AND MOST POPULAR SLOVENIAN amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 223. chicago, ill., sobota, 15. novembra — saturday, november 15, 1930. LETNIK XXXIX. tudi v sheboyganu dvignili glas protesta proti nasilnemu fašizmu.— na dobro uspe-lem shodu nastopilo več odličnih govor-nikov. — sprejem resolucije. možje na prodaj Sheboygan, Wis. — Zadnjo Nedeljo, 9. nov., se je na povabilo 14 jugoslov. društev v Sheboyganu zbralo nad 400 Slovencev in Hrvatov v protestu nad divjanjem fašistov v " domovini. Nikakor se nismo Nadejali tako obilne udeležbe, zato naj publika sprejme zahvalo pripravljalnega odbora za tako številen odziv. Shod je otvoril Mr. Frank ^emšak, zastopnik društva "Bratje Zaveze" in podpredsednik pripravljalnega odbo-fa. V primernih besedah je Naznanil namen shoda ter občinstvu predstavil predsednika Matt Muženiča, ki je za-tefri nastopil kot predsednik shoda. Hrvatski orkester je zaigral ameriško narodno him-*o ter "Lepa naša domovina", kateri pesmi smo nayzoci stoje poslušali. Zatem je. navzoče Pozdravil mayor mesta Sheboygan, Mr. Schuelke ter nam Cestital, da se pobrigamo za Svoje rojake, dasi smo tako dolgo že od njih ločeni. Omejil je več stvari o fašizmu in lziavil, da je Mussolini največja nevarnost za celo Evropo. Za njim je nastopil č. g. ZuPnik James Černe, ki je orisal zgodovinb slovenskega, °ziroma jugoslovanskega na-''oda. Posegel je nazaj v sto-v turške čase. Koliko je *aš narod trpel takrat od Tur-kako so ga šikanirali po-Zneje nemškutarji, Mažari in Sedaj zopet Italijani. Omenil •)e Pesnika Simona Gregorčiča, ki je v svoji duši videl vse to ?orje že pred 40 leti in katero •le označil v svoji nesmrtni Pesmi — Soči. To pesmico je lep način deklamiral Carl ^ohar. V imenu ženstva je na krat-J10 spregovorila Mrs. Marie island. 1 ■ Nato nam je slovenski cer-, veni zbor zapel "Na planine" 1)1 "Nazaj v planinski raj". Na predlog Rev.'Černeta se P6 Poslala brzojavka do gover-n°rja Mr. W. Kohlerja z občilom o shodu in njegovem nanenu. Zatem je nastopil hrvatski gornik Mr. Theodore Cvet-iz Chicage, ki je govoril , hrvaščini, katerega smo pa jj^i Slovenci dobro razumeli. Vložil je pomen fašizma ne ^o v Italiji, ampak tudi dru- ■ kjer pogana korenine, j, njim je nastopil tukaj jy|.''etli Slovenec iz Milwaukee, John Oblack. Govoril je o tjHlzmu, ki je našel ugodna a tudi v Ameriki. V lepi angini je podal fakte o raz-goJahju fašizma, označil nje-Prijatelje v Ameriki, ki ,0/udij0 ugodnosti. Njegov tisiiT Je Rkoro v celoti pona" boy tuka-i«ni lokalni list She- tUofan Press- List J'e ob-iavil cjj0 na shodu sprejeto resolu- sto.!' zadnji govornik je na-Mr. Philip Godina iz (Dalj LJUDJE ŽIVI POKOPANI Vrh hriba, zrahljanega vsled dolgotrajnega deževja, se zrušil nad mesto in pokopal pod seboj nad sto ljudi. —O— Lyon, Francija. — Malo industrijsko mesto Fourvieres, ki tvori predmestje Lyona, nudi sliko, kakor bi prestalo večletno bombardiranje. Hiše so takorekoč razirane z zemeljskega površja, izpod razvalin se pa razlega obupno ječanje živih pokopanih nesrečnih žrtev, katerih število znaša nad sto in katerih mnogo sploh ne bo mogoče rešiti. Pretekli četrtek, malo pred 2. uro zjutraj, se je pripetila katastrofa. Nad mestom se dviga strm, visok hrib in nikdar še ni prišlo nikomur na misel, da bi ta hrib kaj ogrožal mesto. Vsled dolgotrajnega deževja, ki je zalivalo skoraj celo Francijo skozi več zadnjih tednov, se je pa zemlja na hribu zrahljala in omenjene noči se je odtrgal celi vrh od nje in zgrmel na spodaj ležeče hiše ter pokopal pod seboj speče stanovalce. Reševalno delo se je takoj organiziralo in vodil ga je sam- župan mesta Lyona. Vsi policisti, ognjegasci in del vojaštva, ki ima tukaj svojo gar-nizijo, je bilo pozvano na pomoč. Komaj pa so reševalci pričeli z odkopavanjem, se odtrga nad njimi drugi plaz od gore in pokoplje poleg prejšnjih žrtev še 35 reševalcev. Ker so se bali, da bodo sledili še nadaljnji plazovi, je bilo začasno vsako reševalno delo ustavljeno in so ga šele pozneje zopet previdno začeli. Nadaljnja dva plazova sta se zrušila še ob 3. in 4. uri zjutraj. Reševalno delo je nad vse težavno, ker leže nad žrtvami na cele tone prsti in kamenja in malo jfe upanja, da bi mogli večje število ponesrečencev rešiti. Nenavadna in za sedanje dni značilna parada se je pomikala pred nekaj dnevi po newyorskih ulicah. Obstojala je iz števila moških, katerih je imel vsak označen na tablici na prsih svoj poklic, posebni napis na klobuku pa je naznanjal, da je mož "na prodaj" za plačo enega dolarja na dan. Je na 3. str.) WOODCOCK OSTANE NEOMAJEN Washington, D. C. — Prohi-bicijski direktor, A. W. Woodcock, ki se je ravnokar povrnil iz San Francisco, od koder ga je poklical predsednik Hoover ravno, predno je nameraval odpluti v Hawai, se je izrazil, da na njega nič ne vplivajo razne govorice o omi-ljenju prohibicijske postave, ali pa izid zadnjih volitev. Njegovo delo da je, uveljavljati obstoječo postavo in to, da bo tudi delal z vsemi sred stvi. Za svojo pomoč namerava zahtevati nadaljnjih 500 suhaških agentov, kakor tudi več denarja. — Tudi ta go spod bo sčasoma postal bržko ne bolj krotek. HABSBURŽA-NI SE PRI PRAVLJAJO Habsburžana Otona nameravajo proglasiti 20. novembra za ogrskega kralja. Dunaj, Avstrija. •— Približuje se 20. november in z njim dan, ko bo habsburški princ Oton, sin bivšega cesarja Karla in cesarice Zite, dopolnil svoje 18. leto, kar velja v habsburški rodovini za polnoletnost. Pripravlja pa se za ta dan tudi Ogrska, da progl(asi Otona za svojega kralja. Ni sicer verjetno, da bi se Oton povrnil na Ogrsko že letos, pač pa se smatra njegov po-vratek za neizbežen in zato bo pomenil 20. november važen dan za celo centralno Evropo. Med tem pa je prišla Žita v nasprotje z ogrskimi monar-histi. Ti se namreč ne strinjajo z njeno zahtevo, da bi se Oton proglasil istočasno za ogrskega in tudi avstrijskega monarha, in tudi več članov habsburške družine same ji nasprotuje v tem. -o- ŽELEZNIČARJI ZA ŠEST-URNO DELO Chicago, 111. — Osemsto delegatov, zastopajočih unije železničarjev peterih glavnih železniških družb, ima v tukajšnjem Palmer house svoje zborovanje, ki je tajno. Kakor se je ugotovilo, nameravajo staviti zahtevo družbam, da uvedejo za moštvo po vlakih šest urno delo na dan. Razume se, da se bodo družbe upirale, izpolniti to zahtevo. — Ravno te organizacije so pred 25 leti iz-y oje vale boj za 8urni delavnik IZGREDI PROTI TUJCEM V PERU Domači delavci demonstrirali proti tujezemcem. — 15 ubitih. Lima, Peru. — V provincah Junin in Lima je bilo proglašeno obsedno stanje, da se zadušijo nemiri, ki so izbruhnili v njih in v katerih je bilo 15 oseb pobitih. Nemiri, ki so očividno naperjeni proti tujezemcem in baje inscenirani od komunistov, so se pričeli v mestu Cer-ro de Pasco, kjer je skušala policija zabraniti demonstracije kakih 1900 delavcev. Med 15 ubitimi in 25 ranjenimi je večina tujezemcev, od teh dva Amerikanca. Vlada je nato odposlala v svrho varnosti vse inozemce z vlakom v 125 milj oddaljeno mesto Lima. KRIŽEMSVETA ....— London, Anglija. — Letošnja britanska imperijalna konferenca se je končala v petek, in sicer skoraj brez vsakega uspeha. Mnogo važnih vprašanj, gospodarskega značaja, je prišlo v razpravo, a niso se mogli zediniti glede njih. — New York, N. Y. — Med tukajšnjim mestom in Moskvo se je v četrtek otvorila direktna komunikacijska zveza po radio. Do zdaj so se vsa radijska poročila med tema dvema deželama pošiljala preko Londona. — Moskva, Rusija. — Vrhovni svet sovjetske narodne ekonomije je proglasil, da ima v načrtu še en petletni in-dustrijalizacijski program, ki se bo pričel izvajati takoj, ko se neha tekoči, namreč v letu 1933. -— Berlin, Nemčija. — Več judovskih slušateljic na tukajšnji univerzi je bilo neusmiljeno pretepenih preteklo sredo od fašističnih narodnih socija-listov pri dijaških nemirih,' ki so jih povzročili socijalisti z razdeljevanjem letakov, napadaj očih fašizem. — London, Anglija. — Po poročilu, ki prihaja iz indijskega mesta Rangoon, je bilo več sto oseb pobitih od strahovitega orkana, ki je divjal na zapadnem obrežju države Burma. -o- prohibicija ga zmoder- nizirala Baton Rouge, La. — Pred tukajšnjim sodiščem je stal zaradi kršenja suhaške postave 821etni J. Schexnajder. Izjavil je, da kuha žganje že 50 let in ni še nikoli nič slišal o prohibiciji. Tudi se je zelo začudil, da je vojna med državami že mintila. Iz J«agoslavi|e« zopet velike povodnji na štajerskem. — plazovi se rušijo. — dekletce v plamenih. — nezgode, nesreče in druge novice. Ljutomerska okolica kakor jezero Ljutomer, 27. okt. — Velika povodenj, ki je zadela tukajšnjo okolico, je napravila ogromno škodo po poljih. Veliko pridelkov je voda odnesla. Ceste so poškodovane, pota razdrta, skoro vsi .manjši mostovi so izginili. Voda je na več krajih vdrla v stanovanja, kleti in hleve. Okolica Ljutomera je podobna morju, vse je pod vodo. -----o-- Lendava pretrgala nasip Iz Murske Sobote poročajo, da je po noči od 26. na 27. okt. Lendava pretrgala nasip. Drla je, kakor velika reka in se razlila po okolici v takem obsegu, da ljudje ne pomnijo kaj takega. Voda je vdrla v nekatere hiše .in tudi v Benkovo tovarno. Kučnica je preplavila polja in travnike. Po Rankov-cih in Rančivasi je voda tekla skozi okna v hiše. Ljudi se je polotil strah in obup. Obilno deževje je uničilo mnogo setev, nekateri pa radi prevelike vode ne bodo mogli sejati. Bati se je resne gospodarske krize. BARRETT - NOMINIRAN ZA ŽUPANSKEGA KANDIDATA Chicago, 111. — Prva pred igra borbe za županski stol ček mesta Chicago se je izvršila preteklo sredo, ko so prijatelji Ch. V. Barretta z uradno peticijo naprosili Ch. V. Barretta, da sprejme kandidaturo za volitve, ki se bodo vršile prihodnje leto. Peticijo je podpisalo 9832 meščanov. Barrett, ki je tudi nam Slovencem dobro znan, je dejal, da bo tekom par dni sporočil, kako se bo odločil. Splošno prepričanje pa vlada, da bo kandidaturo sprejel. Barrett je republikanec, * vendar nasproten sedanjemu županu Thompsonu. -o-- ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA!' deček ustrelil služkinjo Evanston, 111. — E. B. Thur-man, 2442 Sherman ave., je šel v sredo zvečer s svojo ženo v gledališče, doma pa je pustil služkinjo, črnko, s svojim 12 letnim sinom. Na mizi sta ležala dva samokresa, o katerih je menil, kakor je pozneje izjavil, da je vzel iz njih vse naboje. Sin se je po odhodu staršev pričel s samokresi igra*-ti. Hipoma pa se eden izmed njih sproži in strel zadene služkinjo v prsa. V kritičnem stanju so jo peljali v bolnico. 70 LETNI LJUBOSUMNEŽ Baltimore, Md. — Tragedija, v kateri je bilo izgubljeno eno življenje, drugo pa visi na niti, se je odigrala tukaj med dvema farmerjema. 70 letni H. Westphal je pred štirimi leti oženil neko 16 letno deklico, ki pa se je kmalu ločila od njega in se poročila z nekim 40 letnim G. Dresslerjem. Preteklo sredo se je dolgoletno sovraštvo med obema končalo z dvobojem na samokrese, v katerem je bil Dressier ubit, Westphal pa tako ranjen, da ni upanja,'*da bi okreval. Če se otroci igrajo brez nadzorstva Novo mesto, 28. okt. — V jesenskem času, ko je vsepovsod veliko dela, stariši puščajo otroke doma, ali jih pa vzamejo s seboj na polje, kjer jih navadno pustijo, da se po svoje zabavajo. Tako sta tudi zakonca Servej, ki imata'malo posestvo na Golobinjaku pri Mirni peči, vzela s seboj na polje svoja dva otroka, 7-letnega Jožka in 41etno Lojz-ko, kjer sta se ob koncu njive, kjer sta stariša pulila repo, po svoje zabavala. Jožek je nekje staknil ižveplenke in poskušal zažgati grmovje. Ker se mu pa to ni posrečilo, je v svoji naivnosti zažgal deklet-;cu krilce, ki je mahoma zagorelo z velikim plamenom in dekletce je bilo na mah kakor goreča baklja. Na krike otroka sta prihitela stariša in pogasila ogenj ter spravila dekletce v novomeško bolnico. Imajo pa malo upanja, da o-zdravi. -o- Smrtna kosa V Ptuju je umrl Kari Svoboda, posestnik. — Na Vrhniki je umrl Josip Bricelj, posestnik. — V Mariboru je umrl J. Guzelj, višji deželnosodni svetnik v pokoju, star 65 let. — V Krčevini pri Mariboru je umrla Frančiška Kokol, vdova, stara 79 let. -o- Trdno spanje Iz Subotice pišejo, da je bila na čuden način okradena vdova Marija Orozi Tat ji je stanovanje popolnoma izro-pal, celo slike je snel s sten in i prav gotovo ni šlo vse tako ti- ho, da bi ne bilo ropota. Vdova je pač trdno spala. -o- Plazovi Radi velikih nalivov poslednjih dni se je Meljski hrib jel krušiti in so se preko šentpe-terske ceste zavalile tako velike skale, da se je promet za nekaj časa moral ustaviti. -o- Aškerčeva rojstna hiša Iz Rimskih 'Toplic pišejo, da rojstna hiša pesnika Antona Aškerca doživlja svoj konec. Streha se je že pred več meseci sesula. Tudi zidovje se ruši. Tujci, ki prihajajo v Rimske Toplice, gotovo z zanimanjem opazujejo "neminljiv" spomenik slovenskega pesnika. -o- Ptuj G. kaplan Jože Rupar je premeščen iz tuk. mestne župnije v Hoče. V Ptuj pride g. kaplan Ignacij Grobljar. -o- Praznovanje jubileja V Črensovcih so imeli veliko slovesnost, ko so praznovali 251etni jubilej ustanovitve "Marijinega lista", katerega urejuje narodni-borec župnik J. Klekl. Slavnostnih udeležencev je bilo do 10,000. -o- Nesreča v tovarni V strojnih tovarnah v Ljubljani je padlo težko železo na nogo 221etnemu Antonu Lo-žarju in mu jo zmečkalo. -o- Tramvaj ga je povozil Ljubljanski tramvaj je povozil 741etnega delavca Lovrenca Muho iz Štepanje vasi. Mož je zadobil precejšnje poškodbe in so ga spravili v bolnico. -o- Tatovi odgnali par volov Ko je posestnik Popek v Begunjah stopil nekega jutra v hlev, da bi nakrmil svoje vole, je s strahom opazil, da mu je zlobnež odgnal par lepih volov, vrednih 10 do 11 tisoč dinarjev. Prenovitev v Kostanjevici V nedeljo, 26. oktobra, so v Kostanjevici slovesno blagoslovili prenovljeno cerkev sv. Jakoba. Cerkev je vsa prenovljena in preslikana. Slikal jo je akademski slikar g. Klei-nert z Dunaja, ki je že več cerkva po Slovenskem okrasil s krasnimi umetnimi slikami. -o- Okraden Krojač Peter Skubic iz Gline je, ko je bil v gostilni, odložil suknjič radi vročine. Ko ga je zopet oblekel, je o-pazil, da mu je nekdo izmaknil nekaj nad 4000 Din. -o- Nesreča Klara Kupljen iz Andrejev-ca pri Ptuju je po nesreči zadela v lonec vrele vode in se pri tem nevarno poparila. Stran 2 Sobota, 15. novembra 193tf_ AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki Ustanovljen leta 1891. Izbaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov iq dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 £» celo leto----------— pol leta-------- 2a četrt leta ---------------- Za Chicago, Kanado in Evropo: £a celo leto---------$6.00 U pol leta----------3.00 Li četrt leta---------1-75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 ampak celo v osnovnih šolah je pogostoma tako, da do anar-| hije ni daleč. Od vsega nekaj, pravega pa vrlo malo, in vzgo-r ja je navadno uboga Jerica. Da je le veliko šolanja, pa je menda vse rešeno. In tako se trosi denar. gola bo na mestu, ako se v šoli potrosi vsak cent, izdan za šolo, res za šolo in vzgojo. Noben pameten človek pa ne more biti za to, da se trosijo ogromne vsote za laživzgojo, ali pa, da se pri tem polnijo nikoli polni žepi raznih greftarjev in politikarjev. Subscription: For one year --------------------------$5.00 For half a year-------------- 2.M. For three months ---------------- 1-su Chicago, Canada and Europe: For one year-------------- For half a year---------3.00 For three months ----------------- I-'3 POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker « tem veliko pomagate listu. ___ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-.tvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu fe čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _______ Entered as second class matter November 10. 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._• _____ J. M. Trunk: Stroški za šole V evropejskih di'zavah imajo ministerstva za — pouk. Ako bi šlo le za ime, bi bila ta označba zelo pomankljiva, ker pri šolah pouk ni glavno, ko je večjega pomena vzgoja. Pri nas v Ameriki je označba "education" bolj pravilna. Ampak za ime in označbo ne gre. Govorimo o javnih, državnih šolah. Navadno cena označuje nekako vrednost. Koliko stanejo naše javne šole, in koliko so potem takem vredne? Pred meseci so izračunali, da plačuje mesto New York dnevno do milijon dolarjev za vse svoje šole. Pozneje se je izkazalo, da so te številke še premajhne, ker se izda več. Iz finančnega poročila, ki jenja z junijem 1. 1930, je razvidno, da je izdalo mesto za vsakega učenca v osnovni in spodnji višji šoli (junior high school) $102.36, in je bilo nad 800,000 šolarjev. Za šolarje v višjih šolah in strokovnih šolah so bilr stroški $174.66, oziroma 259.76. Ampak ti stroški obsegajo le plače in tekoče izdatke, niso pa vključeni pri tem izdatki glavnice, administracije in razni slučajni stroški. To o številkah. Poudarja se in opravičeno in pravilno, da je denar za šole dobro izdan denar. Stroški pa naraščajo, ne samole morda v New Yorku, vsepovsod, in s tem se dvigajo tudi davki. Mnogokje so davki že breme. Ali so "dohodki" pri šolah vredni stroškov, v pravi primeri z davki? Ali se vse to res porabi za pouk, porabi za vzgojo? Koliko gre pri tem v roke ljudi, ki se hočejo mastiti, ki imajo na prodaj nova stavbi-žča za nove šole, novo orn-emo za prostore v šolah, prodajajo nove učne knjige, imajo vpliv, da oddajajo nova mesta v sistemu? Ni vse zlato, kar se sveti, najmanj pri naših javnih šolah. Kritika pa je zelo kočljiva. Šola je postala predmet, da se je skoroda ne smeš dotakniti; vsaka beseda, ki ne vsebuje le hvale, se smatra za oskrunstvo, in razni kruki si znajo iz tega delati kapital. Ako kdo le namigne na kako nepristransko preiskavo, pride v sum, da "ni dober Amerikanec", še več, da "je sovražnik, nasprotnik šole." V starem kraju je vsak liberalec zatrjeval tako o kakem klerikalcu, in zatrjuje še danes. Ker pa je vsota za šolo vsepovsod najvišja, bi bilo pač le pravično, da se vsak cent tudi porabi za šolo. Vsi smo za šolo, ampak za — kruke morebiti le kak kruk. V New Yorku se zdaj sistem preiskuje. Mnogo glav izginja, ker se skrivajo pod "odejo. Ena ali druga glava bo pačila, manjše glave bodo padle, ker tako zahteva — preiskava, ampak tisti, ki preiskujejo, bodo nosili glave visoko, in se bodo pohvalili, da so preiskali in preiskavah, pa težko, da bi bili preiskali — sistem, in ga predrugačili. Preiskuje se, da se preiskuje, preišče se redkokdaj. Ni le sistem, ki je preiskave vreden. Ali se stroški porabijo za resnično — vzgojo, in je to res tudi prava vzgoja, ali pa je le nekaj, kar prihaja iz nekih laboratorijev, in sje postavi pred učiteljstvo, da predstavi to zopet pred šolarje? Dr. Bernard Iddings Bell je imel ostro besedo oni dan. Rekel je, da je naša republika glede vzgoje pred vratmi — anarhije. Govoril je tako z ozirom na višje šole v prvi vrsti, V SHEBOYGANU JE VEDNO KAJ NOVEGA Sheboygan, Wis. V torek večer dne 25. novembra, bo podružnica S. Ž. Z. pripravila okusno večerjo v cerkveni dvorani. Jedli bomo piške, pečenko", potice in krofe ter pili kavo in "pink tea", če veste kaj bi to bilo. Prireditev večerje ima v roki dober odbor, ki bo skrbel da bo vse O. K. Dobre članice bodo spekle potice in drugo tako drobnarijo, da ne bo ničesar manjkalo. Polovico dobička od te večerje gre za našo domačo faro in sicer v poklon dvajsetletnici, katero fara letos obhaja. Zato farani, le pridno se-zite po tiketih, katere ima v oskrbi Mrs. Ivanka Mohar. Ustanovil se je dekliški keg-1 jaški klub od Slov. Ženske Zveze. Načeljuje mu Miss Mary Zore. Ravno tako imajo svoje kegljaške klube dekleta od cerkvenega pevskega zbora in od dramatičnga kluba. Pogrešamo samo še ženski klub. Tiste, ki ste bolj okrogle in bi bile rade v modi, prijavite se za kegljaški team; ker je neki kegljanje najboljše za dosego zopetnega vitkega dekliškega I stasa. Poročevalka. sv. Jožefa, št. 112, KSKJ. V Shipman bolnišnici se nahajajo sledeči naši rojaki: Stefan Rauh, član društva sv. Cirila in Metoda št. 1, JSKJ. Bolan je na mehurju, vsled česar se bo moral podvreči operaciji. — John Kocjan, sin družine Franka Kocjana, je dobil težke poškodbe pri vožnji mrve, ko se je strla prenapeta žrd in ga udarila preko nog ter mu obe strla, eno celo na dveh mestih. — Joseph Bano-vec in J. Matesha sta se pri vožnji s karo zaletela v jarek. Sedaj trpita hude bolečine vsled prizadetih ran. Miss Rose Tkalčič si je pri sekanju drv odsekala palec na roki. Zdravnik ji ga je prisil nazaj. Jernejčan. --o- Pridbčenih je bilo tudi mnogo priporočilni)-; političnih o-glasov raznih kandidatov, s pomočjo katerih se je nudila ljudstvu prilika, da je presojalo in izbralo svoje kandidate in jih volilo na volilni dan. Potihnilo je politično gro-menje in vršenje, državne in okrajne volitve so sedaj kon čane. Sedaj pa pridejo na vrsto našž mestne voiltve, katere so zelo velike važnosti za vsakega zavednega amerikanskega državljana in prebivalca živečega v mestu Ely. Da se kaj pametnega in koristnega ukrene za nas slovenski narod, je potreba, da se ljudstvo zbudi iz spanja in začne delati, dokler je dan in čas za to. Zatorej se tem potom javno naznanja, da st vrši zelo važen slovensko narodni shod v Narodni dvorani v nedeljo, 16. nov. ob 2. uri popoldan. Naj | torej vsak slovenski volilec pokaže svojo zavednost in zani VZEMI IN BERI (Piše: Anton Grdina) Ravno sem prečital članka] pa tako bogat in svetovno izpod peresa P. A. Urankarja, j znan, da ga je treba občudova-č. g. P. iz Lemonta, ki nam je ti. Narod, kakor je naš,? da ec številkah 217-218 Ameri- presega v gospodarskih in kul-kanskega Slovenca, prav te- turnih ozirih druge narodno-meljito izprašal vest, tako da isti. To je narod, ki zna skrb - sem se jaz takoj brez nadalj-ne priprave na tiho izpovedal in priznal grehe ter obljubil, da se bom kar mogoče poboljšal. Članka, katera je napisal Rev. A. Urankar v omenjenih številkah nosita naslov: "Beseda o našemu imenu" in "Hlapci in dekle tujine". Članka sta vredna, da se jih prečita dvakrat, ker nosita tako žive dokaze naše lastne zani-kernosti, s katero mi sami pogrezamo svojo tako zaslužno in dragoceno slovenstvo z narodnostjo vred v grob — v smrt. Ko je pisatelj članke končaval je še zaklical: "Ali borm? čakali te blede narodne manje za socijalno gibanje in i smrti, ne da bi si skušali z napredek naše . naselbine in zt}rav»Ii podaljšati življenje s naj gotovo pride na to izvan- pripomočki, vsaj dokler se to redno sejo. storiti da!" Z bratskim pozdravom vsem čitateljem "Amerikanskega Slovenca". Volilec. ---o- Širom Jugoslavije KRATKE NOVICE Z ELY Ely, Minn. Petindvajseti etnico zakonskega življenja sta obhajala dne 10. novembra John Ko-ščak in njegova soproga, na njihovem domu, na obrežju Shagava jezera, kjer živita s svojo družino že več let na svoji farmi. Slavnosti se je u-deležilo veliko število njihovih prijateljev. Pili so in jedli, pa se tudi nekoliko zavrteli. V cerkvi sv. Antona sta bila dne 5. novembra poročena Anton Erčul in Ana Štupnik. Ženin je sin 'Erčulove družine iz Soudan, Minn. Nevesta je hčerka družine Anton Štupnik v Ely. Bilo srečno! Pri družini John in Kat. Kapsh se je pomudila gospa štorklja in pustila za spomin svojega obiska krepko hčerkico. Častitama! V staro domovino, Belci Vrh pri Dragatušu je odšel Matija Tkalčič, naročnik Amerikanskega Slovenca in član društva IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 12, S. Ž. Z. Milwaukee, Wis. Na zadnji seji se je sklenilo, da se udeležimo prireditve dne 16. novembra v So. Side Turn dvorani. Pričetek ob 2. uri popoldne. Vsa prireditev se vrši v korist Slovenskega Doma. Drage sestre opozarjam vas, da se pokažete v polnem številu, ker se obeta bogat program. Ne zamudite te lepe prilike. Na svidenje v nedeljo dne 16. novembra. Sesterski po-pozdrav. Mary Ritonia, tajnica. Nogo si je zlomil Posestnik Janez Lozinšek iz Haloz si je zlomil nogo, ko je šel iz hiše. Samo malo krivo je stopil in že je bila nesreča. Sedaj premišljuje v bolnici svojo nesrečo. ,-o- Nesreča pri igri nogometa Pri nogometni igri v Ptuju je zadela nesreča Ivana Te-garja, ključavničarskega pomočnika v Ptuju, da si je zlomil nogo. -o---- Da, visoko spoštovani pisatelj za narodno zavest. Ravno sedaj, ko so pričeli viharji a-merikanizma pihati po polju naše nove generacije, da bi ista podlegla uplivu vsesplošnega amerikanizma, ki z meh-kužnostjo in luksuzom prizadeva narodnosti največ teji ran, da se je ne upošteva, ne o-cenjuje in ne pospešuje. Kar ! priznajmo ! Kdor pa priznati noče, se dela nevednega, kakor da on ni prizadet. Da prizadeti smo vsi. In kakor je izjavil pisatelj: "Ne, ne zvra-čajte krivdo na vaše otroke, krivda gre vam stariši!" Pisatelj omenja o častnih izjemah, da so častne izjeme. V tem se mu pridružujem, da damo s tem še več priznanja tem častnim izjemam, ki se najdejo širom ameriškega kon ti sam za sebe in si pomagati Narod, ki ne bo breme drugim, ampak, ki bo pomagal nositi bremena drugih. Tak narod bi moral živeti! Živeti povsod, kamor se naseli. Živeti v domovini, živeti v tujini, saj nimamo naroda, ki bi več prenesel, več prestal, kakor nam zgodovina pove, nego je nas, o katerem pisatelji prerokujejo, da se ga polagoma loteva hiralna bolezen, ki ga v nekaj letih kaj lahko spravi v neza- željeni grob. Ne! Tega pa nikdar! KaK«^ poudarja pisatelj. Ako je moč, je ta pomoč v naših ro kah. V naših rokah je _zdl'aV^ lo, če ga hočemo rabiti, na podaljša življenje. Zakaj šli v smrt po lastni zanikerno-sti in nemarnosti? Nikar-ni res, pravi pisatelj, da mladina sovražna naši 8°v0 • ci in našim tradicijam! Ne, res. Priznavam, naša ml**1 . misli več o nas in naši domo ^ ni, nego mi od njih pričakuj ' mo. Odvisno je vse samo tega, v koliki meri smo mi mi na našo mladino vpliv* ali ji skušali pojasniti. na beseda o tem ni bila z od s? stonj. Otroci so si jo dobro pomnili in si jo bodo °hra"-0 ter bodo še v starih letih se spominjali. Na misel mi P . de ravno sedaj, kakor 1 mnogokrat, ko so mi oce P1 r vedovali stvari, katere so ^ mi doživeli v mladih 1eti»^e meli smo jih za dragocene- ^ so bili že takrat 60 let sta^j jaz bi danes rad drago P|a ! ŠTORKLJA SE JE OGLASILA V JOLIETU Joliet, 111. Naše mesto dolgokljuna ptica res kaj rada obiskuje in ne zastonj. Dne 5. novembra se je z vsem svojim ponosom podala v hišo družine Mr. in Mrs Anton Nemanič, mL, na 1002 No. Chicago Street in pustila krepkega fantiča, ki je v veselje starišem in vsem v družini. Naše čestitke. Marko Bluth, zastopnik. -o- ELYCANOM! Ely, Minn. Sem in tja se opazi v "A-merikanskem Slovencu" kako poročilo iz našega mesta Ely. Posebno zadnje čase se je kaj mnogo čitalo o političnem gibanju, ki se je igralo po vseh državah širne Amerike. čer. Tudi morajo vsi gostje ob tej uri zapustiti vse gostilne in prostore, kjer se toči vino. -o- Divjak Mizarski pomočnik Lojze Korbar je sedel s svojim prijateljem v neki gostilni v Ljubljani. Pri drugi mizi -je sedel neki gost, ki ju je začel izzivati. Ker ga ta dva nista hotela slišati, je tujec naenkrat vstal in sunil Korbarja z dežnikom naravnost v oko, da se je dežnik kar zapičil v očesno votlino. Smrtna nesreča 261etni posestnikov sin Fr. Mlakar iz Medvede pri M'lj-špergu je peljal težko naložen voz stelje, ki se je prevrnil nanj in ga do smrti poškoclo-i val vsako besedo, ki bi jo shs ;31iž Policijska ura \ j-jnen^a_ gas{. takim očetom in V Trbovljah se ne sme to- materam, ki so z vso oprez-čiti vino in sploh nobena pija- nostjo in ljubeznivostjo gleda-ča po gostilnah po 9. uri zve- li na svojo deco, da so jo vzgojili v materinščini'in blažili o-troška srca z lepimi utisi na domovino — Slovenijo, katera jim je dala življenje, da so danes v Ameriki to, kar so. V tem dopisu ne prištevam sebi ničesar drugega, kakor o-čitke, ki me po pisatelju zadenejo. Z zavestjo le toliko, da sem vedno skušal, opominjal, priporočal in posredoval, da bi sinovi in hčere slovenskih starišev rabili in spoštovali govorico, narod -in domovino, iz katere smo prišli. Na mojih potovanjih in shodih sem z odločno besedo dokazoval, da je narod kakor je naš, vreden da živi tudi v Ameriki in drugod,, kamorkoli se je in se še bo naselil. Kajti narod, kakor je naš, je sicer po številu majhen. Po številu duhovitih, modrih, velikih in zaslužnih mož ust mojega očeta, ali pa da bi jo kje čital od n| roke napisano. Prav tako nami in za nami, ko bo zavzela nasa tli®1 \f>" regeneracija zavzela na^ ^ sta. Zato je vredno, da v tem času ko hrumi merikanizma malo bolj P° žimo zdravil. Nikar se Pa poslužujmo zdravil, ki bl j„ inovi grenka in bi jih naši si naše hčere, od katerih .1e ,voi- ■i C6 Živ3' visna bodočnost naše in narodnosti, ne hoteh u ti. Torej kakšna zdravil*' ... Jaz sem na mojih panjih velikokrat vprašal P ^ šalce: "Kaj pa potem, k° mo nehali biti Sl«*®0*^! Rekli boste: "Amerik*^. "Kdo pa je vendar An^ieri-nec"? Ali ne veste, da kanci ne sestojijo iz Ame^ ^ cev, temveč iz tujih n3' katerim pripada tudi n^ tj rodnost. Ne pozabite^ ju narodi v Ameriki še ži (Dalje na 3. Chronista Sontiacus: "Dom ob Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov (Dalje.) "To ni še nič hudega; počakajte, se bosta že vrnila!" so jo tolažili vsi. "Pa se bojim, da se ne vrneta. Kar na hitrem sta se zmenila . . . Navadno je hodil sam po opravkih, a tako dolgo ni nikdar izostal. Zdaj sta pa oba z doma, vesta, da jaz vsega ne zmorem, pa ju le ni," je tožila. "Hm, hm, hm," je zmajal Tratar z glavo in nato premišljeno dejal: "Veš kaj, še kak dan počakaj! Če ju le ne bo, se pripravi na kaj hujšega." "Sveta Marija, kaj misliš?" "Mogoče jo je kaj doletelo in je morala v bolnico," je ugibala Tratarica in menila, da bi to ne bilo nič kaj tako hudega. "Nisem mislil na to," je povzel Tratar. "Kako sta gospodarila, bi rad vedel." "Mislim, da dobro. Nikdar se ni pritoževal, da bi mu šlo slabo. Tudi Nina ne, samo zadnje čase ji ni bilo všeč, da je postal zadirčen. Volitve so ga žjezile, se mi zdi." "Potem ima mogoče naša prav. Kar pomiti sp in čakaj! Gostilno zapri, dokler ju ne bo. Če pa imaš drugače kaj dela, kar povej! Matevža ti dam in če bo treba, prideta še Ivan in Katrica pomagat." "Bog ti poplačaj, Tratar! Počakala bom še kak dan. Danes mora priti kako pismo, ali kaj, če sta zadržana, kakor mislite. Če bi mi pa Matevža poslal, bi bila zadovoljna. Ivan in Katrica bi tako nerada . . ." "O rada, če bi bili sami, kar pa Bog ne daj!" ji je rekla Katrica in Ivan je pritrdil ter šel pred hišo in poklical Matevža, ki je pokladal živini. "Kaj pa je?" je vprašal Matevž, ko je prišel v hišo. "K Budinovim pojdeš," niu je dejal Tratar. "Nak," je bil kratek in odločen, čeprav ga je gledala Budinka. "Dokler ne bo Sandrinija. Z Nino se je( odpeljal," so mu povedali. "Ko prideta, pa kar nazaj k nam!" "Če je takq, potem že," se je vdal in povedal Budinki: "Veste, mati, večje neumnosti niste mogli napraviti, nego takrat, ko ste vzeli Sandrinija v hišo. Nina vas je pa še prekosila. Z gnojnimi vilami bi ga jaz vrgel na cesto, ali pa bi mu posvetili ono karabinko, ki jo imate spravljeno pod streho, ne pa, da bi mu dal gospodarstvo! Kdaj naj pridem?" "Kadar hočeš, Matevž! Posekel bi počasi, sveti Anton se bliža," ga je prosila in se odpravljala, zahvaljujoč se Tratar-ju in priporočujoč se vsem. "Pod večer bom prišel, da se ne bodo po vasi že prvo uro zgledovali in mislili, bogve kaj se je zgodilo," je za njo zaklical Matevž. "Boste videli, nič dobrega ne bo iz te- je dejal Tratar, ko so sami ostali. Budinka in Matevž sta sedela zvečer ob ognjišču in čakala pozno v noč. Ob vsakem vozu in ropotu, ki se je slišal po cesti, je moral Matevž pogledati, ali ne prihajata Sandrini in Nina. Vez za vozom in tudi avtomobili so-šli mimo in hlapec se je vračal: "Nič ni!" "Koliko bo ura, Matevž?" ga, Matevž je stopil v izbo, prižgal vžigalico in pogledal. "Na polnoč gre!" je povedal. , "Ne bo ju več nocoj, kar pojdi in lezi. Tudi jaz ležem, a spati ne bom mogla. Skrbi me, skrbi . . ." IJlapec je odšel na skedenj, Budinka pa ' v svojo sobo, kjer jo kmalu ugasnila luč. i!. * * Iz Kobarida je šel popotni človek. V svetli mesečini je spešil korake in gledat pokrajino, kakor bi je ne videl še nikdar. Oči so mu žarele, a bolj ko se je bližal Križišču, bolj je bil umerjen njegov korak. Ko je prišel skozi Selo in na klanec, kjer se svet prevali in se pokaže'Križišče, je obstal. Oči so se mu orosile. Bela ga je pozdravila cerkev sv. Miklavža s svojim visokim zvonikom, vrh katerega se je svetil v mesečini pozlačeni križ, pozdravile so ga hiše druga za drugo, a bile so vse temne in tihe, nikjer ne ene luči. "Pozno jq!" je pomislil popotnik. Iz stolpa je udarilo eno in stopil je hitreje. "Ali ni v Križišču nobenega fanta več, da je takf» mirno! Včasih so vasovali, peli in vriskali . . Popotnika se je lotila prešernost. Zavriskal' je. . t 0(jg°' Nobenega odziva, le odmev mu Je varjal. Zavriskal je v drugič. . ^ta1* Nič. Pač. Ali se ni zasvetilo P'1 ge er jevih? Popotnik je gledal, ^vrisk* j J;) krat glasneje ko v prvo in drugo, K< ^ itJ hofel razodeti celi dolini in goraig ^ zvezdam na nebu, kako je vese - ^^ je krenil na stezo in zavil k hiši na ^pl — k Tratarjevim. Oprezno se je P d,-U' ie. in vid*1! pod"okno7ki"se'je b% ob geni vrisku razsvetilo in je bilo > Pobral je nekaj kamenčkov, vrge okno in pritajeno poklical: "Katrica! Katrica!" Samo trenutek je počakal m ^ kako je segla hitro bela roka p ga odgrnila, odprla mrzlično oK^^ f» trici je glas od neznanskega . htel, ko je vprašala: . rcS ti? "France, moj France, ali si ► ^ sanjam ali prav vidim?" . s'eIn Pj "Jaz sem, jaz, Katrica! A™, je D" Šol. Nič ne sanjaš, prav vi«1^ heSe mehka, ginjena sleherna njeg (Dalje prih.) Sobota, 15. novembra 1930 —- ■ AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 ^ SVETILNIK katoliškega shoda. Urejuje Rev. Bern. Ambrožič, O. F. M. Še o "Baragovi Zvezi". Preteklo soboto sem samo bolj mimogrede omenil, da se je sprožila misel, ustanoviti "Baragovo Zvezo". Prav za Prav bi to ne bila kaka nova organizacija, temuč bi stopila na mesto že osnovane "Prosvetne Zveze" in bi prevzela vse njene dosedanje naloge, Pa še novih bi si morda naloga. Sploh bi končno ne bilo treba nič drugega ko ob letošnjem novem letu prekrstiti "Prosvetno Zvezo" na ime "Baragova Zveza" in pravila Primerno prikrojiti. Zelo značilno bi bilo, ako hi se dalo to delo izvesti zadnji dan letošnjega leta, to se Pravi, 31. decembra, ki bo natančno povedano stoletni dan Baragovega prihoda v Ameriko. Dajmo vsaj poskusiti, če je misel izvedljiva! f Gotovo je, da bi ime "Ba-fagova Zveza" že samo na sebi več povedalo kot dosedanje ime "Prosvetna Zveza". Ime 'Baraga" je postalo — če ni bilo že poprej — tekom letošnjega leta tako popularno, da Pomeni za nas naravnost prodam. Zato bi bila brez dvojke tudi "Baragova Zveza" vse drugače popularna in bi si kaj hitro pridobila toplih simpatij Jtted najširšimi plastmi katoli-slfega ljudstva. Kaj bi delala "Baragova Zveza"? Že v prejšnjih člankih sem Poudarjal, da bi spadalo v de-'okrog "Baragove Zveze" vse n »elektriko in vodo. Imamo zastopstvo od American Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. * * * * * * * * * X Politiki in državniki. Ti so pač zelo različni v pojmovanju svojih dolžnosti. Mnogim je le za mesta. Politika je pač politika. Zdi se, da se mladi župan Murphy v Detroitu, ki je katolik, zaveda svoje dolžnosti in odgovornosti kot politik, ker se je resno in z vso vnemo zavzel za to, da ima ljudstvo pravico do prilike poštenega prevžitja, kar je pač mnogim državnikom nekaka španska vas. Rekel je, da vlada, katera se ne zmeni za zdravje ljudstva in za pravico do poštenega prevžitja, ni nobena vlada, in bi bila le — a gusture. Volitve so pred vratmi. To utegne marsikaterega politika in državnika hudo zadeti. Tudi prejšnji predsednik Galvin Coolidge bo udarjen, in to po vsej pravici, ker v svojih sin-dikatiranih člankih je močno svaril pred — radikalizmom. Govoričenje o radikalizmu je smešno, ko ni kruha, ne dela, ne jela. Ako politiki, državniki in veliki podjetniki ne storijo nekaj bistvenega za odpravo brezposelnosti, bomo imeli kmalu dosti radikalizma, ali ga hočemo ali ne. Bogati smo sicer, da mnogi kraji ne čutijo brezdelja in trdih časov, ampak v industrijskih sredi-so razmere strahovite, in radi- kalizem se hitro širi. * :!= * §e kontrola. Anglikanci so najmočnejša verska skupina na Angleškem. Imeli so svojo konferenco in pri tej priliki so se izrekli za porodno kontrolo. Ugaja in ne ugaja. Ugaja, ker je moderno in vrlo prijetno, in ne ugaja, ker je naravni zakon neizprosen, in te neizprosnosti ne more odstraniti nobena sofistika. Razni krogi stopicajo zdaj od ene noge na drugo. Velja nemški pregovor: "Wash mir mei-nen Pelz und mach mich niclit nass." Sklicujejo se na moza-jični zakon, ki je bil baje ne-popolen in spopolnjen po krščanskem, ampak ta baje zopet ni popolen, in zato odpirajo vrata radi — nepopolnosti, tako zatrjujejo, ampak odpirajo vrata pač le človeški strasti, ki bi rada imela nekai brez vsake obveznosti. Stoji pa naravni zakon, in stoji kot skala, ki zdrobi vsa- je neizprdsno zapisana s A v teku štirih rodov. Zato ,le novi moralni nauk angb^ ske konference tako strah0}, za bodočnost anglikaniz«18, ko" Strahovit bo za vse — g3 trolerje, ker skala naravn^ zakona jih bo zdrobila. ^ hočejo biti zdrobljeni, P10 jim pot. -o- NAROČNIKOM V WAUKEE ie ie Par naročnikov nas ■[ v vprašalo, koliko staneJ« Slovencu" objaw naznanila M&* "Amer-zahvale 1 P11 in naznanila 0» smrti. Vsem tem g. da za zahvale in na ^ računamo po j;, ska inča. Recimo, da ie.. g kost zahvale in naznai>^fl, inčev visoka in čez dve mo, nila • čeV- ne, je to 16 kolonskih ^ ^ Po 35c kolonska inča k1"^ jj stane taka velikost zahva ^ naznanila $5.60. Ako pa J® ■,e likost naznanila in za .j, manjša, pa stane toliko 1 ^ kolikor manj inčev men- ^ odgovarjamo potom vsem, ki so nas o tem P ^ ševali. Naročila za oglaS® CJ alnVč' ko oddaste za Amer. »1U „9 v uradu naše podružmce £ 723 West National Ave- o no, ali pa pokličite Mr- ^ Pernicha na svoj dom ,n bo vse uredil. Uprava Amer. Siov«» ——o—— ŠIRITE AMER. SLOVEL > NAJNOVEJŠE vestll slovenske romane in P° knj >»■ znanstvene in učne al Of* dramatične igre in PeS ce, molitvenike i" knjige ima vedno v z» PODRUŽNICA Amer. Slovenca 723 W. National Ave" Milwaukee, win1'! ..................................................."""""" Rojakom se pripor^ FRANK ermenc Funeral Director Embalmer edini slovenski pogrebnik v mil-waukee, ^ 401 Grove Street Phone Hanover 87^, «,1111111101: .................iiHi"""«"10"""1