rm LETO XXXXI. Številka 32 Cena 8,— šil. (3000 din) petek, 11. avgusta 1989 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec 4+ Dr. Valentin Inzko: j* Politična ocena manjšinskega šolskega zakona iz leta 1988 MfSH (stran 8/9) Oman odgovarja na Haiderjeve napade (stran 10) Odgovor Nizozemcev na Orenzlandjahrbuch in Haiderja Za neonacistične glasove v Grenzlandjahrbuchu in Haiderjevo politično bližino do desnoekstremnih združenj, bo koroški turizem plačal svojo ceno. To je izjavil tajnik NSKS mag. Marjan Pipp v zvezi z napovedanim turističnim bojkotom nekega nizozemskega proponentnega komiteja. ..Haiderjeva politika se mora maščevati. Račun za to politiko bodo plačali koroški prebivalci". Pipp svetuje Haiderju tudi, da se naj distancira od šepetalcev z desnega tabora in naj začne graditi novo narodno zavest v narodnostnem vprašanju. Sosvet ie sestavljen in se ho sestal septembra Škot Krenn za medijski dirigizem? Glavni urednik Nedelje Kopeinig: „Knenn za nas ni pristojen!" Dunajski pomožni škof, ki je znan za svoje samosvoje izjave, s katerimi potem zaposljuje javnost, se je spet oglasil: tokrat je najprej zahteval neke vrste „missio canonica", torej dovoljenje, brez katerega novinarji ne bi smeli pisati o cerkvenih zadevah. Reakcije prizadetih časnikarjev in pa tudi iz cerkvenih krogov so bile ostre: graški škof je dejal, da to sploh ne pride v poštev, predsednik združenja katoliških časnikarjev, Hubert Feichtelbau-er pa je menil, da je to napad na svobodo mnenja in poročanja in upa, da Krenn ni tako mislil. Sicer pa se takih metod poslužujejo le diktatorične družbe. Glavni urednik Nedelje, Jože Kopeinig, je v tej zadevi dejal Našemu tedniku: „Za nas to ne pride v poštev, Krenn je pomožni škof na Dunaju. Če bi se mi sedaj oglašali, bi Krenna priznali kot kompetentnega za nas, kar pa absolutno ni. Noben škof ni škof za drugo škofijo in Krenn ni pristojen za Avstrijo. To je pomembno." Krenn je izjavo medtem že krepko omilil: zanj je svoboda mnenja neodtujljiva dragocenost naše družbe in časnikarjem noče natakniti nagobčnika, želi pa, da bi bili kar se da dobro o cerkvenih zadevah poučeni. Sploh pa je to bil njegov čisto oseben predlog. Z Našim tednikom na morje? NT-Cartrans-Hit za 1.380,- sil (Več na strani 8) Tudi ZSO je imenovala svoje člane Že lani aprila je Narodni svet koroških Slovencev imenoval svoje člane za sosvet in je imel možnost, da zasede v sosvetu tudi mesta ZSO, ki ni bila pripravljena vstopiti. Ker v pričakovanem roku ni prišlo do konstitucije sosveta, je tajnik NSKS mag. Marjan Pipp dal zvezni vladi rok 8 tednov, da v tem času skliče prvo sejo. še v tem roku pa je zdaj tudi ZSO imenovala svojih 4 članov, prva seja pa bo zdaj še začetek septembra. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je pozdravil vstop ZSO in dejal, da bo zdaj narodnostni sosvet predstavljal dodatni pogovorni gremij med zvezno vlado in slovenskima osrednjima političnima organizacijama. (več na str. 2/3) Komentar Na vseh krajevnih sestankih so se naši ljudje že lani po obširnih pogovorih z našimi političnimi zastopniki izrekli za vstop v narodnostni sosvet, seveda s pogojem, da s tem ne priznamo nesprejemljivega zakona o narodnih skupinah. Vstop v sosvet torej ni bil želja zgolj naših politikov, ampak želja velike večine koroških Slovencev. Zato se je Narodni svet koroških Slovencev že lani aprila odločil za ta korak, ki bi lahko že prej omogočil večje napredke v izpolnitvi naših potreb in pravic. Sosvet in pričakovanja Za vstop v sosvet so se izrekli tudi naši študentski klubi na Dunaju in v Gradcu ter številne druge ustanove, ki so nositelji-ce našega narodnega življenja. Ni skrivnost, da se je izrekla tudi velika večina ZSO za vstop, kljub temu je vodstvo Zveze slovenskih organizacij z velikimi trebušnimi krči“ šele zdaj vstopilo vanj. Predvidoma bo zvezni kancler Franz Vranitzky v začetku septembra sestavil narodnostni sosvet, v katerem bodo sadovi dela odvisni od konstruktivnega sodelovanja vseh 16 članov. Zveze slovenskih organizacij v sosvetu ne zastopajo samo zagovorniki vstopa, ampak tudi člani, ki so načelno bili vedno proti. Toda koroški Slovenci lahko predpostavljamo, da bodo vsi člani v tem odboru resno delali in da bodo usklajevali svoja stališča. Prav bi bilo tudi, da se pri pomembnih vprašanjih zrcali v njihovih odločitvah volja naših ljudi. Veliko vprašanje pa je seveda, kako se bodo v sosvetu obnašali zastopniki strank. Ali bodo sodelovali in odločali zgolj na stvarnih temeljih, ali pa se bodo podvrgli možnim diktatom central? Zastopnik OVP Karl Ulbing iz Loč je npr. dejal, da je pripadnik slovenske narodne skupnosti in da bo seveda zastopal interese svoje narodne skupnosti. Podobnega mnenja so tudi nekateri drugi zastopniki strank, kakor npr. župan Ogris ali pa podžupan mag. Grilc. Razveseljiv je sicer vstop ZSO v sosvet in razveseljive so izjave zastopnika OVP, toda bolj bomo veseli konkretnih napredkov, h katerim naj bi tudi ti člani doprinesli svoje. STRAN q petek, cL 11. avgusta 1989 STRAN q petek, O 11. avgusta 1989 Politika Kancler Upanilzkv ho sam konstituiral narodnostni sosvet! Pretekli ponedeljek se je tudi ZSO odločila za vstop v narodnostni sosvet, ki se bo po besedah dr. Holzingerja od urada zveznega kanclerja prvič'sestal še začetek septembra. Konstituiral ga bo verjetno kancler Franc Vranitzky sam, ki s tem hoče podčrtati in poudariti pomen sosveta. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je dejal, da vstop ZSO v sosvet potrjuje mnenje Narodnega sveta, ki se je že lani odločil za ta korak. Predsednik NSKS Matevž Grilc je pozdravil vstop ZSO v sosvet: Jo potrjuje, da je imel NSKS prav, ko se je odločil za ta korak." V sosvetu pričakuje predsednik dr. Matevž Grilc najprej potrditev in izpolnitev točk memoranduma (finančna podpora, trgovska akademija, otroški vrtci, tv-od-daje), dolgoročno pa naj bi sosvet obravnaval vsa važna vprašanja, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti. Odprtih važnih vprašanj pa je dosti, tako predsednik NSKS, ki pričakuje tudi, da bo sosvet na splošno razpravljal tudi o zakonu o narodnih skupinah, katerega slovenski osrednji organizaciji kljub vstopu v sosvet ne priznavata. Dr. Grilc pričakuje in upa, da bo sodelovanje z ZSO v sosvetu uspešno, čeprav sestav članov ZSO v sosvetu dokazuje, da je morala dati druga slovenska os- rednja organizacija precejšnje koncesije nasprotnikom vstopa. Odločitev ZSO za sosvet pa pomeni tudi, tako dr. Grilc, da bosta NSKS in ZSO v bodoče bolje sodelovali in v važnih vprašanjih iskali skupno pot, ki je v trenutnem političnem položaju seveda precejšnjega pomena. ZSO je v tiskovni izjavi poudarila, da gre v sosvet le pogojno. Ker grozi slovenski narodni skupnosti s strani koroške in avstrijske politike ločevanje v .dobre" in „slabe“ Slovence in ker z zmanjšanjem finančnih zmogljivosti grozi tudi zmanjšanje akti-vitet slovenske narodne skupnosti, je ZSO pod tem pritiskom imenovala svoje člane. S tem hoče ZSO preprečiti, da bo Haider nadaljeval s politiko „divide et impera", na drugi strani pa dobi zvezna vlada možnost, da dokaže, če ima narodnostni sosvet res kompetenco za reševanje narodnostnih vprašanj. ZSO pa poudarja tudi, da je zvezna vlada z uresničitvijo slovenskih tv-oddaj ter finančno podporo dvojezičnim otroškim vrtcem napravila prve majhne korake k izpolnitvi memoranduma iz leta 1988. Tudi ustanovitev dvojezične trgovske akademije dobiva že konkretno obliko, tako da je s šolskim letom 1990/91 možno računati s pričetkom pouka. Pretekli torek je ministrski svet na Dunaju sprejel predlog za konstituiranje narodnostnega sosveta. Odgovorni uradnik na uradu zveznega kanclerja dr. Holzinger je dejal, da sestav sosveta temelji na predlogu koroške deželne vlade, ki je predlagala tudi za FPČ dva člana. Do zadnjega namreč sestav ni bil čisto jasen, saj je tudi cerkev zahtevala dve mesti v sosvetu, toda teh zahtev in tudi drugih niso bili na Dunaju pripravljeni upoštevati, ker niso hoteli več zavlačevati konstitucije sosveta. Kot znano pa je OVP sama zamenjala svoja dva imenovana člana Usterja in VVurmitzerja. 16-članski narodnostni sosvet za koroške Slovence je sledeče sestavljen: NSKS: dr. Matevž Grilc, dr. Janko Zerzer, dv. sv. dr. Pavel Apovnik, dv. sv. dr. Reginald Vospernik ZSO: dipl. inž. Feliks VVieser, dr. Marjan Sturm, dr. Janko Mal-le, dr. Mirko Messner Zastopnik cerkve: dv. sv. dr. Valentin Inzko SPO: Hanzi Ogris (župan v Bilčovsu), Othmar Baurecht (župan v Bistrici v Rožu), Engelbert Oj ste r (občinski odbornik v Železni Kapli) OVP: mag. Raimund Grilc (podžupan v Pliberku), Karl Ulbing (občinski odbornik v Bek-štanju) FPO: Hubert Kotschnig (občinski odbornik v Pliberku), Helmut Koschat (občinski odbornik v Borovljah, od 1. 1. 1989 vodja poslovnega oddelka »Karntner Nachrichten") Predsedstvo v narodnostnem sosvetu ima predstavnik slovenskih osrednjih političnih organizacij. Narodnostni sosvet pa odloča z navadno večino. Silvo Kumer Odmevi na Haiderjev poletni pogovor Krščanska Kulturna zveza ho predlagala Valentina Omana za deželno kulturno nagrado Koroški deželni glavar Jorg Haider je z nekaterimi svojimi izjavami v televizijski oddaji ORF — Inlandsreport, 3. avgusta 1989, na eni strani žalil nekatere osebe, na drugi strani pa s svojim nastopom izzval številne reakcije. Največ reakcij je povzročila njegova izjava, da so umetniki, še posebej pa Valentin Oman „razvajeni s subvencijami“. Jorg Haider je v tem poletnem razgovoru v Inlandsreportu tudi dokazal svojo neinformiranost v zvezi z najvidnejšimi likovnimi ustvarjalci na Koroškem. Diskusijski vodja je Haiderju dal možnost, da se pred vso avstrijsko javnostjo opraviči za njegovo pred enim letom izjavljeno krilatico, da je avstrijska nacija „spaček“. Tega ni storil. Diskusijski vodja mu je dal tudi možnost, da se distancira od „Grenzlandjahrbucha“. Tudi to ni storil. Sicer je priznal, da v tej publikaciji „ni vse posrečeno", vendar takoj dodal, da bo izšel nov Grenzlandjahrbuch. Spregovoril je tudi o praznovanju 10. oktobra ter da bo v dvojezičnih razredih dal razobesiti koroško himno v obeh deželnih jezikih. V zvezi z izjavo o Valentinu Omanu, o katerem je dejal, da še vedno čaka, da zapusti Koroško, je Krščanska kulturna zveza do Haiderjevega dvomljivega odnosa do umetnosti in kulturnega življenja na Koroškem zazvela stališče. Krščanska kulturna zveza ob nekvalificiranih atakah na našega rojaka Omana ugotavlja, da se je deželni glavar s priporočilom za izselitev podal na nivo najbolj primitivnih nemškonacio-nalnih nestrpnežev, ki od nekdaj za reševanje narodnostnih vpra- šanj poznajo le ta recept: Ho-ruck uber den Loibl! Odgovor naše organizacije je na dlani: naš zastopnik v kulturnem sosvetu dežele Koroške, predsednik KKZ, dr. Janko Zerzer, bo Omana predlagal za letošnjo deželno kulturno nagrado. Slovenska prosvetna zveza ugotavlja v izjavi za tisk, da je Haiderjev napad na Valentina Omana zaskrbljujoč za celotno kulturno dogajanje na Koroškem. „S svojim pozivom, naj Oman zapusti koroško deželo, je Haider nedvoumno javno izrazil svojo sovražno nastrojenost proti svobodi v umetniškem ustvarjanju in proti vsem kulturnim ustvarjalcem v deželi, ki nasprotujejo nemškonacionalnim in Slovencem sovražnim težnjam na Koroškem .“ Tudi Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji (DSPA) odločno obsoja „ Haiderjevo namerno osi-ranje koroškega akademskega slikarja Valentina Omana." Pismo, v katerem DSPA protestira proti Haiderjevim izjavam v Inlandsreportu, je naslovljeno na Liberalno internacionalo. V njem zahteva DSPA, da se Liberalna internacionala »pravočasno ogradi od Haiderjeve FPČ in jo kar se da kmalu izključi kot članico". Potrebuje deželni glavar res dva namestnika? S tem vprašanjem je Zelena alternativa prišla ta teden v javnost. Poslovodja koroških Zelenih Hubert Budai meni, da ima trenutno vsaka stranka na Koroškem svojega deželnega glavarja, ki očitno koristi duši in ugledu posameznih strank. Za prebivalstvo pa se stavi vprašanje, ali je to sploh potrebno. Zato poziva Zelena alternativa vse stranke, naj o smislu 2. namestnika deželnega glavarja resno razmišljajo — saj ima tudi zvezni kancler samo enega namestnika. Če bi opustili 2. namestnika deželnega glavarja, bi letno prihranili 200.000,— šilingov, tako Hubert Budai. Haider o sosvetu Na seji deželne vlade pretekli teden so obravnavali tudi priziv pri ustavnem sodišču v zvezi z novim manjšinskim šolskim zakonom. Deželni glavar Jorg Haider je po seji deželne vlade omenil tudi narodnostni sosvet. Deželni glavar vidi v ustanovitvi narodnostnega sosveta končno pogovorno ravan med oblastjo in osrednjima organizacijama koroških Slovencev. Ponovno je imenoval tudi manjšinski referat pri uradu koroške deželne vlade, ni pa mogel imenovati konkretnih nalog, ki naj bi jih le-ta vršil. (Naš tednik je o tem poročal že pretekli teden.) Le rešitev stvarnih vprašanj vodi do skupne identitete Tiskovna konferenca Mlade generacije v SPO Peter Kaiser: ..Distanciramo se od napadov Haiderja na zaslužne umetnike" „Če hoče, da bojo slovenske osrednje organizacije sodelovale pri plebiscitnih proslavah prihodnjega leta, se bo »čistilec" Haider moral najprej jasno distancirati od Grenzlandjahrbucha, ki kar mrgoli od neonacističnih prispevkov in njegovih avtorjev", je Marjan Pipp, osrednji tajnik NSKS, reagiral na Haiderjevo vabilo, da bi zgoraj imenovane proslave Slovenci sooblikovali. Pot k novi in skupni identiteti po izjavi Pippa vodi edinole preko temeljitega in osnovnega priznanja uradne Koroške do slovenskih so-deželanov in preko zadovoljive re- šitve stvarnih vprašanj na področjih izobraževanja, kulture in pospeševanja obmejnega pasu, pri ureditvi glede uradnega jezika in z vključenjem koroških Slovencev v demokratične institucije dežele. Z ureditvijo nekega manjšinskega referata pri uradu koroške deželne vlade, za katerega vrhu tega nihče ne ve, kakšne naloge naj bi prevzel, koroških Slovencev pač ne bo možno odpraviti oz. zadovoljiti. »Mednarodna javnost bo prihodnje leto dogodke na Koroškem zelo skrbno in čuječe spremljala. NSKS bo prispeval svoje v primerni obliki," je dejal Pipp. Na svoji zadnji tiskovni konferenci je predsednik mlade generacije mag. Peter Kaiser dejal, da pojmuje socialistična mladina odstop deželnozborskega poslanca Schatzmayerja kot izpolnitev svoje zahteve. Nadalje se je Kaiser vehementno postavil proti Haiderjevim napadom v »Inlandsreportu" proti zaslužnim in priznanim umetni- kom. Deželnozborskega poslanca Koflerja (OVP) pa je Kaiser pozval, naj opusti v svojem podjetju delovno prepoved za mladino, ter, da upošteva zakone kot tudi ostali podjetniki. Na vprašanje, kako je načrtovan predviden referat za manjšinska vprašanja v deželni vladi, za katerega je predviden 1 milijon šilingov, Kaiser kot držav- nozborski poslanec ni mogel dati odgovora. Pač pa je zagotovil, da se bo o tem pozanimal pri naslednji seji v deželnem zboru. Zvezni predsednik socialistične mladine mag. Christian Cap je k diskusiji o možni koaliciji SPČ in FPO na zvezni ravni dejal, da to socialistična mladina nikakor ne bo odobrila. V smislu varstva oko- lja je Cap predložil koncept, po katerem naj bi bili obdavčeni produkti za vsako snov, ki obremenjuje okolje za 2 %. Le na ta način bo prej ali slej možno spraviti iz trgovin produkte, ki obremenjujejo okolje, tako Cap. Kot drugo je Cap predlagal, da bi skrajšali vojaško dobo na 4,5 mesecev po zgledu Švice. V zvezi z vojaško dobo se je Cap zavzel tudi za povprečno plačo za mlade, ki služijo vojaški rok. Smiselna bi bila tudi ureditev 5-dnevnega delovnega tedna. K osebi Lichal je Cap menil, da se je ta v svoji miselni kulturi nehal razvijati leta 1914 in da bi bila OVP dobro po-svetovana, če bi si za Lichala premislila kakšno alternativo. EL SERVIS V PLIBERKU Vsak torek od 10. do 12. ure sta vam na občini (2. nadstropje) na razpolago v vseh občinskih zadevah mestna svetnika Jože Pa rti in Fric Kumer. Gospodarstvo Kmečkogospodarska zadruga vabi na ekskurzijo na kmetijski sejem v Gornji Radgoni. KG Z načrtuje za vse zainteresirane ogled osrednjega slovenskega kmetijskega sejma, na dan zadružnikov Slovenije, ki bo v sredo, 23. avgusta 1989. Na 27. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu razstavljata tudi Zveza slovenskih zadrug in Zadruga Pliberk. Vabimo vas, da se udeležite ekskurzije. Prijave sprejema blagovni oddelek na Zadružni zvezi, tel. 0463/262118 in pa krajevne Zadruge. Za prevoz z avtobusi bo poskrbljeno, točen čas odhoda bomo objavili v prihodnji številki NT. (Cena za avtobus bo znašala šil. 100,—) Gorenjski sejem spet vabi Danes, 11. avgusta, je bila v Kranju otvoritev 39. mednarodnega gorenjskega sejma, na katerem sodeluje 800 razstavljalcev. Večinoma so to domači razstavljalci, seveda pa tudi ne manjkajo na tem že tradicionalnem sejmu tuji razstavljalci, in sicer iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije in drugih evropskih držav. Posebno zanimiv nastop nudi na gorenjskem sejmu tudi koroška gospodarska zbornica. Kljub znanim gospodarskim težavam je med razstavljalci zanimanje za ta sejem iz leta v leto večje. Prav tako pa tudi pri obiskovalcih, saj jih v Kranju letno štejejo povprečno 120.000. Razstavljalci bodo na 18.000 m2 poskrbeli za bogato in raznoliko ponudbo, ki bo gotovo zadovoljila vsakega obiskovalca. Trgovine deloma odprte do 20. ure Konec minulega tedna so postali veljavni novi, podaljšani delovni časi za trgovine v turističnih centrih. Po tem zakonu imajo trgovci v Celovcu, Šmo-horu, Feldkirchnu in Moosbur-gu možnost, da imajo trgovine odprte do 20. ure. Zakonska ureditev velja za julij in avgust. Prodajalke in prodajalci pa so ogorčeni, saj je aktualna že tudi diskusija, da bi bile trgovine odprte do 22. ure. Bilančna vsota se je pri KELAG zvišala za 600 milijonov šil. Na zadnji seji nadzornega odbora KELAG je bil izvoljen nov predsednik Franz Sonn-berger, ki je nasledil beljaškega odvetnika Alberta Ritzbergerja. Gospodarski strokovnjak Sonn-berger je bil nominiran od S PO in je bil izvoljen z veliko večino. Nadalje so člani nadzornega odbora obravnavali na seji poslovno leto 1988. V preteklem letu je družba KELAG dosegla brutobilančno vsoto v višini 14,6 mrd. šil., kar je za 600 milijonov več kot v letu poprej. Cisti dohodek KELAG je lani znašal 210 milijon šil. in bo uporabljen za zvišanje osnovnega kapitala. Pozitiven razvoj letošnjega turizma Na zadnji seji odbora za turizem je referent za turizem dr. Koschat poročal o dosedanjem razvoju letošnjega turizma. Tako je bilo meseca maja in junija za 11,3 % več nočitev kot leto prej. V primerjavi s tem je bilo v Avstriji v teh mesecih povprečno 9 % več nočitev. Zanimivo na Koroškem je tudi zvišanje kvalitetnih sob (kategorija A) za 19 % in pri počitniških stanovanjih za 17 %. fjilabše kategorije niso mogle doseči zvišanje prenočitev. Na podlagi tega trenda so bile sklenjene smernice za pospeševanje pri kvalitetnem izboljšanju turističnih sob. Z novim zabavnim programom več obiskovalcev na 56. celovški sejem? Še več zabave hočejo letos nuditi na celovškem sejmu in s tem privabiti še več obiskovalcev. Od 12. do 20. avgusta pričakujejo 200.000 obiskovalcev, katere čaka na razstav-Ijalnem prostoru 90.000m2 944 razstavljalcev iz ZRN, Italije, Avstrije, Madžarske, Jugoslavije in nadaljnjih 22 držav. 256 razstavljalcev pride s Koroške in s tem dokumentira, da je celovški sejem najvažnejša gospodarska prireditev v deželi. Gradnja/stanovanje sta glavni težišči sejma, pa tudi moda je letos precej v ospredju. Sejem je v prvi vrsti seveda mišljen za navadnega konzumenta, zato so lani tudi delili celovški sejem in tradicionalni lesni sejem, ki bo letos od 13. do 17. septembra. V soboto bo sejem otvoril minister za gospodarstvo dr. Wolf-gang Schussel, pravzaprav pa se je program že pričel včeraj v četrtek v bivši „Bayers Bierhalle", kjer bo vsak dan na sporedu obširen zabavni program, ki naj bi spodbudil tudi druge razstav-Ijalce, da obiskovalcem nudijo v svojih šotorih dodatne posebne nastope. S tem pa naj bi bil sejem za obiskovalce še bolj atraktiven. S posebnimi razstavami čakajo na obiskovalce tudi KELAG, ODK, delavska zbornica ter kmečka zbornica, ki bo razstavljala in predstavljala ovčerejo in konjerejo. Jugoslavija bo letos zastopana z modnimi tekstilnimi in usnjenimi izdelki. Razstava bo kot vedno v Jugoslovanskem paviljonu. Vstopnina za odrasle znaša 55 šilingov in 35 šilingov za mladino. Za zabavni park od 18. ure naprej ni treba več plačati vstopnine. s. K. Restavracija jugoslovanskih specialitet na celovškem sejmu V času letošnjega celovškega sejma, ki bo od 11. do 20. avgusta ter v času lesnega sejma od 13. do 17. 9. 1989 vabi Restavracija jugoslovanskih specialitet, da se poslužite raznovrstnih specialitet. Mednarodno priznano kuharsko osebje bo obogatilo jedilnik z izvrstno ponudbo dobrih specialitet in odlično domačo kapljico. Nova delovna mesta za Žitaro vas Poleg tovarne IPH bodo zgradili novo veliko poslopje, kjer bo našlo veliko delavcev novo delovno mesto. Industrija masivnega pohištva IPH Žitara vas povečuje svoj obrat. Tik ob že obstoječem obratu nastaja novo poslopje, in po informacijah, ki so na razpolago Našemu tedniku, se bo IPH vključila v produkcijo in razpečavanje sodobne tehnologije. V novih prostorih bojo produkcija merilne tehnike in elektronike, prodaja, konsignacijska skladišča in servis. Ti načrti kažejo, da v IPH iščejo novih in v bodočnost usmerjenih produkcijskih možnosti, obenem pa to le potrjuje, da dohitevajo korak časa — in to brez velikega publicističnega ropota, ampak odgovorno in v skrbi za ohranitev delovnih mest. Gradnja novega objekta pa pomeni tudi prispevek k omilitvi dokaj žalostnega razvoja na področju ponudbe delovnih mest v tem kraju, predvsem sedaj, ko za Obir slabo kaže. Domače vesti Svet krščanskih izobražencev v Evropi je preteklo nedeljo (6. avgusta 1989) vabil na Višarje Slovence v izseljeništvu, zamejstvu in v matični domovini. Zbralo se jih je okrog 300, da na germanski, slovanski in italijanski tromeji izpričajo svojo pripadnost slovenskemu narodu, kulturi in veri. Trinajst duhovnikov je skupaj s koprskim škofom Metodom Pirihom somaševalo pri tej slovesnosti v svetišču na Višar-jah. Mnogo imenitnih osebnosti iz vsega sveta je našlo v višini 1792 m za nekaj ur sveži zrak pa tudi prijazne bešede prijateljev in znancev. Mnogi pa so se prav na Višarjah v letu 1989, sicer raztreseni po vsem svetu, spoznali in navezali prijateljske stike. Koprski škof Metod Pirih je ta slovenski dan na Višarjah uporabil tudi za svetopisemsko prispodobo. „Svete Višarje so danes postale gora Tabor. Na to božjo pot, tukaj ob slovenski zemlji so prihajali že od nekdaj romarji od vsepovsod". Spomnil se je vseh tistih prednikov, ki so na Višarje Iz vsega sveta so prišli Slovenci na slovenski dan na Višarje. od daleč prihajali peš. V priprošnjah je bilo začutiti zahvalo, hkrati pa tudi želje za bodočnost Slovencev, raztresenih po vsem svetu, ki so se za nekaj ur zbrali na tem zgodovinskem kraju. „ Romanja so slovenskim rojakom pomagala, da so ostali zvesti veri in narodu". To je bila prva prošnja, ostale prošnje pa so izražale hrepenenje in željo, „da bi znali stalno ohranjati svoj jezik, kulturo in vero." Zastopnik Sveta krščanskih izobražencev v Evropi je v svo- jih besedah orisal položaj Slovencev po svetu. Omenil je, da nekateri pozabljajo na svoje korenine, na slovensko besedo in mnogokrat tudi na svojo vero. „Vendar je treba, da tudi naši otroci ostanejo Slovenci; to bo obogatilo nas same." Iskanje novih poti, utrjevanje zavesti, biti Slovenec v svetu in se zoperstaviti odtujitvi so cilji, ki jih želi uresničevati Svet krščanskih izobražencev v Evropi. Navzoči, med njimi tudi koroški Slovenci, so s tega srečanja od- nesli ..zavest poslanstva, ohranjati ter ceniti slovensko besedo". Ob kapljici domačega vina pred župniščem na Višarjah, je bilo slišati mnogo besed, ki bodo gotovo smernice bodočih srečanj. Posebno presenečenje je bila tudi brošura besed in slik ljubitelja Višarij Vinka Žaklja Višarski razgledi. Posebna beseda zahvale je bila izrečena prav Vinku Žaklju, „ki si že mnogo let prizadeva, za uveljavljanje slovenske misli po svetu ter za novo ovrednotenje Višarske božje poti." Vincenc Gotthardt Srečanje Slovencev iz vsega sveta na Višarjah „ . . . da tudi naši otroci ostanejo Slovenci!11 Kotirana vas: En razred bo moral v staro šolo! □ PISMA BRALCEV □ Slovenske TV-oddaje naj bi bile vedno ob istem času Po dobrih štirih mesecih slovenskih televizijskih oddaj smo slišali in brali na račun teh marsikatero dobro, včasih tudi manj dobro kritiko. Dovolite, da tokrat napišem nekaj osebnih misli oziroma pripomb. Da izpostavim najprej pozitivno: številne kritike glede slovenskih TV-oddaj pojmujem kot dokaz, da slovenskogovoreči — in očitno ne le ti — zasledujejo oddaje z velikim zanimanjem. Marsikatera kritika je bila konstruktivna, so pa bile tudi take, ki so bile verjetno malo premišljene in kratkovidne. Osebno imam vtis, da se uredniki in urednice slovenskih televizijskih oddaj dejansko trudijo, da iz vseh krajev dvojezične Koroške prinašajo dobre prispevke. Razveseljivo pri tem je tudi dejstvo, da se pri tem ne poroča le o delu slovenskih organizacij in društev, ampak, da dobijo svoje mesto tudi taki, ki sicer niso več tako povezani s slovensko narodno skupnostjo. Vsak tre- zen človek, ki misli dalj kot pet minut naprej, namreč ve, da za ohranitev slovenske narodne skupnosti ni edino le merodajno (seveda potrebno) delo političnih in kulturnih organizacij, ampak, da je treba pridobiti tudi simpatijo tistih ljudi, ki se sicer ne morejo več identificirati z delom slovenskih organizacij ali društev. Vsebinsko pa mislim, da so prispevki — tako v besedi kot tudi v sliki — duhoviti in bogati. Številne kritike, v katerih ljudje izražajo še vse to, kar želijo videti v slovenskih oddajah, pojmujem kot dejstvo, da oddajni čas dvajsetih minut pač ne zadostuje, da bi se lahko izpolnile vse želje. Pet ali celo šest prispevkov v dvajsetih minutah je po mojem mnenju kar lep uspeh. Pri tem morda včasih pogrešam kratka poročila o aktualnih dogajanjih v politiki in gospodarstvu. Na tem mestu pa naj bo izražena še želja marsikoga, ki je minulo nedeljo zamudil slovensko televizijsko oddajo, ker je bila že ob 12.25 uri. Dejstvo je, da se ljudje navadijo na določen oddajni čas in pogostokrat kljub informaciji v časopisih zamudijo oddajo, ki se časovno žal pogostokrat spreminja. Razveseljivo bi bilo, če bi bilo možno najti ureditev, da bi bile oddaje vedno ob istem času.. . . , Med zadnjo sejo, ki je bila v torek, 1. avgusta 1989, je obvestil župan Josef Struger občinski odbor, da se bo le moral en razred zaradi prostorske stiske ,.preseliti" v staro šolo, kjer je dobila v zadnjih letih domovanje cela skupina kulturnih ustanov, tako tudi SPD ..Gorjanci". Ločevanje razredov z zidi se ni obneslo (to so morali spoznali tudi v Kotmari vasi, morda se jim je odprlo celo v Celovcu?!), zato se zdaj skušajo ogniti prostorski stiski tako. Nastale pa bojo seveda v stari šoli težave, saj bo treba prostor znova pripraviti za šolski pouk, za prizadeto društvo pa bo treba najti za prehodno dobo primeren prostor. Prizidek so obljubili za leto 1992. Pri stari šoli, ki jo je občina v zadnjih letih zares lepo uredila, pa bo treba napraviti novo čistilno napravo. (Iz Celovca je medtem že pripihal veter, ki naznanja, da utegnejo dele naše občine že kmalu priključiti na celovško kanalsko omrežje; prvi pogovori so že bili.) Tudi o tem je župan poročal. Bila sta dva razpisa. Pri prvem je bilo najbolj poceni domače podjetje Pack s 139.638,— šilingi, pri drugem, malo spremenjenem, pa podjetje Diexer iz Poreč s 110.856,— šilingi. Zastopnik EL Jože VVakounig je izjavil, da nikakor ne razume takega postopanja. Kako pa sploh še moremo govoriti o podpori domačim podjetjem, ko razpis, v katerem je domače podjetje najbolj poceni, kratkomalo ponovijo? Podjetje Pack obstaja že 6 let, pa še ni dobilo kakega večjega občinskega naročila. Občinski odbor je med drugim vzel na znanje poročilo nadzornega odbora in sklenil, naj se oddajo dela za asfaltiranje ceste proti Medrejtram firmi AG fur Bauvvesen iz Celovca (1.632.138,—; najbolj poceni ponudba). Občinsko porotniško komisijo bojo sestavljali Raimund Mikel (SPČ), mag. Leopold Leutschacher (OVP), Joži Pack (EL) in Florian Ja-kopitsch (FPČ). Po koncu dnevnega reda je prebral župan še predlog, v katerem EL opozarja občino, naj poskrbi, da se bo čimprej poglobila in očistila struga med Šentkandolfom in Cimpernjako-vim bi rtom na Ročici (potok sili v travnike, zaradi česar jih lastniki deloma ne morejo več obdelovati). Svetovno znana folklorna skupina EMONA na Koroškem v Dobrli vasi Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO Komanova mama, Marija Nachbar, iz Vogrč obhaja te dni 88. rojstni dan. Še nadaljnih let in zadovoljstva. V Gorinčičah praznuje svoj 86. rojstni dan Marija Klančnik. Iskrene čestitke. Te dni obhaja Marija Petrovnik iz Vogrč svojo 85-letnico. Slavljenki, ki se zelo zanima za narodno življenje, iskreno čestitamo za praznik in ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let. Številnim čestitkam se pridružujejo vse slovenske ustanove, EL Pliberk in Naš tednik. Hanzi Graber v Spodnjih Borovljah je star 81 let. Še na mnogo let. V Predkraju pri Pliberku obhajata Helena in Janez Igerc 40-letnico skupnega življenja. Mnogo srečnih in zadovoljnih skupnih let. Marta Smrtnik z Obirskega je te dni obhajala 50-letnico življenja. Bernardi in Jožefu Komar iz Metlove se je rodil sinček Gregor. Srečnima staršema iskreno čestitamo, malemu Gregorju pa želimo vse najboljše. V soboto bosta stopila pred poročni oltar Marica Kušej, pd. DavidovavŠmiheluin Izidor Štern iz Šentlipša. Za njun poročni dan jima iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova ter sreče na skupni življenjski poti. Društvo upokojencev .Podjuna" v Dobrli vasi čestita svojim članom Ljudmili Sienčnik in Francu Rutar iz Dobrle vasi, Albertu Hobel iz Vesel in Susani Sturm v Mokrijah za osebne praznike in jim želi obilo zdravja in zadovoljstva. Kristjana Čušin iz Rinkol je minulo nedeljo v cerkvi Sv. Duha v Celovcu položila svoje večne zaobljube. Za njen velik dan ji iskreno čestitamo in ji želimo veliko božjega blagoslova. Društvo upokojencev v Pliberku čestita Heleni Kropivnik iz Rut, Mariji Petrovnik iz Vogrč in Rozaliji Morth z Bistrice za njihove osebne praznike ter jim želi vse dobro. Društvo upokojencev iz Šent-petra pri Šentjakobu iskreno čestita Čiliji Serajnik. S čestitko pa je povezana tudi želja, da se slavljenki povrne ljubo zdravje. Beatriks Verdel z Doli pri Borovljah in Lencu Kreutzu z Blata se je pred kratkim rodil sin Miro. Mlademu zemljanu veljajo najboljše želje. DOPIS IZ VOGRČ Dramatična borba z lisico Dolgo že čakamo, da bi se v Vogrčah zgodilo kaj izrednega, da bi prišli v časopis. No, nazadnje nas je le iz zadrege rešila lisica, ne tista iz pravljice, ampak prava, živa. Pod lepo kož pa je skrivala strašno bolezen steklino (Tollvvut). Glavni junak te zgodbe je Konečnikov Franc. Naj nam on sam pripoveduje: Ko zjutraj nakrmim živino, zalaja pes. Pogledam, ali gre kdo nabirat gobe. Nikogar ni. Naenkrat pa začno kure zbegano vreščati. Pa zagledam lisico, ki se plazi proti meni, za kure pa se še zmeni ne. Ustrašim se, nimam drugega, zagrabim neko desko in začnem lisico odrivati. Potem pa jo le prepodim, da se umakne. Hočem telefonirati po lovca, pa je telefon zaseden. Zagrabim vile in zaradi varnosti pogledam pri sosedih, če ni kakega otroka zunaj. Tedaj me lisica zopet zagleda in gre prav tako divje in deroč se proti meni kakor prej. Približala se je že do dva metra in prav ko sem jo hotel zabosti, se je počasi umaknila proti gozdu. Škočim v avto in se peljem v Replje po lovca Tomiča, pd. Peka. Ko prideva nazaj, je lisica še čakala. Ko pa se ji približava, je pa zbežala. Pek za njo, pomeri, ustreli. Greva gle- dat. Iščeva, toda lisice ni nikjer, ne žive ne mrtve. Naenkrat pa mi prideta povedat Milena in Maksej, Jirmova dva: .Franc, pojdi, nekaj tako tuli tam nekje pri Zgoncu." Grem poslušat. Res, tam v koruzi je. Pokličem zopet telefonično lovca in prideta oba Pekova lovca, mlajši in starejši. Oče čaka ob cesti, s sinom greva v koruzo iskat. On spredaj s puško, jaz pa za njim z vilami. Zagledava lisico, on ustreli in jo zadene. Lisica je mrtva. Lovci imajo za tak primer posebno vrečo in rokavice, da se ne okužijo. Zbašem lisico notri in še rokavice. Vse skupaj peljem na občino, da pošljejo v preiskavo. Pasja steklina je smrtno nevarna, ne le ugriz, lahko tudi dotik. Če bi ugrizla psa ali drugo žival, je potem ta prav tako nevarna. Zato je Franc storil zelo koristno delo, ker sedaj veliko ljudi hodi v gozd nabirat jagode in gobe. Konečnikov oče je bil lovec. Ta je nekoč na dvorišču ustrelil lisico, ki je imela posebno bolezen, da je bila brez dlake. Franc se je mnogo naučil od očeta. Je pa tudi pogumen in skrben. Hvaležni smo mu, da bomo sedaj brez skrbi pred to nevarnostjo. V. Z. Lipuscheva družina dobiva mnogo povabil za nastope. Uspešen nastop družine Lipusch v Tinjah Znana in priljubljena družina Lipusch iz Strpne vasi pri Šmihelu je že pogostokrat nastopila na raznih prireditvah po naših krajih, kjer je sooblikovala razne kulturne prireditve. Minuli petek pa je na „Večeru slovenske ljudske pesmi v Tinjah samostojno oblikovala celotni večer. Bil je to prvi samostojni nastop Lipuscheve družine na njihovi uspešni glasbeni poti. Poleg že znanih pesmi so tokrat zapeli vrsto novejših, pa tudi nemških in modernih pesmic. Biser večera pa je gotovo bila pesem „Ein bischen Frieden . . “, katero je hčerka Traudi posebno lepo zapela. Številnim poslušalcem — tako domačinom, kot tudi gostom, ki se trenutno nahajajo v tinjskem domu — je družino Lipusch, ki jo sestavljajo oče Berti, mama Traudi, hčerki Andreja in Traudi ter sin Norbert, predstavila Johana Leitgeb iz Strpne vasi. Povedala je, da se je uspešna pot Lipuscheve družine začela pred približno sedmimi leti. Prve njihove pesmi so bile Mamina pesem, Družinska pesem in Planinska pesem. Prvotno so nastopali v domačih krajih! glas družine Lipusch pa se je kmalu širil tudi v oddaljene kraje in celo preko meje. Nastopali so že v Švici, Sloveniji in Italiji. Avstrijska televizija je postala pozorna na Lipuscheve pevce in je na njihovem domu snemala za oddajo „Volksmusik aus Osterreich". Sledili so tudi nastopi na jugoslovanski televiziji. V slovenski televizijski oddaji „Dober dan Koroška" pa so nastopili že dvakrat! Po teh uspehih se je družina Lipusch odločila, da izda lastno kaseto z imenom ..Pesem združuje — das Lied verbindet", na kateri so moderne in lastno skom-ponirane ljudske pesmi. Največji uspeh Lipuscheve družine pa je bil nastop na ..Festivalu narodnozabavnih ansamblov v Števerjanu" v Italiji, kjer je dobila kar dve nagradi: prvo nagrado publike in nagrado najboljšega zamejskega ansambla. Od takrat pa dobivajo Lipuschevi povabila iz cele Avstrije, Italije in Nemčije, a morajo žal večini odkloniti, ker je za njih na prvem mestu družina in poklic. V kolikor pa jim družinsko življenje in poklic dopuščata, pa se radi odzovejo povabilu. Folklorna skupina ..Emona” nastopila v Dobrli »asi Minuli četrtek je na povabilo SPD ..Srce" v Dobrli vasi nastopila v dobrols-kem samostanu svetovno znana folklorna skupina .Emona" iz Ljubljane. Skupina, ki šteje nad 120 članov, je ob spremljavi tamburaškega orkestra, v pristnih narodnih nošah izvajala narodne plese iz Slovenije in drugih republik Jugoslavije. Predsednik SPD „Srce Andrej Sturm je v pozdravnem govoru povedal številnim poslušalcem — med katerimi je bilo mnogo gostov, da na Koroškem živita dva naroda in dve kulturi. Naloga slovenskega naroda pa je, da ohranimo naš jezik in našo kulturo. V skoraj dvournem sporedu so plesalci prav spretno zaplesali najrazličnejše narodne plese, užitek pa jih je bilo gledati v razkošnih narodnih nošah. Za uvod pa je MePZ „Srce" navzoče pozdravil s šopkom izbranih narodnih pesmi. Po prireditvi so se nastopajoči plesalci in dobrolski društveniki srečali v prijetni družabnosti na dvorišču dobrolske Posojilnice. Rož — Podjuna — Zilja Poslovili smo se od Tnavnovega Pepeja iz Podgore Podgora, tik ob vznožju Pece, je mirna mala vasica. Dobri ljudje žive tam. Pogled na jug jim zakriva zelena Peca. Zato jim je pogled na sever na stežaj odprt. Tu leži kakor na božji dlani Šmihel s svojo novo cerkvijo in Sv. Katarina na ličnem, z gozdom preraščenem gričku. Pogled s Podgore tja je očarljivo lep. Sredi vasi stoji Travnova kmetija. Tu so srečno živeli oče, mama s tremi sinovi Hanzejem, Fride-jem, Pepejem in s hčerko Micko. Pa se je nesreča ustavila pred to mirno domačijo. Smrt je leta 1977 poklicala najstarejšega sina Hanzeja. Dve leti za njim je odšel po težki bolezni še blagi dobri oče Jožef. Hči Micka se je odločila za nov dom v Goselni vasi. Tako je ostala mama sama s Fri-dejem in Pepejem. Garala je in s pomočjo teh dveh obnovila dom. Delo, povezano z velikimi skrbmi in boleznijo jo je izčrpalo. Ker je bil Pepej potreben posebne materine nege, sta bila drug na drugega močno navezana. Bolehna mama je rabila Pepeja in Pepej je rabil mamo. Mama mu je bila vse. Pa je prišlo Anino žegnanje na Peci. Pepeja je vleklo, da bi se peljal z vzpenjačo na žegnanje. Rad se je vozil s kolesom. Tudi tokrat je vzel kolo in se peljal do Najberža. Ko se je zvečer vračal, se je na klancu smrtno ponesrečil. Našli so mrtvega ob cesti. Travnov Pepej je bil preprosta zlata duša, do vsakega dober, prijazen, odprt in nasmejan. Eden prvih je nedeljo za nedeljo prihajal v Šmihel k sv. maši. Njegova vernost je bila pristna, prihajala mu je iz srca, kamor mu jo je položila mama. Pepeja smo vsi radi imeli, pa tudi on je za vsakega imel dobro, prijazno in šaljivo besedo. V nedeljo, 23. julija, si je zadnjič s Pece ogledal ljubljena domača polja in vasi. Vrnil se je sicer v dolino k svoji materi, toda mrtev. V trpljenju preizkušena Travnova mati bo Pepeja pogrešala. Odšel je, da tam, kjer se bomo vsi srečali, pripravi zasluženi prostor svoji materi. V torek, na praznik sv. apostola Jakoba smo pokojnega Pepeja ob številnem spremstvu položili v Večni vasi k zadnjemu počitku. Ne bo več prihajal kot eden prvih v nedeljah k božji službi. V večnosti bo odslej obhajal Gospodov dan, ki mu je v življenju mnogo pomenil. Travnovi mami pa se je s Pepe-jevo nenadno smrtjo zabodel nov boleč trn v njeno srce. Kot v trpljenju utrjena močna žena bo morala tudi to prenesti. Pepej jo bo iz večnosti bodril: „Mama, vztrajajte, nekoč bova za vedno skupaj!" Besede na Pepejevi osmrtnici „Oj težka pot, oj tožna pot, ko od srca srce se loči! V Bogu ljubiš dom in rod, mi spremljamo te žalujoči," pa so srčni odmev nas vseh, ki smo Pepeja poznali in imeli radi ter ga bomo skupno s Travnovo mamo pogrešali. Vsem Travnovim naše iskreno sožalje! Avgust Kapun 80-letnik Minulo nedeljo je praznoval svojo 80-letnico Ladinikov oče Avgust Kapun iz Konovec pri Pliberku. Ob tej priliki sta mu v imenu EL prišla čestitat mestna svetnika Fric Kumer in Jože Partl. Ladinikov oče je zaveden narodnjak in s svojo ženo vsa leta pridno gospodari na srednje veliki kmetiji. V tem duhu pa sta vzgojila tudi svoje otroke; hči Valentina je občinska odbornica in podpredsednica NSKS, sin Fridl pa ravnatelj strokovne šole v Velikovcu in predsednik Zadruge Pliberk. Tudi ostali dve hčerki se aktivno vključujeta v narodno življenje. Slavljencu k njegovi 80-letnici iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Številnim čestitkam se pridružuje tudi NSKS in NT. Žegnanje na Sedelcah Gasilsko društvo Sele-Borovni-ca vabi na že tradicionalno se-delsko žegnanje v gostilno Pri Trklnu. Letos bo to v nedeljo, 20. avgusta. Od 12. do 19. ure bo zabaval znani harmonikaš. Po 19. uri pa bo nastopil ansambel KRT. Personalne spremembe v krški škofiji V južnokoroških župnijah krške škofije pride s 1. septembrom do naslednjih personalnih sprememb. V Borovlje pride kot kaplan mag. Robert Katnig, Jurij Buch bo prevzel Šentjakob v Rožu (obdržal bo Pečnico in Šmi-klavž ob Dravi), Marko Jernej je imenovan za župnijo Tinje, mag. Jože Markovvitz bo deloval na Kostanjah in Strmcu, Šentvid v Podjuni bo oskrboval p. Anton Rozmarič, dušno pastirstvo za študente na celovški univerzi pa bo vodil kaplan Georg Walde. Do Rozalskega žegnanja bo romarska cerkev zablestela v novi podobi V cerkvi sv. Heine odkrivajo stenske slike V teh tednih popravlja globaška fara lepo romarsko cerkev sv. Heme in Rozalije. Nekateri farani z velikim trudom in idealizmom pomagajo pri delu. Razveseljivo je, da so ob oltarju odkrili lepe stenske slike, ki bogatijo veliko cerkev. Čeprav se je trdilo, da ob stranskih stenah cerkve ni nobenih stenskih slik in se je že kazalo, da se ponovno pobelijo stene, je v zadnjih dneh restavrator gospod Ljubčo Deskoski našel zanimiv del stenskih slik iz 17. stoletja. Romarska cerkev si s tem pridobi še večjo priljubljenost. Na Ro- zalsko žegnanje bodo vse nekdaj skrite stenske slike vidne. Ljubčo Deskoski odkriva freske iz 17. stoletja Razno PISMA BRALCEV Dostojen spomin na padle borce? Da ne bo nesporazuma: vse spoštovanje in prizadevanje vsem slovenskim rojakom na Koroškem in v Sloveniji, ki so se z besedo ali orožjem uprli nacističnemu nasilju! Slava in čast ter hvaležen spomin tistim, ki so pri tem zgubili tudi svoje življenje. Ko so se uprli nacistični strahovladi, ni bilo v ospredju vprašanje družbenega reda ali ideologije (to velja zlasti še za Korošce); v ospredju je bila v prvi vrsti želja, da bi premagali nacističnega okupatorja in da bi zmagala svoboda slovenskega naroda ter ideja humanizma. Zato se mi zdi umestno vprašanje: se spominjamo danes teh velikih borcev primerno in spodobno? Kot .Slovenec v matični domovini‘ stalno spremljam — po vaših in naših medijih, a ne samo I po medijih — dogajanja na Koroškem oz. vaše napore pri uveljavljanju narodnih pravic. Lahko mi verjamete, da sem z vami globoko povezan v prepričanju, da boste v vaših prizadevanjih le uspeli. Bral sem v slovenskem tisku na Koroškem tudi o letošnji prireditvi .Po poteh Domnove čete". Dovolite mi, da v zvezi s to prireditvijo izrazim nekaj kritičnih misli: — Vem, da prihajajo na to proslavo v pretežni meri ljudje z naše strani meje. Korošcev samih je bolj malo. Kako to? Jih Zveza koroških partizanov ne zna nagovoriti? — Koliko mi je znano, ima ZKP za take prireditve v svojem proračunu predvidenih dovolj (jugoslovanskih) finančnih sredstev. Kljub temu sem ugotovil v vašem tisku večtedensko prosjačenje za financiranje te prireditve. Ne morem si predstavljati, da v proračunu predvidena finančna sredstva ne bi mogla zadostovati za financiranje te spominske proslave. — Že lani sem z bolečino v srcu ugotovil, kako nekvalificirano se je ta prireditev zlorabila kot podel napad na vašega državnega poslanca Smolleta. Zaradi njegovega zadržanja v zvezi s šolskim zakonom mu je neki govornik očital celo „zločin nad narodom". Podobno kot so včasih označili dr. Ti-schlerja kot „narodnega izdajalca". — Koliko mi je znano, se izplača za pripravo te prireditve (a ne samo te) lepa vsota kilometrin in dnevnic. Je to res potrebno? Vem, da ste koroški Slovenci, kakor vsi ostali Slovenci, veren narod. Tudi vaši padli borci za svobodo so bili v pretežni večini globoko verni možje. Zato bi za manifestacijo .Po poteh Domnove čete" bila veliko bolj spodobna spominska sveta maša s primerno pridigo. Nato naj bi sledil spominski sprehod na kraj zločina, kjer bi bila krajša komemoracija z recitacijami in s pesmimi nekega zbora. Tako pa je bilo obilo avtobusnega hrupa, pitja in jedi. Padli borci za svobodo bi si na vsak način zaslužili več spoštovanja ter idealizma — tudi od tistih, ki so še aktivni v Zvezi koroških partizanov. Vem, da ste nekoč imeli partizanski zbor, a ga danes ni več. Očitno je moralo zmanjkati denarja za dnevnice in kilometrine . . . Prav zato se mi zdi potrebno, da se najde nov, dostojen način takih komemoracij — brez pompa, jedač in pijač ter napihnjenih govorov. In če hočete, tudi brez politikov. Ti, ki so padli za svobodo, so res padli za svobodo naroda in narodov. Politiko pa so že tedaj pletli drugi, ki so poleg osvoboditve naroda imeli še druge načrte. V tej zvezi bi še citiral odlomek iz članka, ki ga je 6. julija 1989 natisnil ljubljanski tednik TELEX. Na strani 21 piše avtor M. K.: „Generacija, rojena po letu 1960, je na svoji koži izkusila dejstvo, da je zgodovinska resnica hudo relativna zadeva, zgodovinopisje pa nekaj, kar je na tak ali drugačen način vedno v službi aktualnih političnih interesov. Tako so jo v osnovni in srednji šoli učili, da so v narodno-osvobo-dilni vojni partizani premagali okupatorje in grde, umazane in zle domače izdajalce, ter nato izvedli še revolucijo, da je slovenski narod zares zaživel šele v socialistični skupnosti z ostalimi bratskimi jugoslovanskimi narodi. Nato je Spomenka Hribar začela zganjati cirkus okrog Kočevskega Roga in Dachauskih procesov: pokazalo se je, da so lepi, dobri in modri partizani — ko so prišli na oblast — počeli podobne svinjarije kot domači izdajalci pod okupatorskim tutorstvom. Z razpadom realsocialistične epike so se odškrnila vrata novim interpretacijam zgodovine: domači izdajalci nenadoma niso bili več le domači izdajalci, ampak tudi ljudje, ki so podobno kot partizani sanjali svoje sanje o tem, kaj je najboljše za slovenski narod." Časi in mišljenja se spreminjajo, to pa v Sloveniji morda še bolj kot pri vas na Koroškem. A. L., Ljubljana SLOVENSKI CARTRANS-HIT z Nosim tednikom, 13.-15. okt. 1989 OTOK KRK, BASKA, HOTEL CORINTHIA Pavšalna cena na osebo: šM. 1.380,— otroci do 6 let brezplačno; doplačilo za enopostelno sobo: 350,— Prijave sprejemata: Za Naš tednik: Vinko Kušej, tel.: 04 63/51 25 28-21 Pri Cartransu: Nadja O raže, tel.: 04 63/51 26 80-31 PROGRAM: Petek: 7.00—8.00 odhodi z avtobusi iz dvojezičnih občin; ca. 13.00 prihod na Baško: napitek in sprejem z ansamblom Ivana Ruparja; namestitev; kosilo 19.00 večerja, nato zabava z ansamblom Ivana Ruparja Sobota: po zajtrku ladijski izlet: na ladji zabava z ansamblom Ivana Ruparja. Kosilo v hotelu; popoldne prosto; večerja; nato zabava z ansamblom Ivana Ruparja Nedelja: zajtrk 10.00 dopoldanska zabava z ansamblom Ivana Ruparja 12.00 kosilo; nato odhod proti domu Vabimo vse naše bralke in bralce na že po vsej Koroški znani Cartran-sov-hit, poseben zabavni izlet, ki je prava veselica za udeležence. Vse tri dni bo zabaval udeležence ansambel Ivana Ruparja, ansambel, ki je po svojih nastopih znan tudi že v naših krajih. Uredništvo Našega tednika se vsako leto trudi, da organizira za svoje bralce ugodne ponudbe za dopust in iz- lete. Vedno je bil dober odziv in zabavno vzdušje na vseh potovanjih. Letos pa vam, drage bralke in dragi bralci, nudimo udeležbo na Cartranso-vem-hitu, da se skupno poveselimo ob prijetnih zvokih odličnih muzikantov iz Slovenije na otoku Krku, v idiličnem kraju Baška. Nameščeni bomo v novo renoviranem hotelu Corinthia, ki je poznan po svoji prijazni postrežbi. Kritična presoja šolske odredbe Šolska odredba provizorične deželne vlade z dne 3. oktobra 1945 je določala na dvojezičnih osnovnih šolah južne Koroške obvezen pouk v nemškem in slovenskem jeziku. Načelo, ki je botrovalo obvezni dvojezični šoli, je bilo spoznanje, da je treba otroke dvojezičnega ozemlja vzgajati v osnovnih šolah že od vsega začetka v duhu medsebojnega spoštovanja. Šolska odredba je glede uporabe nemškega in slovenskega jezika določala sledeče: „V južnem delu Koroške obstojajo dvojezične ljudske šole. Tukaj se bo vršil pouk v prvih treh letih načeloma v materinem jeziku otrok, toda drugi deželni jezik se bo gojil tudi že od šolskega začetka najmanj šest ur tedensko." Zasnova odredbe je bila za slovenske otroke naravnost idealna. Saj je določala na prvih treh šolskih stopnjah pouk v materinem jeziku, nemški deželni jezik pa bi gojili na šolah šest ur tedensko. Idealna pa je bila ureditev tudi za otroke z nemškim maternim jezikom. Saj je predvidevala tudi za nemške otroke na prvih treh šolskih stopnjah pouk v materinem jeziku. Slovenščino pa bi posredovali tem otrokom najmanj šest ur tedensko. To se pravi, vsaj eno uro vsak dan. Ker je po drugi svetovni vojni primanjkovalo učiteljev, ki bi obvladali tudi slovenščino, se je vršil pouk na dvojezičnih šolah za slovenske otroke namesto v pretežni meri v materinem jeziku, predvsem v nemščini. To pa v času, ko je še visoko število otrok — v mnogih krajih skoraj izključno — obvladalo z doma slovenski jezik. Politične razmere po drugi svetovni vojni so bile eden izmed vzrokov, zakaj se nihče ni v vrstah koroških Slovencev zavzemal za to, da bi pridobili za pouk na dvojezičnih šolah ne le posamezne učitelje-begunce, temveč čim večje število. Saj je to predvidevala tudi odredba o dvojezičnem šolstvu, v kateri je rečeno: „Kot učne moči je treba pritegniti za nižjo in srednjo stopnjo vse učitelje in učiteljice Koroške s potrebnim znanjem slovenščine. Dokler njih število ne zadostuje, je treba nastaviti tudi na Koroško priseljene učne moči." Ker se je to le v redkih primerih omogočilo, je odšlo 80 do 100 begunskih učiteljev iz taborišč v tujino. Ogromna škoda in velika odgovornost, ki prizadene pred zgodovino tudi koroške Slovence. Pomanjkanje slovenščine veščih učiteljev je bil tudi vzrok, da je začelo po drugi svetovni vojni prevladovati mnenje, da je treba dvojezičnost pojmovati na obveznih dvojezičnih šolah tudi iz praktičnih razlogov pač tako, da se vrši pouk v približno enaki meri v Šolstvo Dr. Valentin Inzko ■■.■v ^ Politična ocena manjšinskega ^ šolskega zatona iz leta 1988 enem in drugem jeziku. Gre pri tem za načelo, ki je bilo leta 1959 upoštevano v novem manjšinskem šolskem zakonu. Celo slovensko zgodovinopisje je zapadlo v precejšnji meri napačnemu mnenju, da je bila dvojezična šola od vsega začetka že — torej od oktobra 1945 naprej — po učnem jeziku v vsakem oziru dvojezična. Kdo pozna danes še avtentično vsebino šolske odredbe iz leta 1945? Da je šlo namreč na prvih treh šolskih stopnjah ljudske šole dejansko tako pri slovenskih kot pri nemških otrocih načelno za učni jezik v materinščini. Do št raj kov in protestov ni prišlo v deželi po drugi svetovni vojni zgolj zaradi tega, ker se je začela v deželi kmalu krepiti spet nemško-nacionalistična miselnost, temveč tudi zaradi ustvarjanja javnega mnenja, da se vrši pouk na prvih treh šolskih stopnjah tudi za nemške otroke v približno enaki meri v slovenskem jeziku. V jeziku torej, ki ga otroci niso razumeli. Če bi se starše, če bi se javnost sproti obveščalo, da je pouk v prvih treh šolskih letih za vse otroke v materinščini in da gre pri gojitvi oziroma posredovanju slovenskega jezika le za obseg šestih ur tedensko — dejansko torej vsak dan za eno uro slovenščine — bi bil odnos marsikaterih staršev do dvojezične šole morda drugačen. Tudi šolska oblast je puščala učitelje glede obsega rabe enega ali drugega jezika v marsičem na nejasnem. Naš tednik je objavil ob novi ureditvi manjšinskega šolstva na dvojezičnih osnovnih šolah Koroške vrsto razprav. Prošnji uredništva, da se vključi v razmišljanja o tem za koroške Slovence slej ko prej najbolj perečem vprašanju, je dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, bivši vodja manjšinskega šolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu, rad ustregel. Posebno aktualnost dobiva prispevek tudi spričo razprave, ki je izšla pred kratkim pod naslovom „Das Jahr danach“. Gre pri tem za publikacijo, ki je izšla eno leto po sklenitvi spremenjenega manjšinskega šolskega zakona iz leta 1988. Uredništvo Odklonitev pogajanj škodljiva Kritiki 8. junija 1988 sklenjene šolske ureditve so napovedovali ob uresničitvi noveliranega manjšinskega šolskega zakona, ki predvideva v dvojezičnih ljudskošolskih razredih zaposlitev drugega učitelja, nazadovanje števila k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok. Te napovedi se niso uresničile. Do podobnih napovedi in bojazni je prišlo leta 1958, ko je razveljavil deželni glavar VVedenig odredbo o dvojezičnem šolstvu, v zvezi s Slovensko gimnazijo. Marsikdo je tedaj mislil, da so bile odrezane z razveljavitvijo obvezne dvojezične šole korenine tudi tedaj šele komaj ustanovljeni Slovenski gimnaziji. Tudi tedaj se napovedi niso uresničile. Položaj Slovenske gimnazije se je iz leta v leto krepil. Kljub temu nihče ne želi zmanjševati posledic, do katerih je prišlo, ko je bila razveljavljena odredba o obveznem dvojezičnem šolstvu. Vendar bi se marsikaj dalo tedaj preprečiti, če bi se koroški Slovenci v letu, ko je začelo prosvetno ministrstvo pripravljati manjšinski šolski zakon 1959, konstruktivno vključili v pogajanja. Do več kot protestov ni seglo tako med koroškimi Slovenci kot tudi ne v Jugoslaviji. Tedaj je obstojala še možnost, da uveljavijo koroški Slo- venci za dvojezične osnovne šole odjavni princip. To se pravi, da bi ostal pouk na južnokoroških šolah načelno obvezno dvojezičen, starši, ki ne bi želeli, da obiskujejo njih otroci dvojezični pouk, pa bi imeli možnost odjave. Če vemo, da je bil predviden v šolski odredbi iz leta 1945 — izvzemši šest ur tedensko — na prvih treh šolskih stopnjah pouk načelno v materinščini, potem iz tega razvidimo, da bi se morali koroški Slovenci pred sklenitvijo šolskega zakona iz leta 1959 aktivno vključiti tudi v pogajanja glede značaja dvojezične šole itd. Namesto, da bi se koroški Slovenci ob novih realnostih začeli pogajati z vlado in zastopniki avstrijskega parlamenta — znano je, kako se je npr. tedanji poslanec Neugebauer trudil za pogovore s koroškimi Slovenci — so vztrajali na lastni interpretaciji člena 7 državne pogodbe, češ, člen 7 je treba razumeti tako, da gradi osnovno šolstvo na obstoječem stanju naprej, torej na obvezni dvojezični šoli. O tem pa v državni pogodbi ni govora. Besedilo člena 7 govori o pravici Slovencev od osnovnega pouka v slovenščini. V odločilnem, za koroške Slovence izredno pomembnem vprašanju so docela prepuščali ti po lastni krivdi usodo manjšinskega šolstva večinskim strankam. Odpovedali so se sooblikovanju odločitev, ki so povezane z našo bodočnostjo in narodovo usodo. Konstruktiven doprinos k novi šolski ureditvi V nasprotju s pripravo na manjšinski šolski zakon 1959, smo se koroški Slovenci v letih pred sklenitvijo spremenjenega šolskega zakona iz leta 1988 konstruktivno vključili v razgovore, aktivno sodelovali v študijski komisiji prosvetnega ministrstva za pripravo nove šolske ureditve ter se — to velja za zastopnike Narodnega sveta — poslužili tudi ponudbe, obrazložiti gledanja manjšine v pododboru šolskega odbora državnega zbora. Priznati je treba, da bi brez sodelovanja celovške univerze, avstrijske rektorske konference in političnih gibanj, ki so podprla koroške Slovence, ne bilo marsikaterih važnih rezultatov v novem manjšinskem šolskem zakonu iz leta 1988. Ne-glede na to, da nismo mogli povsod uveljaviti svojih gledanj, pomeni novi šolski zakon izhodišče za dokončno ureditev. Zato so za nas tako važna predvidena tri leta, v katerih ima posebna komisija pri prosvetnem ministrstvu, v kateri sodelujejo tudi zastopniki obeh osrednjih slovenskih političnih organizacij, nalogo, da spremlja novo šolsko reformo in vnaša vanjo tudi vse to, kar bodo njeni člani spoznali kot potrebno za nadaljnji razvoj manjšinskega šolstva na Koroškem. Kultura Naš tednik: Zdaj je minulo že nekaj dni od tistega nesramnega napada deželnega glavarja Haiderja na tebe v oddaji „lnnlandsreport“. Ali si že dobil malo distance do vsega tega? Oman: Najprej sledeče: prava smola za Haiderja, da nikdar nisem rekel, če bo on deželni glavar, bom pa zapustil Koroško. To je dejal neki kolega (Gi-selbert Hoke — op. pisca). To napako mora Haider popraviti. Kaj sem rekel jaz: v zvezi s svobodnjaškim Grenzlandjahr-buchom 1989 sem dejal, če bo Haider deželni glavar in dokler bo, ne bom razstavljal na Koroškem. To lahko traja 5 let, lahko še dalj. Nisem pa dejal, da zadostuje, če se distancira od vsebine knjige. Jezi me seveda njegova trditev, da sem s subvencijami dežele razvajen. Kaj so subvencije in katere sem dobil od dežele. Subvencija je denar zastonj. Umetniki, tudi jaz, ki so menda subvencionirani kakor trdi Haider, pa za denar, ki ga od dežele dobijo, dajo svoja dela. Morda je tudi podpora za katalog že subvencija, kajti že manjši katalog stane med 50.000 in 70.000 šilingi. In od dežele dobiš nekaj tisoč šilingov, za to pa daš kataloge, v katerih je tudi tvoje delo. Zadnja leta, od 1981 sem dobil sledeče ..subvencije": 1981: 8.000 šil. za slike 25.000 šil. za platno 8.000 šil. za katalog 1984: 12.000 za slike 1987: 8.640 šil. za 2 sliki 1988: 3.640 šil. za odkup desetih katalogov 1974: sem dobil deželno pospeševalno nagrado in ne vem, če je tudi to subvencija. Naš tednik: Koliko so dobili drugi? Oman: Mi ni znano. Naš tednik: Konflikt umetniki — svobodnjaška stranka oz. deželni glavar sedaj močno vpliva na vzdušje v deželi. Oman: Začelo se je to pri diskusiji v galeriji Carinthia zaradi Grenzlandjahrbucha s Freunschlagom, kjer so umetniki odločno nastopili proti mišljenju in vzdušju, ki ga FR na Koroškem zganja. V takem vzdušju, klimi, kot umetnik ne moreš živeti, ker te utesnjuje. Tam sem dejal, da so v takem vzdušju tudi povečane subvencije nezanimive za obstanek umetnika. Zahteval sem, naj se FP distancira od Grenzlandjahrbucha. Pri intervjuju v In-landsreportu pa se je izredno dobro pokazalo, da je bil Hai- kL* * Tudl bivši zvezni predsednik dr. Klrchschlager zelo ceni delo Valentina Omana. Posebni razgovor z Valentinom Omanom Od Izfcue v zvezi s Haiderjem ne odstopam der najbolj živčen in emocionalen prav tam in tedaj, ko je šlo za ideologijo, ko bi se naj distanciral od Grenzlandjahrbucha in v njem zapisane ideologije. Naš tednik: Haider je umetnike precej krepko ozmerjal, saj so zanj „ koristni idioti", od subvencij odvisni postrušniki (Lemminge). Ti si pa še Slovenec, kar je morda še dodatno vplivalo na Haiderjev napad. Saj ta preganja že iz dežele. Oman: Da sem Slovenec, je znano. V tem trenutku pa me je najbolj jezilo, da se je ponovno spravil nad umetnike, saj nas je imenoval vse. Morda ga jezi, da sem doslej še preživel s svojim delom. Če pa mi podtikava, da sem „naseljen v levi polovici", potem tega nisem nikdar tajil, a tudi tej levici sem stopil na prste, kadar je bilo treba. Naj omenim le preštevanje leta 1976, ki sem ga odločno zavračal in se postavil po robu socialistični liniji. Kje pa smo, da deželni glavar meče ljudi iz dežele. Morda bi me lahko pocukal pri moji izjavi, da bom zapustil deželo, če bo on deželni glavar. Tega nisem rekel, torej mi česa takega nima pravice očitati. Človeka čudi, da se deželni glavar spusti na tako raven. Neverjetno. Naš tednik: A te je v teh trenutkih postalo kaj strah za prihodnost? Oman: Strah me je že prej bilo ideologije, katere galijons-ka figura je trenutno Haider. Hudo in zaskrbljujoče za razvoj v deželi je, da deželni glavar prihaja iz te ideologije. Naš tednik: Kaj boš proti Haiderju podvzel? Oman: Možnosti so, da ga tožim radi obrekovanja ali pa se zadovoljim s popravkom. V bistvu svojih izjav nikdar nisem obešal na veliki zvon, predvsem zato ne, da mi ne bi mogli očitati, da s tem delam reklamo zase in oživljam konjunkturo lastnih del. Od te izjave pa danes ne odstopam, nočem pa na njej jahati za svojim profitom. In tudi jezika si ne pustim zavezati. Naš tednik: Zate se je dosti umetnikov, organizacij in tudi politikov zavzelo. Oman: Vidi se, da so umetniki med seboj solidarni. Naš tednik: Kaj ti iz Haiderjevega napada luščiš za bodočo klimo v deželi, za odnose med Slovenci in nemško-govorečimi v deželi in za prostor Alpe-Jadran, ki naj bi ljudi, kulture in narode zbliževal, ne pa jih razdvajal ali celo preganjal, najmanj še iz njihove lastne dežele. Oman: Nimam občutka, da bi se v deželi kaj spremenilo na bolje, dokler bojo taki ljudje kakor Haider, Trattnig itd. na oblasti. In te oblasti še dolgo ne bo konec, kakor stvari kažejo. Do- kler bo prisoten ta duh, ki je v Grenzlahdjahrbuchu, se tudi jpdnosi med Slovenci in nem-škogovorečimi v deželi ne bojo spremenili na bolje. No, pri Alpe-Jadranu pa je vse skupaj krepka farza, dokler niti v deželi, kjer živita dva naroda, ta deželni glavar ni zmožen doprinesti svojega deleža k normalizaciji medsebojnih odnosov. Dokler v Celovcu ne bo javne dvojezične šole in javnih dvojezičnih vrtcev, dokler proti Slovencem zlorabljajo celo člen 7, tako dolgo se zadeva ne bo spremenila. Prava farza pa je, da na eni strani iščejo rimske izkopanine in skušajo dognati imena rimskih mest, na drugi strani pa so slovenska krajevna in ledinska imena zasuta, da ja ne bi dokazovala slovenske kulture v deželi. Naš tednik: Če bo Haider hotel kupiti tvojo sliko? Oman: Je ne dobi. Naš tednik: Res ne boš razstavljal, dokler bo on deželni glavar? Oman: Ne bom, ker se z otroci tega duha ne bom pobotal. Naš tednik: Povrniva se nazaj k subvencijam: od česa pa si živel? Oman: Od naročil, deželnih, državnih in zasebnikov, ko sem v sodelovanju z arhitekti oblikoval zgradbe in poslopja. Taka naročila, predvsem deželna in državna, so odvisna od izida razpisanega natečaja ali pa od sklepa kake pristojne žirije. Naš tednik: Kako pa v mednarodnem merilu vključujejo umetnike v taka naročila? Oman: Običajna je vsota med 1—2 % celotne gradbene vsote za umetniško oblikovanje načrtovanega projekta, pri nas se ravnajo po »primerni vsoti". Kritiziram pa to, da družba meri umetnost v arhitekturi po procentih, kajti če bi prejšnji rodovi ravnali prav tako, bi ne imeli danes teh čudovitih umetnin. Naš tednik: Ti si sploh proti subvencijam? Oman: Moralo bi biti samoumevno, da umetniki sooblikujejo poslopja. Če bi za to bilo dosti zanimanja, bi umetniki bili dovolj zaposleni, njihovi ateljeji pa ne bi bili polni slik. Naš tednik: Morda pa Haider s takimi izjavami špekulira z zavistjo med umetniki in upa, da bi nekateri le odskočili k njemu? Oman: Haider o umetnosti in njenem pomenu in bistvu, tak občutek imam, nima nobenega pojma. Umetnost mu je deveta briga in v nas vidi hudega duha. Franc VVakounig STRAN Kultura SPD ..Borovlje": Občni zbor v znamenju obnove Cinaelca Pretežno v znamenju obnove kulturnega doma pri Cingelcu na Trati (o njej je doslej kot edini list poročal le Naš tednik) je bil v petek, 4. avgusta, redni občni zbor SPD „Borovlje". In da so se člani mogli kar na kraju samem prepričati o stanju in stopnji obnove, je zbor bil kar pri Cingelcu. V svojem poročilu je predsednik društva, Melhijor Verdel, seveda namenil veliko prostora obnovi doma, ki ga je društvo letos kupilo od Posojilnice Borovlje. Dejal je, da bo tako možno ohraniti najstarejši kulturni dom na Koroškem, ki naj bi spet postal slovensko kulturno žarišče v spodnjem Rožu. Posebej je omenil prispevek članov k obnovi in se posebej zahvalil za vso dosedanjo podporo vsem, ki so svoje prispevali, da je bilo možno dom kupiti in se lotiti obnove. Posebej pa je pozval vse, da se zavedajo odgovornosti in skrbi za materinščino — slovenščino, in je poudaril, da se trenutno društveno življenje docela odvija pri Bundru, ki služi vajam, nastopom, razgovorom in srečanjem (glej poseben Z načrtom Clngelca v rokah, z leve: M. Verdel, V. Wuttl, P. Košutnlk In W. Oraže. razgovor z Melhijorjem Verdelom). Iz tajniškega poročila Petra Ko-šutnika je razvidno, da je društvo v pretekli mandatni dobi imelo okoli 40 prireditev, da je ansambel Drava v tej dobi izdal svojo kaseto, da društvo goji in krepi sodelovanje z drugimi društvi in da bi lastna odrska predstava delo društva še posebej okrepila. Finančne zadeve društva, vodi jih blagajnik VVerner Oraže, so po poročilu predsednika nadzornega odbora Petra VValdhauserja vzorno urejene in razrešnica staremu odboru je bila soglasna. Volitev novega odbora je bila tudi soglasna: predsednik je in ostane Melhijor Verdel, njegov namestnik je dipl. inž. Kristijan, tajniške posle je prevzela mag. Vera VVutti, ker je Peter Košutnik zaposlen na Dunaju, a ostaja njen namestnik, za blagajniške zadeve sta pristojna VVerner Oraže in Romana Verdel, v nadzornem odboru pa sta mag. Peter VValdhauser in Fini Kelih. Tajnik SPZ, Janko Malle je obnovo Clngelca imenoval veliko dejanje za ohranitev slovenske kulturne dediščine in je društvu obljubil primerno podporo in skrb za strokovno obnovo čudovitih rekvizitov. Helmut Blažej med svojimi motivi Blažejeve naivne metafore Presenečenje pri odprtju razstave likovnih del Helmuta Blažej a v Mohorjevi galeriji, 4. avgusta 1989, je bilo dvojno. Presenečalo je število navzočih pri odprtju, presenečala pa je tudi Blažejeva barvitost in izpovednost slik. Helmut Blažej, doma iz Suhe pri Šmihelu, je slikar samouk. Pot do likovnega upodabljanja pa izvira tudi iz dela, ki ga opravlja. Po poklicu je mizar. Začel je restavrirati stare omare in skrinje. Tako si je počasi tudi utrl pot do slikanja. Na odprtju razstave je umetnika predstavil učitelj Pepe Kraut. O njegovih motivih je dejal, da izvirajo iz „bogatega kmečkega okolja. So to motivi o šegah in navadah ljudi, o starih kmečkih hišah." O stilu pa je Kraut dejal, da je Blažej namenoma naiven. Največkrat so v ospredju podobe oseb, ki tudi ostali sliki narekujejo izpoved. Intenzivnost barv pa odlikuje Blažejeve slike z izrazito metaforiko, ki ostane marsikateremu opazovalcu slike skrita. Helmut Blažej je do sedaj razstavljal v Šmihelu, Globasnici in na tehnični fakulteti v Mariboru. Blažejeva četrta razstava v »galeriji pod arkadami" (Mohorjeva knjigarna) v Celovcu dokazuje talentiranost slikarja, hkrati pa je tudi zagotovilo, da bo tej razstavi sledilo še več takih. Razstava je tudi upodobitev motivov, ki jih danes na podeželju skoraj ne srečamo več. Razstava je prispodoba na minljivost. Odprta je do 1. septembra 1989. Melhijor Verdel: Cingelc naj bo spet slovensko kulturno središče Naš tednik: V preteklih letih je SPD „Borovlje“ zelo oživilo kulturni dom pri Cingelcu na Trati. Pred nedavnim pa se je lotilo njegove popolne sanacije in obnove. Kdaj in od koga sta ga kupili in ali pri obnovi sodelujejo tudi člani društva? M. Verdel: Kulturni dom pri Cingelcu na Trati smo letos kupili od boroveljske Posojilnice, ki ga je svojčas v okviru združitve z glinjsko posojilnico prevzela. Možnost nakupa, ki pomeni pozitivno rešitev za obe strani, smo seveda izkoristili, kajti Cingelc nam veliko pomeni, saj je bil in upamo da bo spet, slovensko kulturno središče v spodnjem Rožu in preko njega. Obnova Cingelca dobro napreduje in večino del smo opravili sami. Prav presenetljivo je, kako in koliko člani društva pomagajo. Doslej so društveniki opravili že nad 1000 prostovoljnih delovnih ur — in delo je bilo opravljeno zelo kvalitetno in odgovorno. Nekateri člani pa so nas tudi gmotno podprli. Vrhu tega pa človeka kar veseli, ko vidi, kako se tudi drugi ljudje zanimajo za obnovo, jo pozdravljajo in se že veselijo prireditev v obnovljenem domu. To pa zato, ker vedo, da gre za ohranitev pomembne in skoraj izjemne slovenske kulturne dediščine na Koroškem, saj je Cingelc eden od najstarejših kulturnih domov, sploh pa take dvorane ne najdete ne na Koroškem in ne v Sloveniji. To so nam potrdili strokovnjaki. Zato je seveda velikega pomena in odgovorno kulturno poslanstvo, da dom obnovimo in oživimo, ga ohranimo pred propadom in za bodočnost tudi za rodove, ki bojo prišli za nami. Naš tednik: Kako kaže z mladino v društvu? M. Verdel: Mladina se že sedaj močno vključuje v društveno delo, naj med drugim le omenim Glasbeno šolo; prepričani pa smo, da bo obnovljen Cingelc v njej še okrepil veselje do kulturnega dela in da bo ona naprej gojila in nosila slovensko kulturo v našem kraju. Pri Cingelcu, kjer smo sedaj na svojem, pa bomo imeli res dobre pogoje in možnosti za prosvetno udejstvovanje. Naš tednik: Kako pa bralci Našega tednika lahko podprejo obnovo in oživljanje Cingelca? M. Verdel: Veseli smo vsake podpore in zanjo hvaležni. Vsak šiling in druga oblike pomoči bojo vestno namenjeni za obnovo Cingelca. Med drugim smo zaprosili deželne in državne ustanove za podporo, saj v tem primeru gre za pomemben kulturni spomenik. Obračamo pa se na vse rojake, to pot še posebej na bralce Našega tednika, ki sta jim naša kulturna in narodna rast še posebej pri srcu, da nas podprejo z nakupom gradbenih kamnov, ki bojo v kratkem na razpolago za 50,—, 100.—, 200,— in 500 šilingov ali pa da podporo prenakažejo po položnici na konto „SPD Borovlje"-Cingelc, ktna. štev. 1.02.072.031 pri boroveljski posojilnici. Hvala za vašo pomoč in podporo. Naš tednik: Veliko uspeha pri obnovi Cingelca vam želimo in hvala za pogovor. Franc VVakounig Radio / Prireditve T A T E D E N R A D I PETEK, 11. avgusta Grafični bienale v Ljubljani. ..Skrite umetnine" — Grad StraBburg. — Judenburg: Štajerska deželna razstava. — ..Villa Manin" pri Vidmu: Beneški klasik Sebastiano Ricci. SOBOTA, 12. avgusta Duhovni nagovor (dekan P. Kassl). Voščila (D. Ur-schitz) NED., 13. avgusta Po zahodni Nemčiji — kulturno-literarni potopis. (M. Vrbinc) PONED., 14. avgusta Dr. Andrej Moritsch — Znanstvenik in njegove korenine. TOREK, 15. avgusta Praznična: ..Nekje še mora biti upanje" (P. Zunder) SREDA, 16. avgusta Glasbena sreda — Gost v studiu: T. Boschitz iz Celovca. Večerna 21-22 - G. Mahler: „Pesmi za umrlimi otroki" (R. Klopčič). - H. Potočnik — Raketna tehnika (I. Virnik) ČETRTEK, 17. avgusta Rož — Podjuna — Zilja. Slovenski radijski spored, ledelja, 13. 8., Po zahodni Nemčiji — kulturno literarni potopis Potovanje k romanskim in gotskim cerkvam v zahodni Nemčiji je vodilo udeležence med drugim v Koln — velika gotska katedrala, Speyer — cesarjeva stolnica, in Aachen — cerkev cesarja Karla Velikega. Na poti, po kateri je vodil dr. Johann Sturm, umetnostni zgodovinar iz Linza, pa so bile tudi pokrajinske in zgodovinske znamenitosti ob Renu. O potovanju, njegovih kulturnih in literarnih spomenikih je pripravil rokopis Miha Vrbinc, za glasbeni okvir pa smo izbrali orgelske posnetke iz omenjih cerkva. NA TELEVIZIJI Dober dan, Koroška! Slovenska televizijska oddaja je ob 13.00 uri, 13. avgusta, FS 2 Tovarna OBIR se ruši Kljub poplavam, požarom in večkratni menjavi lastnikov je tovarna celuloze OBIR na Rebrci dočakala častitljivo starost. Pred stotim jubilejnim letom ji grozi zaprtje. Kdo je kriv? In predvsem, kaj je z delavci v regiji iz katere se že danes izseljujejo mladi? Iz ekološkega, političnega in narodnostnega vidika bo nedeljska televizijska oddaja skušala osvetliti dogajanje v dolini Bele. Dokumentacijo je pripravil Mirko Bogataj. 1*8 lil,, wmm:. NEDELJA, 27. AVGUSTA 1989: Ob 9.00 uri pranganje in sv. maša Po maši zabava z ansamblom Od 14.00 do 17.00 ure KULTURNI SPORED nato PLES z ansamblom BRANKA KLAVŽARJA' POSOJILNIC A- BANK s poslovalnicami: GLOBASNICA, ŠMIHEL in ŽVABEK POSOJILL PLIBERK VAS ZANESLJIVI PARTNER CELOVEC SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC VABI NA SPOMINSKI DAN NA JOZIJA MIKLAVČIČA Kdaj: v nedeljo, 13. 8. 1989 ob 10. uri srečanje na vrhu Jepe ob 14. uri gorska maša na Bleščeči PODJERBERK FANTOVSKA SKUPINA VAŠČANI IZ ZGORNJE VESCE vabi na VEČER DOMAČE LJUDSKE PESMI, ki bo v soboto, 19. avgusta, ob 20.30 pri KREUZVVIRTU v Podjerberku Sodeluje Ansambel Harmonija ROŽEK GALERIJA ROŽEK „ Poletna razstava" Razstava je odprta od torka do nedelje, od 16. do 20. ure. Razstavljajo: Hoke, Gradischnig, Vouk, Caroline, Staudacher in Schrammel Dela bodo na ogled do 27. 8. 1989 ŽVABEK SREČANJE VIŽARJEV Čas: nedelja, 13. 8., ob 14.30 Kraj: Sveto mesto Prireditelj: KPD .Drava" v Žvabeku (Prireditev bo ob vsakem vremenu) VRBA VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE Čas: sobota, 12. avgust, ob 20.30 Kraj: zdraviliščni park, Vrba Prireditelj: SPD .Drabosnjak" Sodelujejo: folklorna skupina SPD .Trta", družina Lipusch in moški pevski zbor SPD .Jepa-Baško jezero” Ob slabem vremenu bo prireditev v slavnostni dvorani občine. ŽELEZNA KAPLA DVOJEZIČNA RIBIŠKA SV. MAŠA Čas: v nedeljo, 20. avgusta, ob 10. uri Kraj: pri Mariji v Trnju v Železni Kapli Po sv. maši veselica pri .SPODNJEM GRAŽERJU" NAGRADNO KEGLJANJE: Začetek v soboto, ob 14. uri, konec v nedeljo, ob 20. uri PRODAM TELEKS ITT-LO 3000 z ekranom, skoraj nov, samo šil. 30.000,— (nov šil. 80.000,—) tel.: 0 42 35/21 94 Zveza koroških partizanov v Celovcu vabi na osemdnevno potovanje na Makarsko riviero v Dalmaciji od nedelje 10., do nedelje 17. septembra 1989 Cena celega potovanja je v dvoposteljnih sobah šil. 3100,—; za enoposteljno sobo je treba doplačati šil. 60,— dnevno. Podrobnejše informacije dobite po telefonu dopoldne na celovško štev. (0463) 51 37 52, popoldne 21 07 04 ali pri Milki Kokot 51 43 00 / 40. CAR7RANS turistična agencija v Celovcu vabi na ROMANJE v LURD Termin: od 8. do 10. oktobra in od 10. do 12. oktobra 1989 Pavšalna cena: šil. 3950,—; doplačilo za enoposteljno sobo 420,—, letališko takso plača vsak potnik sam na letališču. Podrobnejše informacije dobite pri agenciji CARTRANS, tel.: (0463) 51 26 80-34 (Bernard VVakounig). Prijave sprejemajo tudi župnišča. SODALITAS od srede, 16. avgusta, od 18. ure do sobote, 19. avgusta, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike: DA BOGU, DA ČLOVEKU, nem. Voditelj: škof Jakob Mayr, Salzburg v sredo, 23. avgusta, ob 20. uri Koncert: SONATINA ALOJZA SREBOTNJAKA Nastopata: Michael Grube, violinist, Erican Saydam, pianist GALERIJA TINJE: RAZSTAVA DEL IŠKE RANE (slike) Razstava traja do 5. septembra 1989 v nedeljo, 20. avgusta, ob 20. uri ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ „VIŠARSKI MOTIVI" VINKA ŽAKLJA od petka, 25. avgusta, do petka, 1. septembra 1989 IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V RUSIJO Cena: šil. 13.700,— Spremljevalec skupine: Jože Ko-peinig Vodnik: Božo štajer Prijave na: Katoliški dom prosvete, 9121 Tinje 119, tel.: 04239/2642 ŠENTJANŽ VAŠKI PRAZNIK V ŠENTJANŽU Čas: nedelja, 13, 8., ob 18. uri Kraj: pri Tišlerju, Šentjanž v Rožu Na sporedu: otroške igre, keglanje, srečelov, jedi na žaru, pijače. Kdo ima najboljši mošt? Za zabavo igrata Lojz in Tonč, ob 15.30 nogomet Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo Šentjanž ROŽEK KOROŠKI VEČER Čas: nedelja, 13, 8., ob 20. uri Kraj: na MUTI (gostilna VVoschitz) Nastopajo: Mlajša tamburaška skupina iz Loč, Folklorna skupina iz Železne Kaple, Vokalni ansambel Šentprimož, Podhumški kvartet Prireditelj: KD „ Peter Markovič" v Rožeku Oglasi STRAN 13 ODK na Celovškem sejmu SVET POLN NOVIH ENERGIJ Tokratna predstavitev Avstrijskih dravskih elektrarn ČDK na Celovškem sejmu prikazuje energetske projekte za bodočnost. „Voda, sonce, veter in toplota", to je geslo razstave, ki prikazuje alternativne oblike energije. Prizadevanje ČDK za inovacijo, nadalji razvoj in raziskovanje na področjih toplote, energije iz solarnih celic in vetra, električnega avtomobila ter energije, pridobljene iz vode .... je na tej razstavi prikazano na nazoren način. To prikazujejo posebni modeli in zid iz šestnajstih monitorjev. Jedro izjave: ODK je podjetje, ki išče nove oblike pridobivanja energije. Visokokvalificirani tehniki se pri raziskovanju poslužujejo današnje tehnike za jutrišnji dan, v prid našemu okolju, našim otrokom in vnukom. Razstavljeni objekti prikazujejo očarljivi svet novih možnih energij. Na razstavi, ki jo je pripravila ODK za Celovški sejem, je tudi nekaj posebnih modelov. Tako je razstavljena .solarna črpalka", posebna solarna naprava za polnjevanje akumulatorjev, avto na električni pogon, turbina na veter ter še marsikatera zanimivost. Tudi turisti bodo prišli na svoj račun: seznanjeni bodo z jezom na Malti. Tudi letos boste lahko sodelovali pri priljubljeni ODK-uganki. (1. nagrada: barvni televizor z videorecorderjem). Avstrijske dravske elektrarne (ČDK) vas prav prisrčno vabijo, da jih obiščete v njih oddelku na Celovškem sejmu. Letos je to od 12. do 20. avgusta 1989. PODJETJE POLNO ENERGIJE Vode. Sonce Veter + Toplote TOVARNA KNECHT FILTER V ŠMIHELU išče zaradi razširitve podjetja naslednje sodelavce: • 10 strokovnih delavcev (ključavničarji, mehaniki, orodjarji) • 2 elektrika • 4 tehnike (stroka: strojedelstvo in orodjedelstvo) za oddelke konstrukcija, varovanje kvalitete (Oualitatssicherung) in pripravljanje dela (strokovna izobrazba: Maschinenbau od. VVerkzeugbau) • 25 delavk v proizvodnji filtrov Nastop službe: od 21. avgusta 1989 dalje Prijave pri: KNECHT FILTERVVERK, 9143 Šmihel nad Pliberkom NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In Izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in mag. Marjan Pipp, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. UREDNIŠTVO: Silvo Kumer (glavni urednik) urednika Franc VVakounig in Vincenc Gotthardt, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Ob priliki celovškega sejma (12. do 20. avgusta 1989) OBIŠČITE RESTAVRACIJO JUGOSLOVANSKIH SPECIALITET M. Breznik DRUŠTVA UPOKOJENCEV Šentjakob v Rožu, Podjuna in Pliberk vabijo na enotedenski dopust v BAŠKO - otok KRK hotel Corinthia (B kat.) od 22. do 29. 9. 1989 Cena po osebi: Šil. 2260,— V ceni so vključeni: prevoz z avtobusom iz Podjune, Celovca in Kožentavre, 7x polpenzion, dvoposteljne sobe, tuš, wc. DOPUST Z NAŠIM TEDNIKOM v BUDVI -Slovenska plaža od 3. do 10. oktobra 1989 Cena po osebi: šil. 3180,— V ceni vključeno: prevoz iz Celovca, polet, 7x polpenzion, dvoposteljne sobe, tuš, wc, prevoz z letališča do hotela in nazaj. Prijave sprejemata uprava Našega tednika po tel.: (0463) 512528-21 in turistična agencija CARTRANS po tel. (0463) 512680 Roundup mnogostranski herbicid sedaj še posebej ugoden! • Roundup — za uspešno izboljšanje travnikov • Roundup — proti pirnici pred setvijo koruze in po žetvi na strnišču • Roundup — v SADJARSTVU in GOZDARSTVU agrofmz na strnišču 3 litrov Roundupa + 10 kg Amonsulfata v maksimalno 200—300 litrov vode na ha Šport Avstrijski pokal: Pliberk v 3. kolu -oče zmage Preteklo sredo so Pliberčani doma premagali 2. Ugaša LUV Graz in so zdaj že v 3. kolu avstrijskega pokala. Moštvo trenerja Ramšaka je igralo taktično zelo disciplinirano in je zasluženo doseglo 3. kolo, ki ga bodo odigrali 1. novembra. Pliberk — LUV Graz 2:0 (1:0) Pliberk: Matschek, Liesnig, Terčič, Hutter, Lopinsky, Krausler, Wč>ibl, Dlopst. Wunt-schek (70. Knauder), Skoff, Pahoinig (85. Urnik); Strelca: Pahoinig in Krausler Gunter Pahoinig je bil oče zmage, prvi gol je dal sam, drugega pa pripravil — prosti strel pa je potem poslal v žogo .šmihelčan" Krausler. Ostali rezultati: Llenz — Steyr 1:0, Gries-kirchen - WAC 2:5, Breže - LASK 0:4, Axams — Splttal 1:9, St. Magdalen — Au-strla 1:3. Prva točka za Bilčovs Vetrinj — Bilčovs 0:0 Bilčovs: Woschitz 5, VVieser 4 (63. A. Ouantschnig), Partl 5, Schlemitz 4, Schel-lander 4, Hobel 4, Ogris 4, W. Kuess 4 (88. Maierhofer), Karlovčan 5, Hartl 5, P. Kuess 5. Vetrinj, 500 gledalcev Sodnik: Štraus (zelo dober) V podligi vzhod sta si že kar v prvi tekmi stala nasproti novinca Vetrinj in Bilčovs. Presenetljivo pa je bilo na tej tekmi število gledalcev, zbralo se jih je nad 500. Obe ekipi pa sta na ta dan igrali v odlični formi, na žalost pa so manjkali zadetki. V prvem polčasu so bili v terenski premoči domačini, ki so zapravili odlične možnosti, v drugem polčasu pa je bilo ravno obratno: Bilčovs je postajal vedno močnejši toda možnosti prav tako ni znal izkoristiti. Zelo dobro pa so igrali tudi novinci v moštvu VVieser, Karlovčan in Hartl. Nedvomno pa je bil najboljši mož na igrišču golman in trener Bilčovščanov Toni VVoschitz, ki je tokrat branil vsako žogo zelo zanesljivo. Bo v nedeljo dal legionar Karlovčan prvi zadetek? Že v prvi tekmi proti Vetrinju je novi legionar Karlovčan po- kazal, da je odličen nogometaš, v nedeljo pa se bo posebno potrudil, da bo dal pred domačo publiko prvi zadetek. Tudi trener VVoschitz je optimističen za tekmo proti Šentlenartu in upa vsaj na točko če ne na zmago. Podliga vzhod: 1. Žrelec 1 1 00 4:2 2 2. ASV 1 1 00 2:0 2 3. Liebenfels 1 1 0 0 2:1 2 4. Mostič 1 1 00 1:0 2 5. Treibach 1 1 0 0 1:0 2 6. Šentandraž 1 0 1 0 1:1 1 7. Šentlenart 1 0 1 0 1:1 1 8. Vetrinj 1 0 1 0 0:0 1 9. Bilčovs 1 0 1 0 0:0 1 10. ASK/EDV 1 0 0 1 1:2 0 11. Žitara vas 1 0 0 1 1:0 0 12. Ruda 1 0 0 1 0:1 0 13. Frantsch. 1 0 0 1 2:4 0 14. Dobrla vas 1 0 0 1 0:2 0 Trener Slanitsch: Moštvu še manjka veliko Čeprav je imel Šmihel novega sponzorja na dresih (podjetje Rudi Čik) in čeprav je nekaj novih igralcev, še ni šlo. Slika: Christian Matschek (na žogi), Berchtold in Motschilnik pa hočejo zdaj pokazati, da so boljši, kot vsi sicer mislijo. Šmihel — Reichenfels 1:2 (1:0) Šmihel: Leltgeb 4, Golautschnig 4, K. Berchtold 4, Djurič 4, H. Krausler 4, W. Berchtold 3, F. Kaiser 2 (60. Blažej 4), K. Motschilnik 3, Buchwald 2. Šmihel, 150 gledalcev Sodnik: Kogleck (dober) Šentpavel — Globasnica 2:2 (0:2) Globasnica: Smrečnlk 5, Schatz 5, Fister 3, Hutter 3, Beliš 3, K. Micheu 3 (70. Vavče), E. Pajančič 3, Sadjak 3 (65. P. Micheu 3), Fera 3, Gregorič 4, Blažej 3. Šentpavel, 150 gledalcev Sodnik: Leschantz (zelo slab) Strelci: Rothleitner (70., 78.), oz. Gregorič (25.), Blažej (40.) Globašani so morali v prvi tekmi nastopiti na tujem v Šentpavlu, kjer jim je skoraj uspelo presenečenje, vsaj po prvem polčasu je tako zgledalo. Za Globašane je bil že v 25. minuti uspešen Jože Gregorič, ki je pokazal posebno voljo do igre, pa tudi drugi zadetek je pripravil. Nato pa je imel svoj nastop sodnik Leschantz, ki se v tej tekmi od prve minute naprej na igrišču ni znašel. Tekma je bila prekinjena, ker je sodnik po prekršku prisodil igralcu rumeni Slabo je pričel prvenstvo v prvem razredu ASKO Šmihel, ki je že kar v prvi tekmi na domačem igrišču podlegel Reichenfelsu z 2:1. V prvem polčasu so bili Šmihelčani jasno boljše moštvo in so zasluženo vodili z 1:0, nasprotnik iz Reichenfelsa ni karton, istočasno pa je igralec Šentpavla poslal žogo v gol. Kljub pritožbam Globašanov je imel niti ene priložnosti za zadetek. V drugem polčasu ko so prišli Šmihelčani še bolj v igro, pa so preveč zanemarjali obrambo in iz kontra so dobili dva zadetka. Očividno pa je bilo_ proti koncu igre, da je začela Šmihelčanom pešati moč, tako da niso bili zmožni saj izenačiti. Bo igral Ramšak v Pokrčah prvič za Šmihel? Moštvo iz Pokrč si še vedno ni na jasnem, kdaj bo igralo konec tedna doma proti Šmihelu. To pa zaradi tega, ker bi radi nastavili igro ob istem času, kot Pliberk. Tako Ivan Ramšak ne bi mogel igrati za Šmihelčane, ki bi bili z njim prav gotovo precej močnejši. Kljub temu pa upa trener Slanitsch, da bo njegovo moštvo osvojilo prvo točko. zadetek sodnik priznal. Kmalu nato pa je uspelo domačinom še izenačiti. Odlično pa je branil v tej tekmi vratar Smrečnik, ki je prišel od SAK. Pokazal je, da je le precejšnja ojačitev za klub. Grebinj šteje letos med favorite DSG Sele — Grebinj 0:3 (0:2) Sele: Fuchs 3, Užnik3, A. Oraže 4, Mak 2, K. Hribernik 3, Urban 2, N. Čertov 2, (65. Pristovnik), Kulmesch 2, P. Čertov 3, Ahim Oraže 2 (80. M. Oraže) Sele, 200 gledalcev Sodnik: Joas (dober) Strelci: Zechner (2), Welz V prestopnem roku je iz Sel odšlo kar pet standardnih igralcev. Preteklo nedeljo so igrali Selani s prece|spremenjeno in pomlajeno ekipo. Ze kar ob začetku pa je bilo opaziti, da je Grebinj močnejši od Selanov, ki so bili presenečeni od brzine igre. Predvsem obramba tokrat ni imela najboljšega dneva, tako da so prišli gostje z lahkoto do zadetkov. V drugem polčasu so se mladi igralci zbudili in pokazali, da predvsem z borbo lahko veliko dosežejo, manjkala pa je tudi sreča pri akcijah pred golom. Proti Železni Kapli hočemo osvojiti prvo točko! V soboto bodo nastopili Selani na tujem v Dobri! vasi proti Železni Kapli, ki trenutno sanira igrišče in se je zaradi tega preselila v Dobrlo vas. Novi trener Kaplčanov Jože Fera, je v prvi tekmi podlegel kar z 6:1. Trener Selanov Herbert Kulmesch pa si pričakuje proti Železni Kapli prvo točko. Gotovo pa moštvo ne bo nastopilo v isti postavi kot proti Grebi-nju, predvsem obrambo hočejo Selani ojačiti. 1. razred D: 1. Velikovec 1 1 0 0 6:1 2 2. Grebinj 1 1 0 0 3:0 2 3. Labot 1 1 0 0 3:2 2 4. Metlova 1 1 0 0 2:1 2 5. Pokrče 1 1 0 0 2:1 2 6. Reichenfels 1 1 0 0 2:1 2 7. Šentpavel 1 0 1 0 2:2 1 8. Globasnica 1 0 1 0 2:2 1 9. Podkrnos 1 0 0 1 2:3 0 10. Sinča vas 1 0 0 1 1:2 0 11. Galicija 1 0 0 1 1:2 0 12. Šmihel 1 0 0 1 1:2 0 13. Sele 1 0 0 1 0:3 0 14. Železna K. 1 0 0 1 1:6 0 Novi globaški vratar Janko Smrečnik je hodil v šolo pri velikem Dalanovicu — kar se je naučil pa hoče pokazati letos. Novi vratar se je že izkazal Šport Športni praznik v Dobu 40 moštev na turnirju Odbojkarji SK Aich/Dob prirejajo ta konec tedna mednarodni odbojkarski turnir, katerega se bo udeležilo 40 moštev iz Nemčije, Jugoslavije, Italije in Avstrije. V petek zvečer bo ob 20.30 uri ples s skupino .Oststeirer" s pevko Manuelo, v soboto pa bo igral ansambel „Die Griffner". Odbojkarski turnir pa se bo začel v soboto ob 13. uri, v nedeljo pa ob 9.30 uri. Zvečer bo podelitev nagrad ter „disco-večer". Bruselj: Ani Miiller tretja Na evropskem pokalu v lahki atletiki v Bruslju je Ani Muller tekla za Avstrijo na 3000 metrov in dosegla 3. mesto. Tokrat je Mullerjeva tekla 4 sekunde hitrejše kot pretekli teden v VVolfsbergu, ko je dosegla svoj 40. avstrijski naslov. 3000 metrov: 1. Ingrid Kristianse/Nor (8:51,52), 2. Veronigue Col-lard/Bel (9:15,62), 3. Ani Muller/Avs (9:24,06). Pri ženskah je Avstrija zgrešila vstop v skupino B in je postala za Belgijo in Norveško tretja. Pri moških so Avstrijci osvojili 5. mesto. Za Wrolicha premalo strmo V Krivi Vrbi ob Vrbskem jezeru je bilo preteklo soboto avstrijsko prvenstvo za naraščaj. Pri mladincih je bilo na 63 km dolgi progi na startu 80 kolesarjev. Proga je bila zelo položna in ni imela nobenih strmin, kar pa za Petra VVrolicha ni bilo najbolje, saj velja kot specialist na gore in manj za sprinte in položne proge. Zato je nekajkrat skušal uiti, toda so ga le še dohiteli. V sprintu je potem dosegel 16. mesto. Naslednji torek bo VVrolich vozil v dvojici na kronometer s svojim klubskim kolegom Pastijem (oba ARBO Beljak) na avstrijskem prvenstvu. Ni I bilo še zmage - ■ m imamo ti ičko več toda vsi se tolažijo: LGIUO ko t lani in m Dtem smi nostali dnu gi... Na prvo zmago morajo navijači SAK čakati do naslednje nedelje, v prvi tekmi SAK še ni zmagal. Podobno je SAK pričel tudi lani, ko je doma v prvi tekmi celo zgubil. Zato so vsi optimistični, da bo letos šlo uspešno naprej. Tako je bilo lani. . . 1. Trg 1 1 0 0 6:0 2 2. Lienz 1 1 0 0 4:1 2 3. Matrei 1 1 0 0 3:0 2 4. Molltal 1 1 0 0 3:1 2 5. VVietersd. 1 1 0 0 3:1 2 6. Borovlje 1 1 0 0 1:0 2 7. Breže 1 0 1 0 1:1 1 8. VSV 1 0 1 0 1:1 1 9. Šentvid 1 0 1 0 0:1 0 10. SAK 1 0 0 1 1:3 0 11. Magdalen 1 0 0 1 1:3 0 12. Pliberk 1 0 0 1 1:4 0 13. VVolfsberg 1 0 0 1 0:3 0 14. Šmohor 1 0 0 1 0:6 0 11 dobrih igralcev še ni uspešno moštvo Da 11 dobrih igralcev še ni v prvem trenutku uspešno moštvo, je moral spoznati SAK v prvih dveh tekmah. Prvič v pokalu proti WAC (3:4) in zdaj proti FC Šentvidu (0:0). SAK ima letos sicer na razpolago veliko število dobrih nogometašev, ki pa se še niso uigrali. V moštvu manjka harmonije in razumevanja, to se pa potem tudi pozna v načinu igre in seveda rezultatu. Lani še nismo imeli točke... Klub nesrečnem štartu so pri SAK naprej optimistični. Golea-dor Arthur Hanser je menil, da lani ob tem času SAK še ni imel točke, ob koncu pa je le za las zgrešil naslov. Zato naj tudi letos ne bo drugače, proti Irschnu pričakujejo zdaj vsi prvo zmago. SAK trenira 4x tedensko Proti FC Šentvidu je marsikateri gledalec opazil, da igralci Libero niso bili vedno najhitrejši, da so mogoče včasih tudi počasi reagirali. Vzrok temu je obširni in težki trening ob začetku, ki pa je potreben. Tudi lani je SAK zelo trdo treniral in ob koncu imel potem nos spredaj, ker so bili igralci nasprotnikom kondicijsko naprej. ... in tako letos 1. Borovlje 1 1 0 0 4:0 2 2. WAC 1 1 0 0 2:0 2 3. Trg 1 1 0 0 1:0 2 4. Pliberk 1 0 1 0 2:2 1 5. VVolfsberg 1 0 1 0 2:2 1 6. Breže 1 0 1 0 1:1 1 7. Lienz 1 0 1 0 1:1 1 8. Klopinj 1 0 1 0 1:1 1 9. Molltal 1 0 1 0 1:1 1 10. Šentvid 1 0 1 0 0:0 1 11. SAK 1 0 1 0 0:0 1 12. VSV 1 0 0 1 0:1 0 13. Irschen 1 0 0 1 0:2 0 14. VVietersd. 1 0 0 1 0:4 0 SAK — FC Šentvid 0:0 SAK: Dalanovlč 4, Štern 4, F. Sadjak 4, Kreutz 3, Če rtov 3, A. Sadjak 4, Galo 3, Velik 3, M. Sadjak 3, Burger 3 (39. Blajs 3). Hanser 3; Annabichl, 600 gledalcev Sodnik: Wulz (dober) Gostje iz Šentvida so se od vsega začetka zaprli v svo-fiuL. jo obrambo in skušali iz hitrih protinapadov priti do uspeha. Taktika je bila' skoraj uspešna, saj SAK ni mogel dati zadetka, Šentvid pa je nekajkrat nevarno prišel pred gol vratarja Dalanoviča. Že v 39. minuti je trener Jagodič zamenjal Burgerja, ki pa se je poslovil z igrišča z zelo nelepimi besedami, kar gotovo ne more motivirati njegovih soigralcev. Iz neznanih razlogov na tekmo ni bilo Manfreda Luschniga, tako da sta moštvu manjkala kar dva močna igralca v igri. Richard Uran k pa je bil po operaciji sicer prvič spet na igrišču, seveda pa še dalj časa ne bo igral. Tako hitro se je kader igralcev že ob začetku zmanjšal, mogoče pa bo to ravno zdaj povod in razlog, da bo šlo bolje. SAK — FC Šentvid rez. 5:0 (2:0) SAK: Draže, VVakounig, F. VVieser, P. Sadjak (20. Gregorič), Sturm, M. VVieser, Kert, Ogris, Jovičevič (75. Buchvvald), Thaler (55. Isopp), Florjančič: Strelci: Marko VVieser (2), Florjančič (2), Jovičevič Naslednja tekma SAK: SAK - ASKO Irschen v nedeljo, 13. 8., ob 18. uri Rezerva ob 16. uri na igrišču v Annabichlu! Naslednje kolo: 2. kolo (12./13. 8.—11 ./12. 11.89): Šentvid — Lienz, Pliberk — Breže, Trg — VVolfsberg, Molltal — VSV, VVietersdorf — Klopinj, WAC — Borovlje, SAK — Irschen. Ostali rezultati 1. kola: ATSV VVolfsberg — Pliberk 2:2, VSV — Trg 0:1, Breže — Lienz 1:1, Borovlje — VVietersdorf 4:0, Irschen — WAC 0:2, Klopinj — Molltal 1:1. Marjan Sadjak (na žogi) se je že uživel. Levo Lojze Sadjak In „mačo“ Marjan Velik. Rimljani na Koroškem V sklopu razstave Rimljani na Koroškem so zanimive tudi izkopanine pri sv. Hemi. Škoda, da v Podjuni nikjer ni videti nobenih kažipotov in lepakov, ki bi opozarjali na razstavo. Odnos dežele do Izkonanin eri sv. Hemi ie mačehovski stavo organizatorično in reklamsko boljše pripravili, bi bila udeležba boljša. Samo idealizem dr. Franca G laserja, globaškega župana Alberta Sadjaka podžupana Janeza Hud-la, občanov ter vseh odbornikov je pripomogel k zadovoljivemu obisku izkopanin pri sv. Hemi. Dežela bo vsekakor morala v večji meri finančno in moralno podpreti ta zanimivi zgodovinski kraj. Pri tem pa je treba ugotoviti, da je Magdalenska gora deležna že več desetletij veliko večje finančne podpore s strani dežele in deželnega muzeja! Ob vseh teh nerazveseljivih dejstvih, pa je kljub temu priporočljivo, da si ogledate izkopanine pri sv. Hemi. Vodiča sta do 20. oktobra na razpolago od 8. do 17. ure. B. S. V večmesečno razstavo Rimljani na Koroškem je dežela uvrstila tudi izkopanine pri sv. Hemi nad Globasnico. Na ta romantični kraj ne vabijo samo votline in romarska cerkev ampak tudi izkopanine svetišč iz 5. in 6. stoletja. Ko so se ljudje v rimskem času ponovno naselili na goro svete Heme, so si zgradili cerkve, krstnico ter druge stavbe. Najbolj zanimiva najdba so gotovo poznoromantični mozaični prostori. Že od nekdaj je ljudstvo romalo na sveto Hemo, ker je bil tam pokopan nek mučenec. Do sedaj sta bili odkriti dve romarski hiši. Na sveti Hemi pa so vidne tudi druge izkopanine, znamenite so predvsem zgodnjo-krščanske cerkve. Vse to opravičuje, da so bile izkopanine na sv. Hemi vključene v deželno razstavo Rimljani na Koroškem. Na žalost pa kali to veselje mačehovsko ravnanje dežele do izkopanin na sveti Hemi, ker dežela nikakor ne stori toliko za ta kraj, da bi mogel priti v tolikšni meri v zavest ljudi, kot ostali kraji sestavljajo deželno razstavo na Koroškem. Nastaja vtis, da gre tu za zamolčanje pomembnega zgodovinskega kraja v Podjuni, saj v dolini sami ni opaziti nobenih kažipotov in opozoril na deželno razstavo. Razveseljivo je, da sta na kraju samem dva mlada in sposobna vodiča (Barbara Jop in Kristijan Koren), ki turistom razlagata v obeh deželnih jezikih. Zato je tem bolj grenko, če na gori sami ne najdeš nobenih napisov s strani dežele. Sploh pa ni možno, da bi vodiča dala na razpolago rimski list („Romerpost“) še manj pa žig v njega. Obiskovalec deželne razstave je prisiljen, da se pelje v Globasnico. Seveda pa je v razstavo vključen tamkajšnji muzej, kjer so na pogled mozaiki Slika zgoraj: Najbolj zaslužni možje prve ure izkopanin. Z leve: že rajni Gradišnikov oče Valentin Kogoj, vodja izkopavanja Franc Glaser in župan Albert Sadjak. Slika desno: Vodiča Kristijan Koren in Barbara Jop ob krstnici. O zgodovinskih zanimivostih spregovorita v obeh deželnih jezikih. in najdbe izkopanin. Odgovorni za deželno razstavo Rimljani na Koroškem so osredotočili medijsko reklamo v prvi vrsti na izkopanine na Magdalenski gori in manj na druge vključene kraje. Čeprav je letos v glavni sezoni prišlo približno 5000 obiskovalcev na mesto k sv. Hemi, jih je dejansko v muzeju v Globasnici za dve tretjini manj. Če bi to deželno raz-