo, da obstoji mej Nem-sko in Rusko defenzivua in ofenzivua zveza; Anglija pa bi se v slucaju ruske intervencije postavila ua celo drage zveze, za katero skusa uze zdaj pridobiti Av- j Strijo, Francijo in Italijo!                                          |
Na avstrijskem dvoru se prav te dni kuha nekaj I odlo&lnega; cesar poklical je, predno se podana Ces- ) ko,  da se tarn snide z raskim  carom,  muogo jako \ veljavnih generalov in drzavuikov na Dunaj; mej tenii j hrvatskega bana in pa generala  Molliuarija;  od te konference je nekda odvisno, ce bode sla Avstrija popolnoma z Rusijo,   ali pa  se odpove  sewrni  zvezi; prav tako je nekda od te konference odvisen prevrat v notranji politiki na korist Slovanom in iz vsega se pa vidi, da Avstrija mora ostati zvesta Rusiji, ce note priti v najveco nevarnost in iz revanse v revanso. — Od te strani imajo torej nasi dizavniki manj ali vec" nafrtano pot (gebundene Marschroute)."                      j
Kar se tice Fraucije in Italije tudi skoro nij misliti, da bi se spuScale vkako preriskozno politiko, in recimo, da bi se Auglezem posrecilo pridobiti na svojo stran vse te dizave; ali bi bile one kos rusko-
je tuzno ter ^amrmral: „Bog s tabo I1"— „Tolazila Be bodem, kadar bode Zalika pri meni; in ce zdrav, zopet prided nazaj, lahko si utemeljita srecno ognjisce v materni hi§i." ocinkovCeva micna pesen ga je iz ten sladkib spominov prebndila. Ystal je in kakor po navadi vse opravil, a preden se iz bleva poda, se k zivini obrnen vroce izdihne, „da bi te tudi druga ro-ka ljubezuivo gojila !a Smuknil je potem v kubinjo, kjer je stala Zalika globoko zamisljena—globoko ra-njena. Iz ranjenega srca je tresoci se glas povzdig-nil: BVaruje naj tudi tebe bozje mo6! Vvarstvumo-je blage mame spGminjaj se me, dokler ne nkrotimo turSko nasiljstvo. Z bogom, Zalika!" „Varuj teBog!" je jokaje na prsih slonec odgovoiilo njezuo slovensko dekle. Zdruzil ju je poljub, kojega je pa zopet pe-vec Scinkovec se svqjim prelepim „cin, Ciu, cindarara, din na gricul" pozdravil.
To^qo ob osmej uri so se zbrali vaski favitje pri Lukovem gospodarju na odbod, kateri jim je postre-gel z kupico dobrega viuca. A preden odidejo, zapo-jejo Se za slovo „pet ievljev merim, palcev pet", potem se pa podajo na pot, katera je peljala med red-no—stojecim sadnim drevjem. Vaske deklice, med njimi tudi Zalika, so si brisale z belimi robci vroce solze; fantje odbajajoci so pa mnogokrat povzdigniii cvrsto ,.Juhe! „Zivio svitli ce^ar. Ziviii hrabri bratje naJugu!u A tudi stari pevnat pevec nij miroval. Krepko je v sadnem virtu uavdu§enim fantom, cvrstim, mladim vojakom za slovo zapel micno svojo pesem „dn, cin, cindarara, cm na gricu."
nemSki zvezi, h kateri je nekda pristopila tndi seve-roamerikanska repnblika? Kedor v postev jeni^je po-litifine razmere Avstrije in pregleda bladnokrvno si-tuvacijo, ta mora spoznati, da bi taka zveza bila o-sodepolna za vse Evropo, kajti bojevala bi se vsa latinska raca proti slovanstvu in nemStvu in v takem boju bilo bi v nasprotjn se zdravim razomom, ko bi Avstrija stala na strani Latincov, mej tem ko so njeni prebivalci skoro sami Slovani in Nemci in torej ne zelijo vojske proti lastnim bratam. Yse torej kaze, da tndi vslncaju. kobi bila Srbija popolnoma nesrefi-na, ne bode Turkom r/rastla nobena korist, ker «e6i so prisle tako da!ec\ da so severae velevlasti po pri-tiskn Rnsije zdaj skoro primorane misliti i»a deSni-tivno vesitev jutrovega pitanja in sicer ne s pomorjo papirnatih reform, ampak r.a drugi nattn, kateri za-gotovlja stalnost, namrec po razdelitvi in ko bosta zdaj sopet avstrijski in raski cesar sesla se te dni v Reichstadt Bog ve ie se ne bosta uze kaj dome-nila v t«»j prevazni uidevi. Boilisi kakor koli bote: slovanstvo dnzivelo je Vidov dan, ono zafonja pi*eje-mati ^ojo evropsko veltko misijo.
Jiigoslovansko  hojisee.
Ker smo v zadnjetn listn na tem mestu o srb-f skej vojski bolj nataufrio govorili, ne bode nasim ci-I tateljem neljnbo, ako danos osvetimo stanje in pozici-I je turSkih vojsk. katere Ccrnogoro i Srbijo oklepajo. V Albaniji zbmiiih je TiuCinov nad U000vmo2. kateri pa nikdar ofenzive ne poprtmejo proti Cernej-gori, ker v Albaniji, kjer mocno vre, komaj red vzdrzaj \ Albunci po>la!i so baje c<»16 deputacijo v Srbijo, da hoci'jo i oni orozje zagrabiti proti nevernemu krvolo-ku, ako je Milau potem oprosti za pet let vsacega I davka. V Hcrcegovini in Bosni ceni se stevilo Turci-I nov na 32000 moz, kateri imajo braniti Sarajevo in Mostar proti od severa proti juga pvodirajoci vojski pod poveljstvom Ranko Alimpica in od trebinjske | strani proti severu pomtkajoCim se crnogorskim tru-mam zdruzeuim se s e d e m t i s u c hrcegovskih scito-lov pod irnogorskim knezom Nikoiajern. Nasproti Sr-biji stoje tri turska krdela; prvo na severo-vzhodu pri Vidin-u na Douavi, s katerim se bode merila Krbska divizija na Timoku pod komaiulo obi ista Rajko Lesja-nin-a; drugo najmofinejSo v uterjettem mestu Nis in njegovi okolici na juzno-vzhodni strani, kateremu na* sproti stoji glavna srbska vojska pod poveljstvom ge-I nerala Oernajev-a; tretje na jugu pri Novem-Bazaru. j Vsa tri krdela Stejejo skupaj Cez 48000 mot. Vse ( turSke vojske, katera stoji proti Serbiji in Ceroej-gori, * je z reservo 90000 moz po tem nad 112000 moz\ | Razun teh vojakov imajo Turki v Kostantinopol-u I 10000, na otoku Krcta 7000, v Macedoniji, Epitu in Tezaliji 7500, v Siriji 17000, v Knrdistann 20000 in v raznih druzih postajah 10000 moz; v vsem tedaj 206.000 moz, katerim se po „Coir, Oricntale" ima pridruziti 10 regimentov redifov iz Rurdistana in Si-rije ali 30000 moz, in 43 batalijnov redifov druge vr-ste ali 15000 moz, kateri so pa menda vsi le na pa-pirji, ker nima Turfiija potrebnega denarja, da bi jih oborozila in vzdrzevala. Materjelno ne more biti tur-I ska vojska nic kaj dobro preskrbljena, ker je dozdaj uze nad 600 moz iz turskega tabra pri Nisu, mej njimi tudi nekoliko oficirjev na Srbsko ubezalo. — I Due 2. t. m. pocele so se srbske trume po vsej liuiji cez meje pomikati, s kakim vspehom nij nam mogoce natanko doloCiti. Naj ob kratkem omenimo vseh do zdaj doslih brzojavov, naj si bodo U turskega ali srbskega vira.
Prvo porocilo prinesla je ,.W. Zeitungiu iz  Vidina, toraj iz turskega vira, iz katerega posnema-I mo, da so bili Srbi tepeni   dne 2. t. m. na Timoku, izgubivsi 2000 moz.   Turci prestopili so srbsko me-jo in prodrli do Zajcar-a,   blizo 4 ure dale<5.   Enaka I vest dosla je iz  Stambula.   Koliko da je  istine na I teh porocilih, bodo vedeli ceniti na§i citatelji, ako do-j stavimo, dasoizturskegavira (turSke lazi iz I srbskega bojiSca) in da o tem boju do zdaj se nij bi-j lo niL slisati iz Srbije.
I          Iz raznih oficijelnih in  neoficijelnih brzojaynih
j poro5ii iz Srbije nam je pa sledeCe zabiljeziti:  Cer-
I najev zapodii je po  hudem   tri  ure  trajajoeem boju
Turke proti Nisu; Turki izgubili so nekaj topov, pon-
tonov in mnogo koujev in  bagaie. Srbi oblegajo uze
j Nis in ga bombardirajo.   Kerim pa§i, kateri od Bal-
kana sem hit! v Nis, poslali so Srbi 15000 moz na-
I sproti. — Na  severo - zahodni strani je pak Alimpid
pcdil Turke do Beljine, katero bombardira.
Dostavimo naj Se temu, da je nekda Klapka, ogr-
ski general od  leta   1848  in slaboznani rogovilez iz
leta 1866, ki se po vsem  svetu klati, kakor cigani,
vstopil v tursko vojsko in  da bode zbiral ogrsko le-
gijo, da resi preblago prijateljico Turcijo in obvaruje
„Madjar-orsagrt, domovje Arpadovih elkozev, preveli-
ke protece jim nevarnosti.   Tudi poljska legija se bo-
I de baje organizirala pod poveljstvom poljskega sanjaca
Langiewicz-a. — Vendar nadejamo se, da se ta govo-
j rica ne obistini, ker drugace bi Poljaci zares zasluzi-
I li prokletstvo ne le vsacega  poslenega Slovana, am-
pak   vsacega kristijanskega Clnvekoljuba. 5          Dostavek, Turske lazi iz bojisca Tiinok-Vi-
din dementirajo se uze. Resnifno je na tem boju sledece.' Srbska ondotna "divizija nij' iuKoE niti posku-sila niti prestopila meje, pafi pa so Turki hoteli dva-krat Timok prekoraiiti, a Srbi vrgli so jih oba pota nazaj. Pri drugem poskusu trajal je boj celi dan; Turki zazgali so Veliki Izvor, mali srjbski kraj tik tur§-rske meje na Timoku a na srbska tla takraj Timoka nijso mogli prodreti, temve6 pobiti so bili mocno in Srbi so proti veceru uie bili na turSkih tleh. V tem boju skazala se je srbska artilerija mnogo boljga od turSke.
Na mah se iz tega izprevidi, da Srbom na Timoku nij mar_ ofenzive. poprijeti in proti Vidinu in Bulgarji se pomikati, dokler nij zmaga srbska pri Nisu dovrsena, temvefi Turfiinom prelaz Cez Timok na Zajcar in od tod proti jugu zabranjevati.
Pri NiSu napredovali so Srbi prav dobro; znia-gali so pri Babini glavi Turke in je v nereden beg pognali. Ravno tukaj so uplenili Srbi mnogo vojaSkih priprav. Na zabodnej strani pri Nisu bili so tudi zina-gaoi Turki; srbski ol)rist Jovanovii raprsil je tukaj tuvsko ceto 4000 jiioz in jih mnogo pobil. lianko Alimpi^ zmnguje pri Bjelini; Muktar pasa uze je nazaj pomauikuil se; od juzno zahodne strani pak na-predujejo Ccruogorci, vse turske cete pomikajo se iz Hercegovine v Bosno. Srbski poveljnik Zach na jugu pomika se proti Nqvemu Bazaru; in od tod bode proj ko ne podal roko Crnogorcem, da z njimi zdruzeu od juga bosnisko turSko vojsko, ktera se zbira okolo Sarajeva, zagrabi in se z Alimpic-em, od severo pro-dirajoejm, zdriizi. Dozdeva se nam, da mislijo Srbi naj poj>reje v Bosni in Hercegovini Turfiine iztrebiti in si te dezele osvojiti.
Ofenzivo i-oprijeli so TurCiui tudi na jugu Cer-negore pri Podgorici, kjer stoji 8000 craogorskih ju-nakov na strazi. Turska porocila pravijo, da je vsa-ka stran svoje pozicije obrauila. Nemara so pa Cer-iiog()rci»Turcinc tudi tukaj s krvavimi glavami domov poslali! ?
IZ BELGRADA 6. julija. Ranko Alimpic" vzel je po dvodnevnem hudem, boju Bjelino. TurSka vojska retirira na Sarajevo. — Cernajev vzel je uze Ak-Pa-lanko in marSira naravnost na Pirot in Sofijo v Bul-gariji. — Za hrbtom vidinske turske vojske vzdignili so se vrli Bulgari. ____________
Dopisi.
V 6orJCi, 6. julija 1870. (Citaluica. — Tombola. — Mestni oLetje. — Sopet falimenti. — Raz-nosti.) Sopet ima citaluica goriska zaznamovati krasno popolnoma novosegno veselico. Vceraj zvefier je mar-sikedo popraseval, kaj to pomeni, da je Citalnicni vrt tako prazmcuo okincan in briljantno razsvitljen: re-Cemo, da pogled v cltalnicni vrt, okincan z mnogimi zastavami, inlaji in mnogobarvnimi baloni, je vsacega, kedor je vstopil, napohiil veselja in ^idane volje. — Zdaj pa mislite si kakih 800 oseb na vrtu, vojaSko godbo, inocan pevski zbor, krasne umetne ognje, tom-boio z jako saljivinu momenti in na vse zadr.je celo jako animiran pies pod milini nebom: pa imate sliko jako zanimive, neprisiljene veselice pod milim nebom. Pohvaiiti moramo v prvi vrsti pevski zbor pod vodstvom vrlega g. Hribarja; nekatere pevske toCke so bile sprejete s takim burnim aplavzom, da sovse morale §e celo po dvakrat ponavljati; nU boj" in „Sta cutis'* sta, ker Lasu primerna napeva, zbudila pravo navdu§enje. Sopet smo imeli priliko obfiudovati moCan in lepo donee glas g. Ditrih-a iz Vipave, kateremu mora biti hvalezno nase druStvo, ker mu pri mnogih prilikah priskoci s tako izdatno pomocjo. Petje je podpirala vojaSka godba s prelepimi umetnimi in pto-stonarodnimi komadi.
Popolnoma nove tocke v programu cit. veselic bili so ta pot umetni ognji, katere je brezplacno na-pravil Cital. ud, g. Velikonja, ucitelj na kmet. Soli. Videli smo lep ognjomet, ogojena kolesa, ognjen te-legraf; transparent v narodnih barvah in z napisom sZivela goriSka Citaluica - in vsi ti in §e drugi ognji §H so precizno, tako da je obCinstvo mnogokrat vsklik-nilo v obcudovalni: nOh". Gospod Velikonja 2el je od jako hvaleznega obcinstva sreno zahvalo in mi mu cestitamo kot pirotehniku in cestitamo tudi Citalnici, da je pridobila zdaj novo delalno moc. Pies je bil jako zivahen, pa zanimiv le za mladeuce in za kraseii spol; sicer pa je pies na tako zvanih flbrejarjihu za mestno gospodo kaj novega, akopram je na Goriskem nbrejar44 narodni inventar. Takih voselic §e nekoliko; po tem pa naj kedo rede, da Citaluica nij prvo so-cijalno druslvo v Gorici. Ker je tombola se precej vrgla, slisi se, da namerava odbor prve dni avgusta sopet napraviti veselico, pa z omejeuimi vabili.
LetoSnja tombola ua praznik sv. Petra in Pavla je privabila mnogo tujeev v Gorico; nas Travnik bil je sopet enkrat natlacen polen naroda (vecinoma Slo-vencev); tombola je prav dobra naprava, ker donasa za inStitut zapuSdenib otrok vsako leto Cez 800 gld. Zakaj ne bi se- po velikih trgihr na Slovenskem ne v-peljala tombola za kak blag namen? Na Furlanskem imajo take Ijudske veselice v vseh ve6ih krajih in pov-sod kaj vrze za Solo ali za reveze.
Te dni je zopet auk faliment mestna govorica.
Nek A., ki je bii denarni sensal in kot Wi uiival ve-liko zaupanja pri goriSkih in roalik kapii&iistih, polo-zil je svoj status okrozni sodniji; sliSi se, da je ta status pasiven za 110.000 gld. in mej to veliko svoto je mnogo denara od rokodelcev, malih uradnikov in sploh takih ljudi, ki so s tem poloinom zgubili vse svoje z velikim trudom priStedjene grofie, Pravijo, da ta refi nij popolnoma v redu in da ne bo presla tako gladko. Dobro je na vsak nacm, da oblastnije varujejo interese- ijudstva, ki postane po takih nesre-cah popolnoma zbegano. Kara pride trgovina, kam zaupanje, ce se bodo ti polomi pogostoma ponavljali. Mi smo uze popreje enkrat omenili, da bo v Gorici se marsikatefi trgovec Sel turfcko pot in zaliboze vganili smo jo.                                                .    .
GoriSko stareSinstvo hoce mnogo zidati, pa denara ne more dobiti. Dogovarjalo se je dolgo casa s hranilnico ljubljansko; a razbilo se je vse na navad-nem Skolu, ki se zove — provizija. Pri nas je naui-rec navada, da provizije igrajo pri vsaki kunciji glavno rolo. Nek tukajsnji kapitalist, ki zvonec nosi pri magistrate je iz golega patrijotizma vsaj zacasno po-magal iz zadrege. To pa ne vemo, ce je to posojilo uze srecno splavalo cez Skol, ki se zove provizija.
Dandanes hoce vse dobro zasluziti in marsikedo zivi v pravem pomeim golo le od patrijotizma tukaj v nasi lepi Nizzi. — Ker pa naSi mestni otfetje ne morejo mirovati brez lavorik, poiskali so zdaj v stari sari nek uze pozabljen projekt, narorec prekrstenje mestnih ulic, posebno pa tistih, ki se glase po sloveu-skem, kakor Studencc, Prcstova, Travnik i. t. d. — Na-gi mestni ofc'tje menijo s tem vtrditi italijanizem v Gorici; a zarad tega bode travnik Se vedno ostal Travnik in ljudstvo se ne bode privadilo novim ime-nom, kakor se nij dozdaj, akopratu „r Isonzo," vca-sih tudi magistrat in drugi ta trg v javnih spisih ime-nujejo „l'iam Grande." Treba je hiteti, kajti Slo-venci postajajo eedalje moenejsi. — Da oi se le »"<ii mestni ocetje pomirili nekoliko in rajse skerbe. a materijalni btagor mesta in za povzdigo domace obrt-nosti, a pri takiu prasanjih so pri na skoro vsi: „Tur-chi alia predica." —___________                              |
Iz Kanala, Redko kedaj clta se v „Soci" do-pis iz Kanala in to izvira od tod, ker se tu pri nas narodno le malo posebnega pripeti. Vendar leto 1870 bodo vsi dobro pomnili, ker slavna vlada je letos blagovolila puslati uaiu,—kar se ze 25 let nij zgodi-lo—tri vojake „v rejo"; res se sliSi zdaj iz vradui-Skih krogov, da je bila kriva tega neka pomota od vladine strani; toda Skode, ktero so s tem kmetom prouzrocili, vendar nikdo ne povrne.
Drugo, kar nam je leto 1876 prineslo, so novi zvonovi, ktere nam je gosp. Polli v Gorici krj dobro vlil; za obesenje v zvonik pogodili so se bili z ne-kim Lahom iz Vidma za 680 gld.; ko je Lah ze denarje odnesel, uvideli so, da jih je prav posteno opeharil, ker tako slabega zvonjenja, kakor je tu v Kanalu, nij cuti v okolici. Bali so se menda to de-lo izrociti nekemu slovenskemu mojstru, ki je v Ba-tah za 80 gld. vse delo opravil: iehko se »iam toraj Batovcani smejo.
Kanalski citalnici je doSel neprieakovano nov kinC; nek neimenovan gospod poslal ji je iz Zagte-ba prelepo podobo „Jugoslavyo-\ za kar se rau vsi citalnic&rji toplo zahvaljujejo.
Vina bomo imeli letos malo ali ni5, ravuo tako tudi sadja; zito pa prav lepo stoji.
Pri tej priloznosti naj bi bo tudi dovoljeno izrefci zeljo dolnjih Bricev in mejasev sploh. &e vec-krat so tukajsni rodoljubi spro^Ui misel, da bi se vsi Brici zjedinili v eno skupno druStvo se srediScem v Biljani. Vsi drugi Slovene! so se zjedinili, zakaj bi se ne tudi mi Brici, ko nas je tako malo? „Sloga jaci nesloga tlafii." Jedino le se zdruzenimi mocini bi se dalo v Brdih kaj opraviti. Brez edinosti bi bilo vsako pocetje zastonj. Tako drustvo bi Briccm ne samo veliko koristilo, ampak bi tudi mejase zdramilo ter tako postavilo labonstvu trden jez. Torej Brici skraj-ni cas je, da se zbudimo iz dolgega spanja, „opasuj-mo uraa svitle mefie," zdruzimo se, postavimo na kr-milo mo^e-znacajne mo^eki imajo pri ljudstvii zaupanje in vpliv in citalnica bo stala na trdnih nogah, njen obstanek bo gotovt Ali to ni delo enega due! | Treba je prej v narodu buditi veselje do njegovega je-zika ter ga navduSevati z lepim narodnim petjem, z dobrimi, priprostimi igrami ingovori, posebno kmetij-skiini. Jjc na ta nacin boste pokazali narodu pravo pot do du^evnega in mateiijalnega blagostauja.
Kviska godba bi bila tu na svojem mestu, kajti zuauo je kako izvrstno zna narodno in umetnc slovenske pesni svirati. G. Marinic, organist v Ka-zani je tudi izvrstou nioz, tor se razuuie na muziko in petje prav dobro. Vse imamo, le dobru, trdnu vo-lj(», pa i.dcrejie ljubezni do stvari nam luaujka, in pa sloga sloga bratji1!! Cibilnicno dmstvo mora pa inie-ti tudi terden, ziv koreu v narodu, ako bocetc. da se razvije in doseze svoj iuuihmi. Naiad sain mora biti drustvu temelj, na ktereni se da vspeSno zidati. Torej Se enkrat zaklicmn: Brici podvizajte, dokler je se
cas!
Tone Scipek
Politidni pregled.
V Gorici, 0. julijn 1870.
Od beneike meje  5 juuija (izv. dop.)  sio-
venSCina na meji pesa in gine vidorna. To je zalost-na resnica in nihee, tudi najbolj zagrizen lahon ne more tega tajiti, ako ima odprte oci. Citaluicno druSt-vo je imelo sveto dolznost buditi v Brdih narodno za-vest. Uze pet let zivotari, a napravilo je eno samo , besedo 1. 1873. Cela pozneja doba je bila pusta in I prazna, cltalnicno Bsobico* je prepregel pajk z gosto mrezo in grozna tema je nastaia v njej; imeli smo vedno „veliki petek1* v pravem pomenu besede. Kri-vo je temu veSi del pomanjkanje trdne narodne za-vesti. Na§e ^rodoljube* ni menda Se ogrela ona ci-sta, iskrena ljubezen do naroda, ki premaga vse zapre-ke in tezave, ki ne pozna sebicnosti nego samo blagor naroda. Kogar navdusuje resni^na po^rtovalna ljubezen do naroda, bo gotovo z vspehom delal za svoj narod. Kdor pa pri vsaki mali tezavi omabu»e, ko» gar vsaka neprijetna sapica ohladi, ta ni nikdar re-snicno ljubil svojega naroda.
Vrhu tega je bilo drustvo neslozno; pri placeva-nji mesecnine je bil velik nered, tako da je bilo v zadnjem fiasu popolnoma propadlo. Ko je uie poje-malo so se ojaeili gg. godci ter mu spet vpihali 2ive-nje. Napovedali so nam tudi uze besedo, kar je tu-kej naSe mejaSe prav prijetno osupnilo. Kdor pozna razmere v Brdih, dobro ve kako tezavno je tukej na-pravljati besede. Narod je Se sploh zaspan, poln v-iaz in babje vere, 0 Citalnici in njenem namenu nima niti pojma ter se, rekel bi, z nekc zanif Ijivostjo od nje obrata. Da se je pa novi odbor v takih okolnostih in v tako kratkem casu upal napraviti besedo, to je prav hvaleredno. Mi meja§i se tega nismo nadejali, zato pa nas toliko boy veseli. Le pogumno naprejl Odboru voscimo najboljsi uspehl Slava! zivio!
Na Dunoji posvctovali so se ministri ob orijentalncm vprasanji, a sklenilo se nij nit? dc-finitivnega. Stoprv po dogovarjanjih a ruskini carom, s kutcrim pride «a§ eesar in Andrassyv lleichstadt na Cenkem skupaj, doloCilo so bode, k»j treba Avstriji zafieti. Tudi v Dudim-l'cSti posvctovali so se ministri 0 dogodkih na jugu. Dno 4. t. in. razglasila se je v uradncm Ustu okro^niea ministersiva notranjih zadev, v kterej se zapovedujc politWnim uradoin, naj strogo na to pczijo, da m ne nabira ne deuarjev ne Jjudij za Serbijo. Cc bi se kedo tej pripovedi ustav-Ijal, naj se koj zagrabi in zapre, ter to koj niinisterstvu naznani.
Madjari uze so zaceli fakticno strogo vrSiti zapoved Tisze, kajti Militi6-a uze so zaprli, ker je baje vkljub prepovedi agitiral za Srbijo mej banatskimi Srbi.    A Militic  je  poslanee   mad-jarske zbornice in zarad tega vlozili so nekateri njegovi prijatelji protest zoper tako  postopanje madjarskih pohti^nih organov naprama Miletifcu. Madjarski listi   zaceli so zoper Andrassy-ja pi-sati,   ker je  avstrijsko  politiko   po   njihovem menenji tako hudo zavozil, a dunajski „Togblatt* ima prav, ako jim ofiita,   da so Andrassy-ja v deveto nebo povzdigovali, ko se je prijateljstvo z Nemfiijo in Rusijo sklopilo.  Dozdaj se nikdar nijso madjarski listi  in  politikarji  Andrassy-ja grajali ni najmanj;  vse jim je bilo pametno in dobro, kakor ne more biti drugace,   kar je nas kancler zapoeel, bodisi v notranjem ali inostra-nem dclovauji.    Zdaj pa,   ko se ima  od  vseh velesil sprejeti  princip   neinterveneije v turske homatije,   in ko vidijo, da gre Turkom na bal-kanskem polotoku jako piskavo, in se boje,   da bi nastal v njihovej  bikini slovanski  Pijemont, zelijo in zahtevajo, da bi naj raji Avstrija Bosno posedla in jo za-se obdrzala, ako se njih prija-telj flpoJumesccu iz Evrope izbacne.    A mi mi-slimo,  da zdaj je uze prepozno,   kajti Bosnjaci so u^e proklicali Milana   za svojega  kneza   in pri tem bodo tudi ostali.   Cas je bil zato, ko se je ustaja v Bosni pricela   in so bosniski si-romaki klicali na pomoc Avstrijo, da bi jih re-sila turskega jarma.    Kratkovidni madjarski politikarji so tacas ne le perhorescirali vsako oku-pacijo od avstrijske strani, ampak zugali so celo, s ^im, to vedo sami, ako bi se hoteio inkorpo-rirati Bosno Avstriji. Mi in vsi posteni avstrijski patrijoti   smo okupacijo nasvetovali  iz  tehtnih uzrokov,   katerili  nam menda  nij  treba sedaj zopet ponavljati.
Tudi na Francozkem ima ministerstvo mnogo opmvila z orijentaluiaii dogodki.   Glavao vpra-
sanje je neintervencija glede na turske notranje homatije. Iz Pariza dohaja porofiilo, da je naj-ve6 upanja za nikako vme§anje druzih vlasti v tur§ke zadeve, in da ta princip tudi pri vseh velevlastih svojo veljavo zadobi. Francoska se vsakako bode drzala trdno te politike.
Naj bolj se zanimajo, in to disto narav^o, Anglezi za dogodke na Balkanskem  poluotoku. V parJamentu sledi  ena  interpelacija drugi,  v kojih terjajo pojasnila   ob orijentalnih  stvareh. Bright je terjal,  naj se vlada nemudoma izjavi 0 svojej politiki uaproti jutrovim dogodkom, in je odlocno govoril zoper vsako vojsko  za vzdr-^anje onemogle in gnjile Turfiije.   Izrekel jo, da Anglija hoce biti neutralna.   Govori se,   da se je augie§ka rlota zdruzila s turSko  pod po-veljstvom Hobart page,   llusija menda ne bode mol&tla mi take anglczke demonstracijc in odgo-vorila bode stem, da svoje vojskinc lao\je zdruii z ncnisldini  in amerikanskimi;  kajti znano je, da Amerika nij nic;  kaj prijazna Angliji  in da je nL» od davnej alijirana z Uusijo, ker senjeni intercsi jako vjemajo '/. ruskimi, uuv) tem ko so si angle^ke in ainerikanske naincre jako nasprotne. Iz Londona javi  se,   da  je  ministerBtvo Derby-Disraeli voljno odstopiti   in drugim   bolj pametnim  in zmernim modern   sedaj velevazno tuesto prepustiti. To je pametno in dobro. Anglezi bi nidi nazaj poteguili voz,  katerega sta Derby in Disraeli zavozila.   To bi bilo  pripo-znanje prineipa neinterveneije na TurSkem.
Iz dtambula porofiajo se vaino stvari, Ministri udali so se sultanovi ^clji, da fie naj koj i/vrsi opusanje Murada z Mohamedovim mcCem v moseji Kjtib. Sultan zavkazal je, da bo imajo vsi muzelmaui starosti 17 do 70 let oboroziti. Sultan klice tcdaj vse AUah-ove sinove na boj proti kerstu. Ali bode tudi Allah pomagal, to je vpraSanje! Nadejamo se, da so zvezne vele-vlasti gotovo za ta sluCaj pripravljene.
Razne vesti.
„Ii' Ihouzo," ki se je zdaj preselil v PaternolU-jevo tiskarno (kar nij brez pomena) pi§e gledd Srbov Se zmerom jako zapeto; nij ga je sram naravnost sim-patizii-ati s Turki; a to stori na tihem. — V Gorici je nekoliko takih Turkov, ki iz straha pred Slovenci satajujejo oni liberalizem, katerega vedno naglaSajo; — V politiki pa je Gorica nekoliko podobna poljske-mu „landtagu.u — Letos je prav malo galete; zato pa jotrgovci dobro plafiujejo; ^itapovsodnaGoriSkem lepo stoje, kar se 0 trti ne more reel. —
Za spominek ranjkegn dr. Lavri6i so na*
daljedarovali: g. France Vogric v SentviSkigori 1 gld. gospodicna Katinka Stauifieva v Kamnjem 1 gld. Ured-niStvo MSoee« 20 gld.
Prenesek iz St. 24.                f. 658. kr. 20.
Skupaj f. 680 kr. 20.
DornberSki rodoljubi so sopet darovali 10 gl.
katere smo odposlali po ze\ji. —
G. Anton BezenSek, znani naS rojak inured-nik „Jugosl. Stcnografa", poloiil je — kakor se nam pi§e — due 30. juuija pred c. kr. drzavno-izpiino komisrjo v Pragi pfofesorski izpit iz st.eno* graf 1 j e z jako dobrim vspehom. Ta je sedaj, ko-likor znamo, mej Jugoslovani prvi izpitani sloven-ski uCitelj tega va^nega in lepega predmeta. Nadejamo se, da bode kot takov zapoceto delovame natem polji mej nami tem marljiveje nadaljeval.
Zoper „NC»uc Frcic Presse". V Ljubljani se je zafielo delati za to, da bi narocaiki na „N. Fr. Pi-.'-, ki tako surovo na Jugoslovane psuje m turSkq divja§tvo zagovarja, list popustili in raj§i druge nem-§ke Jiste imeli. Tudi na GoriSkera se bo posnemal ta sklep.
„Slovenski Narod" pise svojim bralceni. Veliki dogodki, kateri se razvijajo pred nami in ki vedno bolj zanimajo vsacega izobrazenega Slovenca, delajo tudi casopise potrebnejSe in zanimivejSe. Zato-rej smo pri svojej administraciji uredili tako, da se „Slovenski Narod41 more od vsacega dneya za-cen§i narociti. Ker smo se v Belgrad obrndi m bode-mo dobivali direktno od tam telegratifina porocila 0 vseh vaznik dogodkih in poleg tega posnemah iz ju-gosiovauskih virov, ker je „Slovenski Narou • jedini easuik v naSem jeziku, ki izhaja vsak dan (kajti vlo&li smo u2e pri vladi naznanilo, da bodemo tu-
ivponedeljek in o> dnevih  po praz-ikih Ud»iali HaCkadar bodo posebao vaine
novice)—naj ga naSi prijatelji raz§irjajo zlasti tudi v onih sloveuskib krogih, kjer §e vedno vlada nekov predsodek proti njeinu. Nam se bodo stroSki zmno-ffli, zelja po poaraozitvi naro&iikov je torej uaravna. Vsak prijatelj lista, ki zeli njegovo zbo]j§anje,naj skr-bi za njegovo razsirjenje. Ko bi bil slovenski dnev-nik tako razsirjen, kakor bi lahko bil, mogel bi specijalnega svojega dopisnika na bojisfie poslati. Slo-veuci podpirajmo naS edini dnevnik!
Izvanredni oWni zbor bankc „Sloveiiije«%
ki se ima vsled sklepa IV. obcnega zbora od 6. ju-nija t. 1. sklicati, bo 3. avgusta t. 1. popoldnc oh 4, uri v citalnicni dvorani.
Program: 1, Povik&mje glavnice z novim doplafevanjem na akcije (5. to*ka IV. obtnega zbora,)
V  zadnjem obcnem zboru izvoljeni zaupni mozje: gg. Ivan Vilhar, Drag, fcagar in Jozef Jerie so 7. junija t. 1. upravnenm svetu pismeno naznanili to-le; „M podlagi preiskovanja bankinega stanja prosimo vas za prihodnji obcni zbor te-Ie predloge sprejeti v program:
I.  Popolno doplaaanje na 2337 akcij, t. j. 90 gl. na vsako akcijo; eventuelno
II.  predlog, da se zavarovalnica  proda, ali stopi s kako drugo banko, all pa da se likvidira;
III.  predlog:  vobtev odseka, »:i bo imel izvrsiti v II. predlogu na&tete nasvete."
2. Pritrjenje v obcneni zborn od 31, nuvja p. 1. sklenjeni premembi g 73. pravil o porovnanji pravnih prepirov med banko in zavarovanci po poljubni sod-niji (Schiedsgeikbt).
Deluicarji, ki se zele obfnega zbora vdelcziti in glasovati, naj svoje delnice v sniislu § 24 pravil pri glavni blagajnici bankc „Slovenijel v Ljubljani proti potrjUniin in pooblastilniin listora vlote do 2 8. j u-lija 1876. Delnicarjem pa, kterih delnice so §e od zadnjega zbora vluieue pri blagajnici, se bodo poob-lastilni listi za prihodnji izvanredni oMni zbor takoj poslali.
V Ljubljani 28. junya 1876.
Od upravnega odbora banke „Slovemje.K
V  Biljani v Brdiii bode v nede|jo 16. t. m. velika beseda z govori, deklarcacijami, petjem, gledi-icuo igro in godbo. Hadejati «e je, da bodo to be-sedo blizo laSke ineje obiskali mnogi, mnogi Brici.
V  Sovodnjem napiavijoondotnivrlirodoijubile-tos sopet besedo, najbrze zadnjo nedeljo t. m. Cisti dohodek za Lavriaev spominek. To je lepo cd vrlih sovodenjskih rodoljubov.
Vojaiki manevri na Proski okolo Postojne in Bazdrtega zaMi bodo 10. t. m. Gori§ki polk bode od§el uze v pondeljek v Postojno. Cudno, da so le-tos ti manevri tako zgodni, druga leta so bill §e le v septembru.   Ali je tudi to signum temporis ?
Konfiskacije.— Slovenskega Naroda zadnja §tev. bila je konfiskovana, ker je oStevala nemSke Turke. „Ostenu federak'sticen list na Dnnaji je bil tudi konfiskovan zarad dveh clankov, ki so popisovali An-drassijeve uspehe v politiki in razmere mej Slovaui in Turki.
Iz Sabca na Srbskem nam piSe prijatelj dne 20. t. m., katero pismo pa smo se le denes prejeli v prav slabem stanu. Mej drugimi zakasnjenimi novi-cami, nam pise, da poddrinska divizija broji cez 40000, mej temi 6 batalijonov gore&h dobrovoljcev. Govorilo se je, da bo t* prostovoljno komandiral general Stratimirovic; a mesto Djega prisel je seni "'na-ni junak major PlajkoviC. Znamenito je vldeti tega cloveka, ki je eao nogo zgubil pri Sebastopolu, z eno nogo na Sarcu.— Stratimirovic pa je odSel v Bul-garijo, da tarn organizuje vstajo. Obljublja nam prijatelj, da bode pisal iz Bosne, kakor hitro se bo tarn zgodilo kaj znamenitega. Najbrze pa sc zdaj bojuje okolo Bjelina in nima casa porocati.
Samoraor. Odgojenec W\ kadetske priprav-Ijavnice v Trstu vstrelil se je v sredo po Stirih po-poldne v veiiki vojaSnici. Kroglo zagnal si je v moz-gane, in hitro je mitev obiezal.
Mizarsko drufetvo, o katerem smo nze veckrat porocali, se bode ustanovilo in bode prvi shod tega druslva v nedeljo 9. t, m. popoludne v Dornbergu. Mi zelinio, da se di'iistvo koneCuo ustanovi in koj pricne svoje delovanje.   Dober xau uspeh I
do srede t. m. bo vezanje dogotovljeno in se pricne razposiljatev. Kdor ieli, da se mu te pesni takoj po iziuu poSljejo, naj se v kratkem oglasi. Narocila spre-jenia si. tiskarna druzbe sv. Mohora v Celovcu, si. o-pravnfetvo ?Slov. GospodarjaB v Mariboru in podpisa-ni izdajatelj sam.
Knjiga obsega nekaj crez 17 pol srednje osmer-ke. Papir iu tisk, vse je jako lepo in okusno. Doda-na sta pesmim spredaj dva pivdgovora Slomsekova, potein kratke nzivotopisne Certice^ in ^beseda ured-nikova;tt na konci pa bibliografija Siomsekorih del in spisov. Oskerbeli in pridjali snio tudi podobo nepo-zabljivega uam vladike. kakorSna se je naliajala v Drobtinah 1. 1863.
Toliko ze naprej lehko retemo, da bode ta kaji-ga razvestlila vsako domoljubno slovensko serce!
Ceno smo postavili, koiikor je uajvec mofi bilo nizko. Brosiian izstis vrfja 90 kr., terdu vezan (kakor so bile navaduo Drobtinee) pa 1. gl. Kdor vze-me 12 iztisov, dobi 13 tega na verb.
Cisti znesek je liamenjem za izdavanje ostalih spisov.
V Ptuji I. julija 1870. Izdajatelj:   Mih. Leudovsek kaplan iu kataket.
Zastran Slomsekovih pesmij
do§lo nam je sledefie naznanilo:
Bavnokar se je v tiskarni druzbe sv. Mohora v Celovcu dokontalo tiskanje Slomsekovih pesmij.  Kara
Javna zahvala.
Vsem tistim, ki so v casu bolezni in tudi pri pogrom nase ranjke preljubc in nepozabljive inatere pokazali toliko prijateljstva in sociitja zarad miSi dra-zini nedomt'stljive izgube, izrecemo s tem najtoplejfio zahvalo.
Oermce 3. julija 1870.
Zalujoca druziira Pignatarijeva.
1   OzMirilo.
Med Dr» HerSovani preselil se je v rastel v Fitz-ovo MLo, St. 461 in bode, kakor dozdaj, zdravil ua svojem domu vsaki dan.
Plinskatovarnica v Goviei napra-Vila je ped za parjenje galete. Omenje-na pec je p. n. obtinstvn na razpola-| ganje za prav malo  odskodnino.
DOBBE I DOBER KUP
MLATILMCE
ki se na rokah, s konji ali z ognjem gonijo, prodajajo
v Trstf--...........-.....-     —¦
Soliivitx «Sc Comp,
Via Oaruitia 17.
kakor tudi vsake vrste druzih strojev i kmetijskega orodja.
1
	Karol Zanetti	
	Kaselj	
	nnjhuJHi ozdravijo imojn'tiic pastiljc	
	Menotti	
	Seidlitz-Moll	
1 c S	edina in glavna zaloga ¦; Ickarnici Zanetti, proda-	
0	ja se po 1 gld. Skatlja.	
«	, Ekstrakt iz Tamarinda	
1   0 1 Nb/	najbolj&i in najmofincjfii, koiikor jib je bilo dozdaj izilefovanih v raznih Iekarnicah. Hiter pripo*	¦ I
5 1 ^		49  1
	mocok proti zagerljenosti, notranjem kataru, prs-	*•  1
	nem prehlajenji, dnski, stane samo 40 soldov.	0  1
ho 1 i	Zdravitni fluid	
	za konji ('Restitntionsfluid; Ta lek ima Iaitnost.	J
1 ¦ *da izdriijje ko»je aolgo 6mb, pri mo<5i.		
II	Ena steklenica stano (1.2Q z navodora vred.	0
1 v	Pagliano Sirup	1
1 '^	pravi iz Florence.	
Li	Caj Wimelm ia K6ll5r	«i
I  M	za cisfienje krvi.	
0 >	-Hoftnanova Odontina	
	preti bolesti zobov. NajhujSa in neprejenljiva bo-	a> 1
	le«Sina jenja precej, 6e se eno kapljo tega leka	J
1 a	vlije na bomba^ in dene v votel zob.-	
1 ^	Edina zaloga vsakovrstnih mintraU	
I  b	skih voda in shdecih posebnih  lekov:	
1 «i	Absent Montovanov iz Benetek.—Prava Mag-	
1 **	nezija anglezka Henry-Krog'jice Blancard in Val	
1"	let .—Zobna zmes Pfefferroanova. Popp, Suin de Buotemart.— Arabska Reralenta v prahu iu testu — Prah za oIaj§anje prebavacja dr GSlis-ov.-—	
	Pastilje Vicby Biliu, George. Milo iz zelis c Bor-         |	
	chard-OYO. Glicerina Hoffman.— Meant ekstrakt	
	Liebigor in vsakoratna bomeopaticna zdravila.	
	\Na   Travniku prva lekama sen od	
	shofije.	
1!
!!Od leia 1767!!
Svetinja za nanredekl
Svetinja za zasluge
c. kr. dvorni zvonar izdeljavec s+.rojev in raznoterega orodja pri gaseoju ogna v Ljubljani, priporoda p. n. cerkvenim predst&jnihmi in obdinsMm zmtopom:
"Vnbrama, zvonila
z vso potrebscino, kakor jarmi, ojnice? okovi. Zvon tudi 40 centov teze^ zaisore en moz zvo-niti; dalje priporo6a vse vrste brizgalnic, orodja za gasenje, vodnjake, cerkvene svecuike iz me-denine, ventile, sravbe itd. itd.
Obfcinam in gasiinlm drustvom, da si zvonove in gasilno orodje iahko omisljo, privolim placevanje v obrokih.            __________\^
Diploma prfpoznanja
I Diploma pripoznanja
!!t4 svellBj!!
Lastnik, izdavateJj in urednik: VIKTOR DOLESTEC. — Tiskar; MALIISG t Gorici.