rata »f p—tef pravlšsd ler ta s—tl— UM, A«t «f Oti. S, ltIT. »tllMNi m htl 14, l|l|.
'ttircj pojdejo ai^l idhf "ilisfl (pripravljene, blestim pokra,
our
1 mmu ~
^ vMk da a rase« ae-
delj i« praaaikov,
fMuad dailjr aiMpl Sandala and Hotidajra.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPCk^F, JCDNOTE
Crcdalikl in apravnlifcl pr« •torti i««7 H. LavrsdaU av.
Offloa of pnkUcatien: JOT Ho. Lewn4a1« avt.
Tvlephoa«) t.awadai« 44:1.1.
.
LETO—YEAa XIII.
C*»a IUU ia $4.00.
ftiic^, fll- 6etrtak, II. januarja (Jan. 22) 1920.	STEV._NUMBER 18.
par»it (N,. 144) a.thaH^ by »> Act .f	IWyt aa HU a» tU Pat Q«l«a ofCHmf, MMaek. Rp*rd» al tka VtmHm*. A. t.	P-J^Ur g^j
FubUahad a»4 diatribuUd
avstruska ponu-
|JA CESARSKE GRADOVE ZA KRUH,
Vsa centralna Evropa ja na robu bankrota in nove revolucije; strašna beda na Dunaju.
AVSTRIJCI IK 6EHI V ZVEZI ■ PROTI OGRSKI.
Dunaj, 21. jan. — Vlada je i [posebno naredibo ustavila ves že lezniški promet in opravila raz Uvetljavo na Dunaju. l)e»et dni 1h» mesto v temi, vozile ne bodo poulične kare in vlaki bodo po I (Hvali. S to naredbo hoče vlada, jreprečiti delavsko revolucijo, ki jiie je imela začeti dane«. Vlaki so [ustavljeni, da ne ^>odo niotfU ra likalni elementi pridreti z dežele |na Dunaj.
Tariz, 21. jan. — Dr. Paul Zif-Iferer, avstrijski pulblieiat, ki se (nahaja v Parizu, je včeraj izjavil, Ida avstrijska vlada išče milj on [dolarjev posojila v Ameriiki in za Kto posojilo bo zastavila razne cesarske gradove, lovišča in vile, ki bile lastnina Habstturžanov. p)alje je vlada pripravljena zasta-Iviti vsa javna poslopja, muzeje, |trdnjavc in druga državna posestva. Denaf je potreben za nakup |živil, ki ao skrajno potrebna. Položaj je kritičen in za pogajanje ni časa. Ali ne M hotela Amerika [pomagati hitro, hitro? Avstrija Nastavi vso, grad Behoenbrunn, llofburg, dragocene slike in raz-[ue umetnine in tudi ves Duuaj, <$e gj** treba — samo da dobi iuiljon dolarjev, hitro, hitro 1 - - Na Dunaju J<e>slwsš<ia»šii im?
* VELIKO AMERIŠKO POBO JILO ZA RE&TEV PRAN CIJE IZ FINANČNE PROPASTI.
Pariz, 21. jan. — Francoski fi nančni minister Maršal je danes predložil načrt za kolosalno med narodno posojilo, ki ima rešiti Francijo finančnega propada. Po sojilo bo zajamčeno z odškodnino iz Nemčije. Maršal je rekel, da bood preskrbeli posojilo "prija tel ji v New Torku in Londonu.
SIMPATIJA DO SOCIALISTIČNIH POSLANCEV NARAŠČA,
NESOCIALISTI IN SOCIALISTI ZDRUŽENI PROTI REAKCIJI.
Delavske
strokovne organizacije protestirajo.
New York, N. Y. — Socialistih ni komitej osmih članov prejema pisma radi izključitve petih soeia listič ni h poslancev v legisbiturne zbornice od raznih nesocialističnih in socialističnih organizacij, v katerih članstvo protestira proti su-spenziji. Kljub temu, da je minilo iie precej dni, odkar je legislatur-na zbornica auspendirala aoeiali-stične poslance in je pričelo že zasliševanje pred justičnini odae-tom, prihajajo fie vodno protesti. S protesti prihaja tudi denar za egalno obrambo nravie suspendiranih socialističnih poalancev.
Pix»|cstirajo in prispevajo v o-pmn, gbembni sklad žene in možje, ra-šalfev-pa* dttmUu. iokanuee
nanjkanje knriVa, kriza je nek- mi iso tprti roznn>!meš^Hl^ flrgf^l "'JJ
niadeijo, razne tvrdkewJpteft'ij»»<fc *
je vneh stanov. >iJin Ji/. , Med pfbtčšti1 izhajajo tudi i»-
gibna, akh^e bt) IpOmočii Zavirfz-niki so pdainll le <14,000 ton iiveža
Dunaj^ddkfcir^e bil'dK Ronner ^	r,,„aj„j...........
Parizn ; adaj -ac uriprarvljajo., ^p»-
fln pošljejo drugih'. 16,000 ton.-Ali vse io je ptemalo, Netilko premalo, liosloveklja ne more 'pomagati, <er sama nima, drugi pa nočejo^ V ne bo pomoči, zavlada v Av. driji vsak čas anarhija, kaos in •i na propast.
Dunaj, 20. jan. (Poroča A. R. Decker)^ — Na Dunaju so zavladali strašni časi. Vsled ipotfianj-|l<anja premoga ro zaprte vse to-Karne, delavnice, (prodajal niče, |poulična železnica je prenehala lohnitovati, privatna stanovanja ho mrzla. Ljudje begajo po ulicah lin trgajo čevlje, ki stanejo 800 [kron par, na lovu 7.a delom, ki [jim prinese le par kronic dnevne mezde. Vfte je temno in mrtvo, kakor da je črna smrt razprostrla nad mestom svoja strašna nepro-•lirna krila . . .
llerlin, 21. jan. — (Poroča fleo. Witie), — Centralna Evropa je fšni propada. Ako ne odneha hu-'I« zima in če ne bo pomoči v obli I i kuriva in drugih potrebščin, bomo doživeli v prihodnjih par talnih nove iabruhe revolucije v Nemčiji, Avstriji, Ogrski. Poljaki '»' v drugih državah. Položaj v centralni Bvropi je v tem hipu sledeči:	,
1.	Nemčija je na robu tfnanč-"«'iza bankrota in pomanjkanje živil in premoga je vaak dan večje. Njene velike industrije proizvajajo zmiraj manj in Število brezposelnih dejavcev narašča dnevno. Tisoči oblegajo javne kn-!'inje, ir. katerih se dele breapla*-"a jedila, v vseb večjih mestih. \ Intla se vzdržuje na površju le >» i mi močjo strojnih pušk.
2.	Avstrija strada in zmrzuje \jene finanee ao pri koneu iu >'«nkrot morda pride rtkrog 1. "i ima. Velika veČina delavstva je prežeta z boljševiškiini idejami ln zshteva "ipremembo vlade.
•1. Ogrska trpi na pomanjkanju živil in je na robu nove proletar "ke revolucije. Radikalei odprto da bodo izzvali revolucijo v pnhodnjik šeatih tednih. Vrhu '"aa ugrota Ogrsko nova vojna r. K11munijo in Cehoalovakljo, kajti "por zaradi novih meja je vedno b«»lj srdit.
4 Poljaka ae nahaja med so-v'aJnimi nkrajio4klmi četami in . w COeije m a. etreni.) ^ --- ,
Vijo; da ViiaO še nikdar glasovali M1 sdcialističbe kandidate^ o^alej bodo pa oddali r<ri volitvah svoj glas «i»cialistom ih' dš bodo vplir vali tudi na sVoje prijatelje, da glasujejo zanje.
Akcija legislatume zbornice napram aoidalističnim poslancem jc po sodbi socialističnega komiteja osmih pravi sunek v seršenevo gnezdo. Ljudstvo je spoznalo, da jc vsaka manjšina v nevarnosli, da jo večina izključi iz zbornice, m to jc povzročilo odpor.
Na seji tiskarske strokovne organizacije Franklin, štev. 23., jc rilo navzočih nad dva tisoč članov, ko je bila sprejela resolucija ki obsoja akcijo legislatume zbor niče napram socialističnim poslancem.
Protestirala je tudi strokovna organizacija strojnikov štev. 402. poleg je pa sklenila, da se da petdeset dolarjev v obrambni skjad za suspendirane socialistične poslance. J	, . •
KAM SILUO ANGLEŽI S SVOJIMI ARMADAMI?
Nepotrjene vesti is Pariza se gla m, da Anglija vrie 200,000 moš na Kavkai proti sovjetom.
AU JE RILA ODPRAVA SLO-KADE KAMOFLA2A?
Pariz, 21. jao.^Kppvczniške vlade se pripravljajo za novo gi. banje proti sovjetski Rusiji. Koj likor je razumeti iz raznih vesti, ki so si v konfliktu, je bil sklep zaveznikov za odpravo blokade proti Rusiji le del novega načrta, ki Se ni znan. (lovoriee sc ponavljajo, da namerava Anglija vreči veliko armado v Kavkazijo, da zapre pot ruskim sovjetskim četam v Perzijo, Armenijo in Me zopotamijo, kjer »e nahajajo njeni dragoceni interesi. Pretveza aw to akcijo bo, da je treba braniti kavkaške republike, prcd\*en (reorgijo, ki je poslala svoje delegate v Pariz s prošnjo, da ji naj zaveznici pomagajo proti navalu bofjševikov. Dali so te govorice le pobožna želja pariških bankir jev ali je kaj resničnega na njih, se bo pokazalo kmalu. Druga vest se glasi, da je zavezniški vojni svet. sklenil poslati( 200,000 mož proti ruskim sovjetom v Kavkazijo in veČino tc armade bo prispevala Anglija.
Fakt je, da je Anglija »poroči a vrhovnemu j^vetu, da nima vo jaških čet za pokrajine, kji-r se maju vršiti plebisčiti v smislu mirovne pogodite. Maršal Fooh Jo zjavil včeraj, da angleške čete 'niso pripravljene" za odhod V lebiscitne zone in vsled trga bo-aln fraucnskc lii italljan-Ctfl, liado^n^lMI . i Aagleže,
AMERIŠKA MORNARICA JE JPKLA NALOOO ŠČITITI ANGLIJO MED VOJNO.
WuHliitqfton, 21. jan. -r Uradniki mornariškega departmentu
so danes izjavili pred senatnim preiskovalnim odsekom, da je ameriška flota med vojno stsla na 1<>) strani Atlantika zato. de bi Ščitila Anglijo v alučaju. če bi bila angliška mornarica poražena in jiničena v bitki t Nemci.

PODJETNIKI SKUŠAJO ZLO MITI STRAJK PRMTANISC NIH DELAVCEV.
Ha vena, Kuba. — Podjetniki in veletrgovci ao se združili, ds zlomijo stavko pristaniščnlh delavcev. Pričeli ao delati kot stsvko-kazi.' Delavci se smejejo takemu početju in pravijo, da gospodom prsv nič ne škodi delo, se bodo ssj malo utrdile njih mišice, stavke pa ne bodo zlomili, če pride stav kokazit še par ato takih gospodov
ČUDNO PRIPOROČILO.
Washinfton, D. C. — Kongresnih John h. Nolan iz Kalifornije je priporočal pred justičnim odsekom, da ae vporabijo kaznenei za delo na polju in v tovarnah.
Izdelal je tudi predlogo, po ka teri bi privetni podjetniki imeli pravico najemati kaznenee za delo.
V krogih atrokovno organiziranega delavstva komentirajo to predlogo, da nima drv**** namena, kot pomagati privatnim p**!-jetnikom do delavcev, ki so po-
ft. Jan. Toki.j*
po'ročajo, <la Im.l«. japonske Čete odi>dk1ienpe iz Sibirije, kakor hi-^''dosežejo ''glavni namcu", zaradi katerega so fiile poslane. Po.
jasnjeno pa ui, kaj je glavni namen japonskih Čet v Sibiriji. — Drage brzojavka iv. Vladivostoka, datirana 13. januarja, sc pa gla-' si, da je japonska vlada presenečena vsled zaključka ameriške vlade, ki umakne svoje Čete iz Ki-bi rije. Japonska bo radi tega nui-rala sama braniti vzhodno Hibi-rijo proti boljševiškomu navalu iu dasiravno ibo to težavno delo, ne sme ae niti misliti, da bi Japonci zapustili Sibirijo ln premi* Rtili boljševlkontr tertorlj, ki ae dotika njihrtvegš''ozemlja.
Angleški, fninemiki-iu js<ponski diplomatIčol zastopniki v Mibieijl ro dospeli v Harbin (Mandžurija) in izjavljajo, d« j«' Kolčekova vlada mrtva, upenja pa nimajo več, da bi ae ustanovila druga vseruska" vlada v Sibiriji Divjaštvo generala Sernenovn ie povzročilo, da sibirsko ljudstvo rajši sprejme vsako aociallstičuo in celo boljševiško vlado, kol pn da bi imelo š<« kdaj diktaturo Kolčakovega tit»a.
London, 21. jan. - Pripnve z., izmenjavanje blaga mad Anglijo in Ruaijo SO že v teku. Okrog šm-riato ton sibirskega masla je Že na potu v Anglijo, dočim so po Ijedelski atrojl za Rusijo ie pr». pra vi jeni v angleških pristaniščih. Kot se je izvedelo, ao Angleži kupili rusko maslo Že pred
Pg Mm.
London, 21. J®« - M<k.ily He rald." glaallo l>elav«4rs atranki. je včeraj objavil Intervju avoje-ga poročevalca v Kodanju z l/i«' vino tem, zaetopnikom sovjetske Rusije gle«le ns odpravo blokade Lit vino v je dejal, da dvomi « n ^peliu zsvezniškeus aekljnčka in njemu ae zdi, ds zs tem zsključ kom tiči trik. a katerim bi zave/ nfrki radi priallili anvjeUko Hum-jo. da spremeni v goto»1h stvareh svej ekoiw»mskl sistem.
Mtvinov je dejal: "Zavezniški zaključek je zilsj še ns |mi> in pravo eedbo boam m<Hrli tele potem, ko ar pridne izvajati Veiuiar ae ari pa dozdeva, da nt (ftllp aa 9. strani.j
ZASLIŠANJE SOCIJA-LISTlCNIH POSLANCEV JE PRIČELO,
Preiakoralni odsek ai ga navsoč-! nost odbora advokatake
tbondoe.
ODVETNIK HILLQUITT SA STOPA SOOIJALISTB.
Albany, N. T. — Legislaturni justični odsek, ki ima vtKliti pre-»skavo proti petim soeielkttčnlm poslancem je v pričet k u zaslišanja ignoriral odbor advokatske zlMiruice iz New Vorka, ki ga vodi bivši predsedniški kandidat Hughes. Večina odseka je glasovala. da nima odbor advokatske zbornice kaj opraviii pri zasliša. uju. • '■■i 'g , ' .»
Ko jc odsek pričel zborovati po eakUučenl «m«J» »bornlee, je vate* pilo pet socialistov s svojim advokatom iu odborom advokatske sbornic«, ki i|a je vodil bivši pred-sedniški ksudidst republikanske strguke Hughes. Galerije so bile zasedene.
V uboruiei jc bilo prcdlošenih l»et resoltMtij, ki sb se vee nsnsšs-le ne stvar. W resolucije so bile' odložeue sa teden dni .
Takoj, ka je bila seja jiiHtične-gs odseka odprta, je poslepfe* Martin šitai izjavo, v kateri se glasi, da je zbornica izvedeli (Ki ra zinili p«»tih, da so obtoženi pn-slauei člane stranke, ki v svoji platformi zahteva popolno uničenje formo naše vlade z vprizorit* vijo industrijaliicga nepokoja. prinašajoči v akcijo silo, nasilje In direktno akcijo ljudake mase.
Dalje pravi izjsva, ds so obtoženci dobro organizirani v sozaroti z drugimi, ki ima namen uničiti privatno laatnino. oslabiti družino, uničiti cerkev iu strmoglaviti iistavuo formo vlade.
Ti-išel je ua vrata advokat socialistov, ki je stavil tri predloge, od katerih sta bila dva zavrnjena, o tretjem si je ps odsek pridržal razsodbo, ki se glasi, da je obravnava nepostavna Iti neopravičljiva.
ZlHiruiško akcijo ata zagovarjala Littleton in dolin B. Htaneh-ficld, Hilbiilitt je odgovoril ue obtožnico: "Ce bi ae izkazalo, da je vsaka beseda v suspenzljskl režo-lueijl resnične,i n če bi predsednik odseks dokazal, da je vaaka obtoži«, prečitana danes zjutraj, resnična do pike — tudi , tedaj zbornica iu odsek nimata moči, ds suspendirata ali izključita člane zliorniee ns podlsgi tc obtožbe, dokler ni dvome o njih Izvolitvi, dokler nI dvome, da so državljani iu prebivalci' te dežele in so pri-Hegli, ds bodo spolnjevali avojo uradno delo.*'
Littleon je argumentiral, da je r.ltofflic* postava aamanasebl. MtanchfiebI ji« zavzemal skoraj ravne tako stalU.v Ihnlal pa je, da justlčiii o<laek ne vwli obravna ve, ampak samo preiskava,
Preden je odbor advokatske zbornlee zapustil edeaksvo aejo, je podal izjavo, ki ostro protezi rs proti akciji zlNimlee, ker Je su •pendirsls soelalhHične poslance.
JUGOSLAVIJA ODKLONILA JADRANSKI KOMPROMIS.
Jugoslavija je odklonila Reko in Zader9 toda v ostalem zahteva Wilsonovo črto. Vrhovni »vet je razpuičen in jadransko vpraianjeje ostalo nerešeno
UNUSKA HEZDA ZA DRŽAV NE USLUŽBENCE.
Albanjr. N. T. — Zastopniki «fn»kovno orgsolzimnega delav stva so se posvetovali o sredslvlh in rv»tlh. da Izvojnjejo m državne ■sfaibm.r uuijsko meednej^ rad njih N
| usjntžja m
Paria, 21. jan. Jugoalovan ska vlada je lalgovorila na uiti. tnetaim zaveznikov gle«ie na sfire jem ali odklonitev načrte za reši tev jadranskega vprašanja Odfo vor je prišel vn^eraj popoldne malo prej nego je Olemeneean rezig-nlral is vrhovnega svete, N * 111 jc takoj iajavil, da so protip<»goji jugoslovanake vlade uesprcjcmlji ri
To pomeni, da jadransko vpra-šanje ostane nerešeno, čeprav se je vrhovni svet razpustil.
Jugoslnvanaka nota ae glasi, da to je aaduji poskus Jugoslavije za dosego sporazuma z Italijo. (Ilavne točke odgovora so: Jugoslovani sprejmejo Interna-eionalieiranje Reke ln Sadra pod upravo lige narodov, prepnščajo Italiji otoka Lušin in Pela^oeaa, pripravljeni ao demUiUrlairaU jadranske otoke in otok Via mora biUj«ftoilovanški.
JnfMlovani dalja Italijanom pravi oo de narodnosti, 6eprav ki ilavtji in pravioo v industrijah, ki naj te fi-1
J
GENERALNI STRAilK ŽELEZNIČARJEV V ITALIJI,
100,000 delaveev je v boju; vlada je raiglasila obsedno stanje.
BOLGARSKI BOUiEVlKI SO STOPILI V ZVEZO Z RUSIJO.
črtor WUaonov načrt mora piU sveljavljen.
Kar »c tiče Albanije — pravi jugoslovanska nota t- bi »1 ugnala vija rads videla Albanijo neoi)-visno, aH če ni drugače, afnejme načrt aa Italijanski protcklorat, Nlttijev načrt ze n^šitev jadranskega wpmftgtije ni se danes objavljen. Wllsonov odgovor tudi še ni prišel.
Pariz. 21. jan, — Mirovna kon ferenee Je bils sinoči ra^iuščena iu kskor izgleda stvar, bo izvrše-valni svet lige narislov reševal nadeljua mirovna vprsšanjs (leorges Ciemeimeau, ki je eno le> to (iwe<lse<lovsl veliki dosetoHd, petorlcl, četvoricl iu naseda je tro-jlet. je včeraj podal rezlgnaeljo. Zadnja seja vrhovnega sveta Je potekla med ssmliul poslovilnimi govori lu končno je Lloyd (ieorge predlagal, da ae zanese v zapis ni krezoluclja, v kateri ae člani vrhovnega sveta zahvaljujejo Clemeiieeaitjii za njegove "zaslu-ge" med mirovnim pogsjanjem.
Predlog j« 1,11
Rim, 21. jan. ~ Včeraj je pričela generalna stavka železničar** je* \ Italiji. Vlede je razglasila obsedno stanje v Rimu, MIlanu, Turiun, (lennvi ln v drugih večjih mestih i vnjaštvn je zasedlo vae riutake kolodvore ln poatavllo strojnice na eestu.
Stavka je revolucionarnega značaja in vlada je nastopila z van vojaško silo, da jo čimprej sdrnht, Vae železniška progo so pod ver-stvotii čet.
London. 21, jati,- V Italiji je . v t urok o polnoči iabruknlfa generalna atavke ua fcdesnieah. Mtav« ka je popolna v severni (n centralni Italiji, toda v južnem delu ae jc mUvalo le 30 odstotkov šeleanl* f-arjev, kakor javljajo la Milane, ves Katoliški delavet noč«,jo štrajkatl e ln pošiljajo pdennatne kpgejavke
kralja
■ Parla, 21, jan. me VPetlt Pari-
slon" je prejel Invojavko iz Turi-
>ia, tla jo danes zjutraj, italijanska vlada spravila komaj par vlakov j v obrat pod močno vojaško stražo. mizo Oonuve ja liU Izvršen aa-pad na stavkokaški vlak in vojaki si> streljali Ir vsgonev. ,,M V Rimu jo vlada zaprle gloda* lišča fii kavarne po osmi uri zve-čer. Avtomobili In hielklji ae ne smejo pakazaii na ulicah, ker ae vlada boji, ds se jih poslušijo štrejkprjl. Dalje je vlsda prepo-vedala. ds se ue sme shajati več kot pet mudi ns nihali,
železničarjem so se prldrnšlli telegrafski, telefonaki lu poštni uslužbenci, ki so bili deloma še prej ua stavki. Poroča »e, da sa> Štrsjksjo tudi mornarji In prista* uiščnl delavci,
Trst. 21 jan, - Okrog 100,000 Železničarjev je zsširajkalo v Italiji, Stavka v okupiranih deželah jc popolna, železničarji zahtevajo (»semiiml delavnik, šestdnevno službo v tednu, minimalno dnev*
no no zdo (4 lir lil soudeležeiiat vo PŠENICA SE PODRAtI, Z NJO pri železniški upravi,
PA TUDI KRUH.	Ženeva, Avlea, 21. jan. Iz Zs.
greha poročajo, d s je ustanavlje-
Waakingten, D. C. — Pšenica, ki se zdaj prodsjs ponekv<l P" centov, drugje pa |mi eu dolar bušelj nad vladno garantirano ceno po W se podraži v maju, ko odpade vlsdns kontrola O se
na direktna brzoiavns zveza med aovjetako Rusijo in Imlagrakimi dolar tioljš4«vlkl. V mnogih bolgarskih mestih so boljševiki že oklleeli neodvisnost ml kraljeve vlade. Revolucionarni izbruhi v Holgari-
podrsži |«šenies. se jMsIrsžl tudi ji ao na dnevnem redu lit pristaši kruh. fce zilaj S4h1IJo, da bo hlebj y|mt«, «. boje ponovnih lispsdov kruha stal najuisnj pcinsjat cen- „s kraljevo palačo. Iz Sofije jev*
lov. če ae |»odraži |>šeniee.
Zs dclsvee, ki še zilsj komaj Izhajajo r fj draginji, ae torsj imI-pire leps fierspektivs.
SENAT JB SPREJEL VODNO SILNO PREDLOOO
I j« jo, ds Je geuersl Frsitehet d 'K»|wrey dobil nsvmlilo, ds naj pripravi svoje čete za pot lačen je revolucije.
' f/Hidon, 21. Jan. — I« VerSim poročajo danes, ds Je izbruhnila resus boljš»»vlška revolucija v DeserebUi. V slifijl ua Bolgar-
Waabington, D- 0. — Henst Je skem se vrše veliki nemiri.
aprejel vodnoallno predlogo t W|	■» 1 ■ .....
proti IH glasovi. Sprejeti so bili OBSTNOZBLBENISKA DRUt-tudl razni apremambni in dodani ba JB ZASTAVKALA. predlokl k pre«|logl	—
Vo«lMosilns predlogs fnijile zdaj g^t«, Maw — Kast ar« MasM-pred konferenčni odlmr In pričah, |(„»hu k Stnet RsiUav ktuapa-kuje se «»atps detiats m<d zborni/- j ulja je uatsvils ee<tn«»šrlez«lškl ttimi iu senstnl kiHifereučnlki. lebrat na svojih progah, ker nI , i	rnesta «flprsvilo svtoomuituAanv. '
VREME	Seveda ljudstvo >• bilo valed te-
(liiesgo lo okolleai V l***k jra kom|»swljskega akta rartnirje-
jeanmln mrzlo. I*bki	I«" i' .......»' 4 mesto prvi
«etrovl; Sisoje t#-mpers»ure « . k^preani rw litine
urah i Ns j višja 20,1 ee ol iihIsvII, ds »topijo
m" ti^MiSifiai^iiAi
i^LL. JAi


»ažirjl, je ljudstvu
PROSVETA
E T A DOPISI.
ar
Naročnina: Zedlnjene driav. (In.n Chtcafo) in C«Md« M J0 ®s »•«•{ .00 sa po) loto In $1 00 trn trt meiec; Chicago $6.60 no loto. f*.7» ae #•»
A, 91.40 so trt mooocc, in se Inosometvo >7.00._/.
NuUr so vm, lur Im otik • Iblosi
"PROSVETA"
2007 So. Low»dalo Avaaoo. Cfclcafo, IltlnoU.
-THE ENLIGHTENMEMT'
OmiM tke SIt—k Netie—1 Boaoftl g«staty.
Slo.»niclutionol B#n.f.tSoci.t^
AdvortMof rstos on sgroornont.
: United Stote* (sscopt Chicago) and Csnads 04 por Tosr;
Jfc|ocriPtlon:Unito4 »totos (euert ttiloego) Chicago 96.60, snd foroign ooontrlos 97.00 por y
ZALAGANJE IN ZAHTEVA NA TRGU.
Do Pno, m. — V tukajšnjem mestecu je Mamo ena tovarna, I namreč M. P. Z Co., kstora je v zadnjem času še precej dobro o-bratovala. Isjeiua je bila mirno lantfko leto, ker so pričeli delavci protestirati proti odpravi piva in vina. Ko so nekoliko pozabili na to, amo delali domalega sleherni dan. Toda delavci pa pričeli opuščati delo v tej tovarni hi se seliti i« naselbine, ker je delo |tej tovarni v resnici zelo ne zdravo radi dims in raznih strupenih plinov, ki se raevfjajo pri t stenju zinkove rude.
Vsled vedno večje draginje rs-znHi življenskih potrebščin pa do sedanja plača nikakor ni zadostovala in radi tega so postajali delavci vedno bolj nezadovoljni. Pričeli so prirejati seje in sestanke, ns ksterih so razpravljali o zaslužku iu draginji. Vsaka narodnost je dbdržavala sama za se sejo* Najbolj aktivni so bili fipan-ei in Mehikanci. Tudi Poljaki niso zaostajali. Slovenci, Hrvati in Angleži so ps prvim sledili. Med tem časom so pa že pričeli govo-liti razni trgovci, ds bo vodstvo tovarne povišalo plačo. Vae to se je nam pričelo dozdevati sumljivo, ker mi delavci nismo o tem nit
sejatf '-Mu bflš otl vsake narodno Mli ttv0šjettti dva delavca, v od-
t->ru
da spperihtendent je odlofcap odklonil to našo zahtevo. Na sejah sin«, potem sklenili, da zahtevamo 50c na dan povišanja plače ali bomo pa ustavili delo. To našo zahtevo amo zopet predložili su-perintendentu, ki jo je pa ponovno odklonil. Razglasil jc pa, da poviša vsem delavcem po 28c na dan, ker bi znafialo 3V? centa na uro. katero zahtevo smo pa mi odklonili in pričela se jot stavka
Po večmesečni gonji proti profitarjem smo dospeli srečno tako daleč, da plačujemo funt sladkorja od 20 do 25 centov. Velebizniški listi ta pojav takole zagovarjajo: Ljudje »e pritožujejo proti visokim sladkornim cenam. Sladkor je v rokah naravnega zakona. Toje zakon zalaganja in povpraševanja na trgu. Ta zakon učinkuje trdo. Toda uravnava trga pride zanesljivo.
Bdina resnica, ki je povedana v tem stavku, je v besedah, da ta zakon učinkuje trdo.
Doživeli smo, da smo plačevali čebulo po> osemnajst do dvajset centov funt. Čebula je postala delikateaa in dasiravno jo v normalnih časih pride največ na mi*o siromakov, je izginila skoraj popolnoma celo z mize bolj-ie situiranih delavcev, ker je bila cena tako visoka, da je bila za navadnega delavca nedosežna.
Ko je ljudstvo pričelo godrnjati proti tem oderuškim cenam, so uredniki velebizniških listov odgovorili, da je čebula v krempljih naravnega zakona — zalaganja in povpraševanja na trgu. V resnici je bila stvar |eveda
r,drV^SP^ftl^Snr#(i tfl^^bltf^fRjAUffi11 ^i t januarja t, h Prt-** kot jc
bulo po izredno nizki ceni in jo držah proč od t
&£	bi ^^^r"!špeku" CTBfirri
" LM0'kasne)eje'«0|»etBt0pU v veljavo naravš t« tod« ne pH Mbutt^kerapje v»akdA >l«jO:»loi piičetsprthajau'na trj&iamp&. učinkovati je * če krompirju^ Sredi decembiajebU krompir je p^polarju
je stal bušeU krompirja že tri dolarje* koncem pa štiri dolarje.	trn
Urednik velebizniških Ifetov so ^tiste} ki nikdar videli nebeškega kraljestva, zopet ponolffi prav Ijic o naravnem zakonu — zalaganju in povpraševanju na trgu, dasiravno so ta zakon popravili in defilli špe-kulantje, kot preje pri čebuli.	^
Zdaj se ta igra ponavlja s sladkorjem. Gospodje uredniki velebizniških listov pravijo, da je sladkor v rokah naravnega zakona. Vprašamo, kdo pa odloča, koliko sladkorja naj pride na trg. Ali o tem odločajo konzumenti ali špekulantje, ki z brefHe8ttiimU?w, tukajšnje tovgrne in nas nič
P0 mojem mnenju nl bilo preveč umestno, da se je vršila seja društva "Zavednost" št. 09 HNP/ ns isti dan, kot se je vršil 4svni sliod vseh organiziranih de-lsvcev v Sprlngwalley. Odborniki- tega društva bi lahko preložili to aejo na kak drug dan, ker so vedeli, da se bo yeliko število čla-pov tega društva udeležilo omenjenega shoda.
Opozarjam vse delavce, ki so ie . bili /člani tukajšnje delavsko i. strokovne organi zavija.ali da da se sedaj postali, da dobro premislijo, kaj so obljubili, ka so postali člaui in ds naj ostanejo zvesti svojemu delavskemu principu in organizaci ji. Sramotno je za vsakogar, kdor prelomi svojo dano obljubo in prisego. Da smo upravičeni do priboljtfka je razvidno vsakomur, kdor ni popolnoma slep. Kako va moremo shajati s sedanjo plačo v tej strašni draginji vsega, naj študira kdor hoče. Za nas je po poluoina jasno, da ne moremo.
Tukajšnji trgovci to takoj ob-držnvali svojo sejo, na kateri so menda sklenili, da ne bodo proda jali nobenih potrebščin na upa nje. Tu se je takoj pokazal vpliv korppouije, katerega ima pri tu kgjšnjih trgovcih. Na ta način so najbrie hoteli napraviti raz ko'
»cm«

vedeli, pa stal faleta
Jif*i sin
Špekulacijami odirajo tjudatvo? predniki J«*«	^^ VT?
morejo dokazati, da so v minolem letu tia sVetUj pridelali manj sladkorne pese in sladkornega trsta kot v prejšnjem letu. Sladkorno peso so pridelali lani celo v delelah, v katerih jo niso pridelovali v vojnem času. Pridelik se je najbrž povečal in ne znižal. Zakaj je torej pritjianjko-vanje sladkorja na trgu? Mogoče radi tega, kf se je pridelek sladkofne pese in sladkornega trst* slabo ob-nesel? Ne, tega se ne upajo reči gospodje, ki se tako radi aklicujejo na naravni zakon, ker vedo, da bi se blamirali. In tako služi za malovredni izgovor zakon o zalaganju in povpraševanju na trgu.
Danes v dobi pare in elektrike, hladnih shramb in ogromnih skladišč, verjamejo v ta zakon le še taki ljudje, kt so zreli za norišnico.
Cena sladkorju bo padla, to je resnica. Ali padec cene bo prišel, kadar bodo špekulantje prišli do zaključka, da so že dosti s podraženim sladkorjem odrli ljudstvo, da so nagromadeni miljoni tako pomnožili, da jih imajo zopet nekaj na razpolago* da prično z oplenitvijo ljudstva na drugem polju.
Kdo plača davek od nadprofita. — Kdo? Naivno
vprašanje za pametne ljudi, kajne. Ta davek plačajo konzumenti in nihče drugi. Kompanije in posametniki, ki imajo tako velike profite ali dohodke, da morajo plačati davek od nadprofita, ne plačajo tega davka ia svojega žepa, ampak od dohodkov in profita, ki jim ga dajejo njih finančna ali pa industrijska podjetja. Da je dohodek tako visok, da je treba plačati davek od nadprofita, morajo konzumentje plačati cene za blago, ki ga imajo na prodaj gospodje ali kompanije, ki plačujejo davek od nadprofita. če bi kompanije ali biznismani znižali cene blajgu, bi seveda ne plačevali davka od nadprofita.
so obiskali vsakoga posameznega i vprašali za pojasni Trg-ovcršS pa odgo dor ^'ptoH plače vs r&Jno in poštno trti,' tu bo tudi sede j dobil insicCr z* nedoločen čas. Ali menda niso plačevali v* delavci pošteno vae potrebščine, katere so ktipili? Kako naj pa iz haja s svojo mizerno plačo dru žinski oče s petimi, šestimi, osmi mi aH še več otroci v sedanji dra inji? Plačati mora najemnino oc stanovanja, preskrbeti mora obu tev in potrebno gorko obleko za otroke, ki zahajajo v šolo. In ne katere osebe so še tako nesjv
ppJoh ne najdem primernega i-, meni, »ummA bi jih naz.vnl.,
MU
e deftMte-fedktfracije.'kf'sta pričela takoj organizirati delavce, ki še niso bi-
(Nadaljevanje).	\
Ray Standard Baker, ki opisu ;ie dela veko gibanje v Ameriki z nevtralnega stališča — kakor sam pravi — izvaja tudi sledeče:
Ako hočemo razumeti resnost industrijalnega nepokoja, moramo poznati vee faktorje v nepo-coju.
Prvi faktor je modema indu strija sama, ki je s stroji nsdo mestila potrebo izučenih re&odel-cev. Že nekaj let pred vojno je bilo vposlenifi vedno več in več neiztrčenih delavcev. Sistem moderne produkcije je tako razdelil delo, da vsaik delavec opravlja lc gotov del jn samo tisti del. Naravno, da se vsakdo hitro nauči tega dela; vsak inozemec, pa naj bo še tako nevešč, se kmalu na vadi dela v mizarski tovarni, cU siravno se ni nikdar učil mizar stva. Ravno tako je v modernih pefkarijaJh, čevljarnah, krojačni eah itd. žHare stroke so vsled te ga prišle skoraj ob vso veljavo in ravno zaradi tega propada tu di stare vrste unionižčm, ki je slonel na strokah izučenih rokodelcev.
Vojna je pa rodila še druge faktorje v industrijalnem nepo-koju. Od leta ,1914 so se pričeli ^Američapi zanimatiza Evropo, Ik^kpr še nikdar prej v zgodovin ni Združenih držav. Časopisi niso prva leta' vojne — in toliko bolj pozneje, kp je Amerika napo vedala vojno "Nemčiji — pisali skoraj nič drugega kakor o dogodkih v Evropi. Vse je gledalo proti Evropi in ameriško delavstvo seveda ni nič zaostajalo. Delavstvo v Ameriki se Je pričelo zanimati za delavska gibanja v Evropi, ki so bila ie pred izbruhom ruske revolucije bolj ali msnj ra-ikalna. Ruska revolucija jo pa; v^rffi^i V^V'Mrega tira. o^M^Rtikifi-s^itiieli in inifl-jo še danes velikanski vpliv« na delatce ViAw«4kl;'poscil)no naiiht' jei-oHnC, «H tudt' dtftAkH delavci se til^ ^krtfl^tlčinku. Ifar je pa konAerVStivttlh- Wcu|tin, '»io pod 'v^lfVotii	(^hanjor^Oi
igaj m &m
pravila,, da ne bo poiem fnortig endfti, Kkktt dtfWo »b pd* * iV^ot-azuma' ali da bi i- učeni o delavski gtWAriju
alf bni čVto^ktln to
stopati.kot.^l#ni, Cti^pgr dni j je že pričelo primanjkovati članskih kart in delavci, ki so pristopili k organizaciji ae morajo zadovoljiti s potrdili, katere jim izdajata ta dva organizatorja, dokler novih ne dobita.
Do 17. januarja t. L se je vršila vsaki dan aeje in zborovanje stavkarjev v meatni dvorani, ako^ ravno je mestni župan vakifbe-
fcg^; »j*1«*"14 • j«-
lVmirja «4)sln tamburaški ribov. Pred pričetkom koncerta, jih je prrdstuvil neki starček iz Helene, Mortt., rodom Srb ter izjavil, da so bili vsi v ameriški armadi. Po tem nagovoru pridejo na oder i. gralei oblečeni v srbsko narodno nošo, ki so bili vsi bnrno pozdravljeni od navzočega občinstva. Starček je predstavil vsakega posameznega po imenu nakar eden izmed igralcev nagovori navzoče
ja h ae vrši velik javni shod v Nprin\všllcy, na katerega so Ml i povabljeni1 oeganizlranl delavci iz
La Salle in Peru in okoM.JW	.
čono je tuili iiilo d« peUlr oh iKJ".	*	'^ati
snega delavnega depnrtineitta Ur
radnik, ki ho preiskaL tnksjštt^	™ ln J,h	vedjm
delavke raizmere.	^ptmlUsaJ. Nnjprvo, to svirsli neko
Dosedaj so bili
še v«| j^lavci zvesti načelom organizacije in so solidarni z malo "Častno'* izjemo, ki se ne marajo pridružiti organizacij in atavkarjem. Izmed Slovencev je mende devet ''častnih" izjem, tki te vedno zaKajajo na delo. TI so mends Še prsvi pristni Mkrsnjski Janezi" in baje je pet prisiljenih pastirjev Kden iz-med teh dela v kovačnici. Imena teh Janezov bom za sedaj zamol čal vendar pa omenim, da jc ii-' m«d vseh del Še msnjlf stavkollšš ko delo, i>d katerega nima prav nn henega dnbhlka, toda marsikakh ti^Ao uro pa In veat se mu vedno oglaša, dlTje M! Ikdajaler avojrh lastnih bratov.
Med temi. ki sedaj Se vedno o-pravljajo delo, je tukaj Članov 8NPJ in mn in nekate rt ao eelo r dfHštwr¥Mn «g>oni. imajo avoje šei»e pri dnAhih In tudi otroke. Vse te bi jaz opeesr jal, da naj vestim in t resno preči-tsjo pravita in naj ne po istih ravnajo. dobro vedo tudi. da je hil ta štrajk odrejen od lltinoiftke dr-šavne delav** organizacije. Za vae te so društvena pravila atrro dajna. Po mojem mnenjn. tudi nt častno aa one gospodarje, ki imajo te vrste delavce na stsnovanjih in hrani
norfftfl* Srbija mala dežela, ^rbski, h^v^tjRki^in al o venski jezik so y popolnem sorodstvu in je le malo razlike med temi jeziki.
in nzvajali so vse godbene komade izvrstno, iln bi jih človek vedno
ameriško narodno pesem, nato so neko snbsko narodno pesem spremljevanjem godbe in nato pa neko češko narodno pesem. Bilo je v resnici prijetno poslušati ta tamhuraški ?Ji>or.
1 V dvorani, v kateri se je vrfiil ta koncert, je bilo okrog dva tisoč poslušalcev, ki so bili vsi zelo zadovoljni z Izvajanjem igralcev. Po vsaki točki je nastalo v dvorani navdušeno ploskanje. 1 Ta tambtiraški »bor potuje po Ameriki in prireja koncerte in na ts uavin seznanja amer. ljudstvo z inilnidonečo srbsko narodno pes-'mijoi Ka potu proti domu od končen* sem slissl marsikakega. ki je rekel, da tako lepe in uiilodo-neče go#)c še ni slišal, kot je bila ta.
Po mojem mnenju bi bilo zelo umestno, sko bi se organizirslo Kako slovensko pevdko društvo, pri kal rem so dobri in izvcžbsni pevci in bi potovsli po Ameriki ter prirejali koncerte. Ako drugi nsmdi lahko prirejajo take pevske ture, zakaj bi mi Slovenci ne mogli kaj takega prirediti.
Omenjeni arbaki tambtiraški zbor menda sopet priredi tak . koncert v tukajšnji naselbini 15. mares. — Eden izmed poslušal
plašil deiodajafee in *Ud0. K^ talisti niso pričakovali tegajT obrata, duševne revolu. ijr delavti, zato ao se postavili kr«. ko po robu in pri tem jim poanT vlada. Ampak neki delavski vj tel j je izjavil: "Med vojno „ nas učili, da smo levi, toda td*j zahtevajo, da postaueum Z(IJ mule. Nikdar!"	1
KonfUkt je prišel tudi v m«.
rih strokovnih organkacijth Oompers, stori unijski veterin, ji med dvema ognjema. Radiju! delavci pravijo, da je Gomp«J nazadnjaški in vsled tega n*«pJ soben za nadaljno vodstvo, nH tem ko napadajo kapitalisti OgJ ryjevega tipa, da jc postal "r». dikalee", ker ni mo«(.| prep^ jeklarske in rudarske stavke. xj eni strani mečejo dompenm r obraz, da ne podpira politfoJ stranke, da je prpti PiutnboijS iračrtu in proti sociali/iranju i dustrlj, (ločim mti očitajo na drS gi strani, da se, j^ dal "zapeljati* od boljfievikov. »
Oompers je danes Žalostna fi, gura. O n ve, da je nepokoj t* kaj, toda on pozna le pravila g«, re igre, katero je igral z^dujih petdeset let. Rad bi se prilagodil novim razmeram in sklenil j« k veČ kompromisov — .km „. pr organiziranje klavnifikih in j*s klarskih delavcev po indnstrijS nemi sistemu, ki jp gsposojen o^ J, W. W. — ali manjka mu ob/.orj^ Gpmpers nima pojma, kaj zahteva novi Čas. Ustvaril si je unijaka mašino, ki je bila Čudovita in do. bra v svojem času, toda danes n« velja ver. (Jompers je bil svoje-časno mogočna avtoriteta v Aa*. riški delavski federaciji, danet? p» mora gledati, kako se v fedHH sami ratzVija levo krilo proti nje mu, kako se ustvarja iz stroko?, nih unij noVa politična stranki ki se razširja kot plamen na pw riji. Slavke se vrftc proti njega* volji, ampak on jih mora žago
želji tfitfona, toda jeklarski lam se niso zmenil, za^govj svet. fiompers leze v ozadje
ni-
^rii
mm
—»Mi
lja v splošnem, torej tli di za do-mrfčitie, ki K^pred vojno SfH^VlU •kdar brigali za EvrojWr. Pred de-ifetimi leti sploh ni bilo — naztnv pegice socialistov" • iL"' nlkogir med ameriškimi delaVe^'. ki bi imel kak pojm o delavskih strankah na Angleškem« v Nemčiji, Rusiji ali kjerkoli zunaj Ameriške. Danes je drugače.
Vojna je zdramila delavstvo. Tekom vojne so delavci videli, da štejejo več kot pa navadni stroji in te zavesti niao vrgli od sebe zdaj, ko bi kapitalisti radi, da se ves induBtrijalni sistem z delavci vred vrne nazaj v predvojno servilnoot in tapost. Delavec noče pozabiti. Delavc*. pravi: "Ako je bilo moje delb tako velike važnosti med vojno, znknj ni tudi v mirnem času, zaknj ni vedno f Na to vprašanje jc težko dati pojasnila, ako hočemo biti pošteni in okritosrčni.
Vojna je dala delavcem kolo-salno priložnost za organizacijo. Vlada in delodajalci niso ovirali unij mod vojno. Kjer so bile izjeme, so bili odpori celo od strani oblasti. Diskriminacije so bile lc napram organizaciji Industrial Workcrs of tfoe World, toda ko so bili rudarji v Binl>eeju, člani te organizacije, nasilno izgnani, so prišli povzročitelji izgona pred sodišče. . r
TMavci »o izrabili priliko te-' kom vojne in se prilično dobro organizirali. Ko je bila vojna končana, so bile edo stare in ta-kozvane aristokratične unije pre^ tete z novim duhom. Tako amo vklrli štiri mogočne organizacije. Želozničarskc bratovščine, ki so se dvignile proti izročitvi železnic v privatnp roke in so predložile znani Plumbov načrt rs podržav-Ijenje.
Med vojno se je porodila tudi politična Delavska stranka in istočasno se je pojavilo po vsej Ameriki nenadno in entuzisatiČ-no gibanje za kooperativne prodajalne po angleškem sistemu, ki imajo namen omejiti draginjo med delavskimi aloji.
Ta nepričakovani izbruh samo zavednosti med delavstvom, nove organizacije in nov dnh je pre-
nmno/fi
Chicago,
FARMARJI
U2RI i
nsilo ii
ne zadružne zveze "Tlie nati
' produktov Minnesoti izdelanih v /.adr mleka^usj); v celem je v Mil soti 630 .zadružnih ^lekarn. » mlečnih produktov je izdela^ v velikih centralnih mlekarnak deset odstotkov v privatnih, t likih centralnih mlekarn je Minnesotl 45 in privatniki kam pa 148.
Privatni interesi so naaproton li kolikor so mogli farmarjem« ki so se organizirali in ustanot združne mlelkarne. Toda farmi ji, sv*?sti si velikih ugodnosti, kljub raznim težkočam nap vali in iq>ajo, da bodo kmalo minnesotaki farnparji. organiaii ni v zadrugah in prodajali * mloko ediino v zadružne ml' ne. Pri tem organizranju jiil največ pomagal" k podtuVvan^ profesor Ilackor, ki jc nastavlj na. poljedelskem zavodn držali Minnesota, ki jim je dajal na« te, kake se organizirati, kak atem je na|5oijli; Lastniki velik certtralfziranth mlekarn so|H čeli hud boj proti temu profi ju in ko poskušali na vse mo načine, da bi ga epravill ob l)o ^ oda njih načrt jim ni t«J
Knlkor so se farmarji ni-gm« raK in ustanovili zsdmJne kame, rrfvno tako se morij« ganizirati ih o»lpra^ti vsegl trebne privatne pfodajalee * nih produktov na drobno in « noviti direktno zve«o s k« nten11, ker lc na ta način Hod« hko doibili svoje Izdelke plsčill pravi vrednosti in konsuroentl bodo več odira tli od privit prodajalcev mlečnih prod« Ia> kadar se tO zgodi, ne več farmarjem pobirati droMl raz mize, na kateri so se pr*J * pasli privatni prontarji m M sunientom tu«|l ne bo ,rpha bogateti privatnih profitefj; Ko bo ustanovljena direktna ^ med farmarakimi zadn*"«"^ zadružnimi prodajslnsud. ' peevljefie privatne in imfanmHjena bo direktna strilMieija vseh šivljen*'* f treWčin med prodorni nm ln konsttmentom fn ravim mm žništvo je v to pokllesn«.
PROSVETA
Ema ObIH^m pojda u rusko fronto.
<~ Terijoki, Finska. — Ema Goldman, deportirana anarhistinja iz Amerike, je dejala tukaj, predno je stopila na ruska tla, da se ne ho udeležila nobene propagande v sovjetski Rusiji, pač pa uloži prošnjo za službo bolniške post režnice na sovjetski fronti, (loldmahova je izučena bolniška postrežnica.
Vodja neodvisnih socialistov v Nemčiji aretiran.
UeVlln, — JSrnest Daumig, vod ja radikalnega krila stranke neodvisnih socialistov, je bil v pou-deljek aretiran na povelje vlade.
Svoboda volilna kampanje na OjjTsaem.
lindapešto. — Dva socialistična ministra Paycr in Mlakits sta re-zignirlln iz vlade zaradi oviranja soeialifcfov pri volilni kampanji za nar6dno skupŽčinV Payer in Makits tožita, da vlada zatira so> <ialističAo časopisje, razgahja de-lavsk« volilne shode in šest socialističnih kandidatov, o katerih zmagi ni dvoma, je bilo vrženih v zapor.
Denikin je ustanovil novo vlado.
London. — Poražetii hetman Denikin je ustanovil novo kozaško vlado v NovorosijskU na Ktv-
kazt£' • ' 9
NESOGLASJE MED ADMIRA VOJNIH CO.
nevarni toliko časa jo saalombe na Ogrskem. Katoliški liati v Avstriji ao aa le iadtfli, ko ao takoj planili po alijsuci s Ceh oslovski jo.
s1m8 priporoča, da se od-VEŽE jetik morjiarilkjbs časnikom
Po njegovem mnenju svobodna kritika odpravi vsa
Boljieviki v ameriških uniformah.
Varšave, Poljska. — Sovjetske čete pred Dvinskom so dobile zadnje dni štiri divizije pojačanja drugih front. Del novodošlih čet je v ameriških uniformah in voja ki so oboroženi s francoskimi puškami; najbrže so te čete pri šlo iz Sibirije.
' Povodenj je nrtfhaia elu kaj
;i;'llf (f o fin	>r i -7]
"" "prisiljen
je bivši" nemtfki
preR?li^i se ^) Zulilensteyn, ki je turfSf'lastnina i
[Ahb^A^t;
HSufl
Rena Štefan
grofa Memttok*. .
I ; '
i'»
r^ta bila obe-ti komunista dr.
f»V i i
Boj med
'	nriv^lir
i te policisti na
< Dubiift,1 ftWkaT'~' V1 tbrek \ po-poltiire so se spopadli stavkajoči 5 vozniki in policisti na ulici irt iz-menjajiih je bilo več strelov. Vojaške čete so posegle vmes in odvzele štrajkarjem zastavo, toda zadnji so jo po srditem boju vzeli nazaj.
Pot&pljavoi obiščejo Lnaitanijo na morskem dnu?
London. — Inženirji in potep-ljavei se pripravljajo ,da poiščejo pamik Lusitanijo na morskem dnu, katero so potopili Netmei s torpedom 7. msja 1915. Potap-ljnvci, ki se spuste v globočino, bi radi spravili na površje blagajno, ki vsebuje okrog 10 miljonov 'I'>1 nrjev. vrednosti, ako že ne mo-i ".jo drugega.
PROTI NIZAŽELJEITIN KASE-LJENIKOM
WashiHgtorf, D. 0, — Da bo mogoče državnemu departmentu h pomočjo'svojih agentov v tuje-zemstvu držati proč od Združenih <lržav nezaželjene naseljenike, je 1-nnsing, tajnik za notranje zadeve vprašal kpngres, da dovoli Se +450,000, dn bo mogoče uvesti kontrolo s potnimi listi.
V delavskih krogih pravijo, ds zdaj smatrajo za nezaželjene nase-Ii'nike.delavce, ki so delavni za delavsko organizacijo zategadelj ne ni treba bsti, da bodo taki de-'avej prihajali v Združene države, ker jih potrebujejo v fcvropi, ds nsdaljujejo organizatoriČno delo med domačimi delavei. Že zdaj Jr '»paziti cele trume tujezemskih de-Isvcev, ki se vračajo v Evrono. Po sedanjih dogodkih je pa soditi, ds se bodo tujezemski delavci vra čsli te v večjih tromsh. ko skopni ■neg in se razmere mslo nrede v K v ropi.
ŽIVELA PRODUKCIJA FU-VUOIBMI«i uvvn
Mew Torti, *. X. - naniel Por-ter, višji davčni gradnik, je izje* vil. da sa je prijavilo ss službo I i lliafilillilllllk aradnikov itiri-•leset bivtth žganjeplvrev. Davkar pravi, da jlli nastavi.
WaaWngton, D. O. — Kontre-admiral Henry T. Mayo, poveljnik brodovja Združenih držav, se ne strinja z izjavo kontreadmirala William S. Simsa, ki je izjavil, da odlikovanja niso bil« prsvilno razdeljena. |
Admiral Mayo nsmreč meni, ds je pravilno, ker sta bils odlikovana poveljnika, ki sta fegubila svoji ladji. To sta kapitan Christy, ki jo zapoevdsl križarju Dieguin poveljnik W. P. Footh, ki je zapovedoval križarju <48an " 1'resident Lineolnu", katerega je potopila nemška potapljača.
Admiral Sima pa zavzema na sprotno stališče od Maya. * *«W York, N. Y. — Konstre. admiral Hims je govoril pri ol>edu armad nega in mornarilkega klu ba in je v svojem govoru priporočal, da se dovoli mornariškim častnikom v mirnem času povedati svoje mnenje odprto. Po nje-govi sodbi bi ne bilo teh prepirov, če bilo mornariškim oficirjem do* voljeno zadnjih deset do dvanajst let povedati svoje mnenje ameri ikamn ljudstvu.
Obe politički stranki demokratska in republikanska — kujeta železo zase iz izpovedi obeh ad-' miralov. Republikansko časopisje kuje Simsa v nebesa in pravi, da jo okril napake, ki jih je izvršil mornariški department, demokratično časopisje pa pravi, da je ad miral Mayo izrekel, da so bila odlikovanja pravilno razdeljena. J '• <- j ,( ,,,
i
AVSTRIJA POHtJJA CESARSKE O^ADOVE ZA KRUH.
—rtr i » u! (Nadaljevanj® t.,J, strani.)' " boljfeviškiuii armadami pa vteh6-{iu m nitf kaj prijateljskimi Nemci na, zapade medtem ko1,se i njeru,, notranjosti »o javlja boljfie-viška agitacija,,.kakor,Ae nikdar prej. Ruski bqU*?vjki, odprto' go-daje mfcu vojna * Poljska
n^pptre^pf, Poljaka bo "i-fj^HM republika v dren, (niw*f
ffak je položaj; v <?e^rslni Ev-»ropL
Politični položaj n* Balkshu je tudi en sam vulkan, V Rmrtunlji se bliža politična krta, .ki morda izzove revolucijo.
Nemška vlada je zadnji teden potlačila z orožjem delavsko vsts-jo. Najmanjšega dvoma ni, da se vstsja ponovi v štirih ali šestih tednih, ako se bo nadaljevalo po-manjkanje žhil in premoga. Delavci groze, da se bodo za drugič bolj pripravili za napsd ns vladna poslobja in skladišča živil. Spartakdvci sgitirsjo zs ge-nerslni štraji. Ako se jim posre-či ustaviti železniški promet, bo Ebert-Noskoma vlsds v resnični nevsrnosti padeš. Izbruh v Nemčiji bo ensmenje zs iibruh v Avstriji, Ogrski, Poljski in mords v drugih sosednih državah. Nem-
KAM SILUO AtfOUtib S SVO jim1 armadami?
(Kadaljsvanje s 1. strarfl.) meravajo zavezniki prisi^U so vjetskd Rikljo ns gotov« ekonom ske spremembe. Vss uvosna in iz-vozna ruska trgovina je sorlalin rana ih vrlltl se ne more drtigače kot potom poverjeidka za trgovino in industrijo. Sovjetska vlada morda poveft to nalbgo kooper.i tlVnim zadmgsrti, mogoče T>a tUdI ne. ftm>perative poklujejo harmonično z dhigimi smjMskiml lu-stltueijaml in vladk ne bo do0u stila, da bi gotove skupine rv Rusiji dobile monopol vsled ukazov od zUnSj. trgovina nc more l.ili uspešna dokler niso upostavljei < vse poštne in telegrafske vezi in ča pariflki svet tega rte^ stori, ne bo njegov iiklep nič koristil llu siji ne ostalen\j( svetu. Dalje so najvafnejša trgovska pota Iz tiu sije v eentralno ftvropo pod kon trolb novih," obmejnih držav, in ako bodo zavezniki Silili tc drža ve, da ostsnejft Še v na dal je so vražne napram sovjetski republi ki, tedaj blokada še ni odprav jena."
. POTRE1UJRMO DEKLETA
ta lepljenj« llstlhBV. 30r na uro. Oglasite as pri t
STEIK-lRli	OOSCf»RltY
2841 So.	Ave., C^cagaš
POTREBUJEMO
M deklet ia savljanje masls; ml preskrbimo delav*« obleko. Dobra plača. Oglasile se pri:
THE NUC0A BUTTRlt COMfANY JHth Jt KiHioiifne AVe„ CHtesg«.
Železniška nasipa v Hsmčiji.
K od a u j. -r, Pri .»chufideinulj^ v Prusijl sta 20. t. m. trčila dva vlaka in 18 potnikov je izgubilo
življenje.
POTRBRUJEMO ŽENSKE
< *'' 'i s
za čiščenje ln ribanje; stalno de-o dobra plača stalni delavki. Ure so od 7.30 do 4 pop. V sobotah pol dneva
hArt
po So. Franklin st.
TTfT
fhm rrrr
—M
1 »lin
fsifpt •11 in j
' DELO DOBI.
j*'. OTRBJPlPPr vfPPPMHVHP
MiT' I ' <<' Vjvf.l; M
, i M»- .n.| J	,
Slovence ali Hrvsrt flobl sts1«9 delo, kot Hnot^pe opčrator i črko-
a»pta^ : I
f tM|
ENAKOPRAVNOST
I i iti
ihrft
stavec),
!it'
-MO
t (To
tesna**m j
Olevaland, Ohio.
škl radikale! izjavljajo, da se ne bodo ozirsll na mirovno pogodbo, pač pa bodo dklenili ali-janco z Rusijo, ako dobe vlado v
svoje roke.	*
Dunajska "Aibeiter Zeltung'\ glasilo avstrijske vlade, silovito olisoja potlačenje zadnjih demonstracij v Beri i mi s orožjem. Tak je položaj.
Dunaj, 20. jan. — (Poroča A. R. Decker). — Rennerjeva misije v Pragi je malo dosegla za o-lajšanje gospodarskega položaja v Avstriji. Cehi so dokaeali, da ni-msjo dovolj premoga za svoje potrebe in če#kl sladkor se je po-dražit na 1« kron kilogram Ren-ner je pa dosegel nekaj važnega na političnem polju. Sklenjena je bila alijam-a avstrijske in čeho »lovaške republike proti Ogrski, kjer se pokazuje nevarnost mo narhlstlčne reakcije. MšIkOiM
vladi na Dunaju in v Prsgi sta uvidele, da prideta Avatrija in IVhoslovakija t nevarno^, ako v (diivi monarhija na Ogrskem, kajti potem bi bila Budapeite sredi-|če monsrhbtlčne ksmpanje ffM-ti avatrijski in čehoslovaški ref«-
bliki _
Pehoti lova k i js je *e sl«Hla fi-irebne korake s tam, ds je vila uvoz sladk»rjs Največji sovražniki avslrijdre i«
i ptddike so klerlkalrl, ki pa »tiai
POTREBUJEMO
jndi za delo na lasnem yardu, za Štetje, merjenje, izbiranje leea, voznike in druge delavca.
Dobra plača, stalno dalo. Ogla* site na Lincoln St. vratih in upra-Sajte za yard superintendents.
ooMPAmr
2431 SO. Mneoln St. Chieago.
PIVO—28*1 JE—VINO
m
vina.
•prejeairlliHir
W1LUAMKLAKS INiTITUTE 0#t II,	WIb*
rhtRKBttJRMO * . DSLAVCR
Hnblmo 25 ljudi ti stslno delo;
ogissnl se prh
2lrd St Huclne Avenue.
-1---
POTREBUJUfO
dekleta ta l^iko delo, sa pakira nje suhega sadja in kava. Dekleta l tli ko dobro zasluftljo in prilika za napredek. Oglaaite aa pri:
USD and MURDOCK, - Clark Street Bridgs, ,
Chieago, Ul
POTREBUJEMO
pomočnike in navadna dtdavee pri barvanju raznega bom bala,—, Dobra plača, stalno dalo, itknie-nost ni potrebna. Oglasita se pri:
PH0E1?IX DYE W0RKS
1008 Sonthport Av«. Chieago, IU.

NAVADNE DELAVCE. I •
""'.t! .ir ri
it r iti
S t altih delo; dobra plafca in d«
lovno itibtje. Opazita s« prt t.
i 11 ■ • ■ i • 111 *
PULLMAN CAR WORXS,

lJ0(h Oottag* tov* | ^
Pullmnn, IIL m
nit >•'
' 'unjto KVftTB
za $»200 poslopje vredno ^500 ako hitro siiplte. Poslopji ima last rtsJfttoUkbv (hmtbv) M J« tri,.nadstropno Is opeka In dve stanmtfjl sla leseni % tem poslopjem. I.sstntt s bolan In prltlljen prodati. Pri H eeni si lahko pridobite 10%. Pri* naša mesečno $53 (rents) najem* nine.
Vprašajte ss pojssnlls ns 040 W. lOth Street, ob nedeljsh od L do 4, ure pop., ivečer ps ns ftOfft Wsst 22nd riace, Clcero, Tli.
M-------j	^
'MVTcnsKB naroona

M.9'
Podporna Jednota.
tmhmrp. 17. Junij« II v 4HUvt Illinois.
OLAVMI ITAHi SSI7-SS «0. LAWNDALK AVE., CHICAGO, ILLINOIS.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922.
Itvrievalni odbor.
uraAVNi oosta.
SSSSSSSSi^^' ^^ T** w ^	ia
eoneREDatONiKi a»im Hmt, sn uo c.n««.sm,t »•.
T*jmK< john vcauKsaaa. »n>s s*.	am.	ia
OMUvmtu glasila i rnia owa... aasT aa s« utm*u cika«* is. roaoTNi onatK.
Sfi^iaia, BM SSl, CMMMtor«, ISk
i Nas t»H t»rwmma ia
umrmk. bsss prmmt am, ct.v*l«* osto. ........nOLNORl OOStK.
OKKOJJB« P""1 eNMais. sssv-se a umas A¥h a.w*t«, is. VZHODNO OKnniiti ««Mf PtoitM. a*. 4M, arMa^UH.
zatadno okrožje i Am*m l*>ur. »m 104. otms tam m j»t——i Ua Kutsa Am asa. OMUr«, MImk. m iwwwi»ii
Nadzorni odbor. rr^v1^-	issit	aa,	osu.
M*« Amkmm. 4IS PMtm St, Iv**, Ml««. J«* gataa, ISSV Z. V4* ai„ CHv«Im4, Okto.
Tiskovni odbor.
csikir, M» aaitrtfm la Man ^tr^O.
lORUtlTVKNI ODBOR. PnfeOSKDNtKi M AM. 1IS4 Se. CrmM A v«.. CSIm«^ lil M^ TrtSj, Bm Ittl, Uwr«M, f«.
OMMMsaa BnMa MN«,
i. ss. s.. O
VBHOVNI
jsa mSRisi a aa sl. ct*Miaaa, osa. M««* immn, ia44 aa. R««s»« av«h	ia
VniK« Or. g, J. Ram, BSSS BI. Oalr Av^ CIimU«j, OAim. I UREDNIK TROSVETE". J.t. /imtalk.
ba»Z|a»4 la Umi, bi m «Ma* si avrto*«!*.«. tam la a«J 4< MI>W4 m «mI*vi Jaka V*r*4fW. SSST-SS U. UnMt A«*H
aat 44 pBMJ*J« r«ul Bart«r|m ta|aSra MaUba««
Mul--»M.	y	«...
■a an pm4i|i n. r»wt»im,
M as si. B4T4lal «SHS as aa| a«»Sja)a aa aaakvi Jata A»beatl«, »aa Ml, sra« MVtSUlva itaaSa •• aaj aalUJal«
■la^a SailaaaaIm m laual«in I-
|m«i»viM|« ▼ p« mvrs«vsi«vgi
ll«ar aaalav ia a«ar«).
la
H 4SM V44, ter |4 a
asi •• pelajft aa a«4l4vi Tfmnmf, SSST-SS Sa.
'»' ifil tlVltjl |
HBSN1CA
I 1$ iluvo>liii'jf
h "i

PAZITE NA SEDANJE CIMSi m
Uv*t
i pHRO	s i i
Hit
.Stil oo
. ....__
Potrebujemo se WEST SUBURHAN HOSPlTXL SOS W. Autllnf Avenue. , Dekleta ta umivanj« posode v kuhinji. Tudi lenske ss OIMenJe 1« dru-dala v prebita!* dobra pltftj, sobs In hrano dam«.
za eavu
ln pakiranje toalettiega mila/— Lahko Čisto in stalno delo, sa-mo pol dneva v soboto. Dobra plota in prilika fl« napredek.
JAMKft B. MRK * CO . 1232 W. MMt Av«. it North AV. BTODGE.
lllllfllfllftiilfllllllllllflflllllflflflAAIIfllllllllllllllll
•IVVVISIVSSvVIVIVVVIVIVVifIS«SfftvlfSISifIS««ffSSSOI
KDOR HOČE, DA BI
ohrani sdrsvj« in dobro voljo naj poskusi nal "Hm«lJ in Malt". Samo ankrat, pa a« bo* st« pr«pri6gH, da Ja doma kuhani najboljli. Jamčimo vsako pollljatav v vste kraj«, 10 salon sa $2.25. Tvrdka
FRANK OGLAR, •401 Soparlor Av«., /
CLEVELAND, OHIO. /
Priporočamo naAe pod rut c«, Math Patrovich, Candy Štora, 16617 WaUrloo Rd Collinwood, Ohio. A. Vldrlc 684 Main Street, Jobn«town, Pa., In Krtttdf Grocery, 1700 E. Slat Street, Lorain, Ohio.
SLOVENSKE GOSPOD1NJD
Ak» aU mpm dr.«)..|... kupu)!, prt M*l
POTNIKOM SE PRESKRBE VSA URADNA DOVOLJENJA ZA POTOVANJE BREZPLAČNO I
VSAKO PO TEJ TVRDKI IZVRŠENO DELO JE POPOLNOMA GARANTIRANO!
Za m potrebna pojasnila obrnit« m na: \
EMIL, KISS, BANKER,
133 Saeoad A»«., «*. Mi It, N«w York, N. V.
SPREJEMA HRANILNE VLOGE IN PLAČA 4% OBRESTI!	N
VENDAR ENKRAT
•' j	«a
PRVI DIREKTNI PAROBROD ZA
Cunsrdov parobM "PANNON1A" odalajs direktne v Da-
3	4 is:
Rltaaar bavttl, aH ilia vsa te prt liha, «a •• laku« o4-
brovnlk dn« 81 parotiruiiimi, naj
IL&ra 6
fl ss nJim Veriis. U*>n+lts t oves
peljeta dpmov nametano bvas vsakih Mfrillk. ^ j lakke vuiMt« kAhkor vasi <Ii*ko prltljage. Vata (kafra) h*vMi® i oAijit« m akapraea na asBiMfr In sil ss sbSrtgsais sanja S peroni IS aam ke4a( pridata v New York tukaj vaa Seda pe-
V celogl
ia fmgornraao. Velika saloga kav«, 1« vssh dragih gotreMtla
Hal« eene s« M SS prt. nlije.
Oglasita ae pri aai la prlhraalte
MATT PICHONI,
11 n Mr* tin*. ♦	UMU. m.
lafcal aa pest*Jl aai llovak
DENAR V STARI KRAJ.
Ml peAUjaaia d«oar v vsa krala aala mila domovlaef hitra. taSae la oano. l>Mar vaai iameiaM. Pasli« aa prstf IJadmi ki vaai »lajala vef d«narja kakor Ja v reaiital vreden. PaAflJamo danar twfl kreojavno, trotkl sa brsejavno paMJats* ae 0tM
Ake ti Mite kakiSnaflpkell naav#U glade paSIlJsilJs da-narja, pei^reaja v dosiovisa, dakltl avojae aa« Is C v Amerike, ss vselej okrnite Se aaa aa pajasalia la 4»We, tolna la po aaj nitji aeal aatreSsiae.
100 Kroo
NEMETH
1B07 Socond Av«., N«w York, N. Y.
STATE BANK
10 E Adf StnM. Naw Vorlt, N. Y#




rnoiririi
Roj in žuga zadružnih prodajata v Evropi s trustovci.
ALTMoy*H i AOHIT IH A *OOD
Tti-LCR • <AHT IMITATC TV* D)AIXCT5 .
TM*T . aboot
icoich/
^ AH TCCL 1 TtlAt ewt" ASOUt TMC S SWtKSr
/
Chic&tfo
rad ruftnih
UL — Glasilo tv«w prodajaln "The National Co-operative Nov*" ki izhaja v ChieafU i« prinesel v eni zadnjih številk zanimivo poročilo o t »o jih, katere ao vodile zadružne prodajalne v ra/.rdli deželah Kvrope a trust i in v katerih ao bili trmrti popolnoma poraženi in razbit L
Tako ar> n. pr. zadružne prodajalne pričele boj a aladkornim trustorn na Švedskem, ki je kon trollral vea uvoz aladkorja kakor tndi distribucijo v deželi in dik tiral eene sladkorju, kakor je hotel. Cena aladkorju je bila večje kot v vaaki drugi deželi. Trgovoi, ki ao nasprotovali oderuškim ce-nam kakor tudi posamezniki, niao dof>ili nobenega, aladkorja. Zadružnim prodajalnam je prodal samo toliko slatlkorja, kolikor so ga potrebovale /.a svoje člane. Vsled tega so se odločile zadruž ne prodajaflne, da bodo aame im portirale sladkor in inozemstva za svojs potreba in ustanovile so importni oddelek. In boj se je pričel. Ko je sladkorni trust ra« videl, da mu preti velika nevar nos t, je takoj zittfal eeno slad korja in ga je pričel prodajat pod eeno, da bl na ta način uniči importni oddelek zadružnih pro dajsln. Prodajal je sladkor ne kaj čuaa ceneje, kot v vsaki drn gi deželi. Toda to ni oplašllo zadružne prodajalne In ao vodile bo, naprej. Pričeli ao ustanavljat zadružne prodajalne po celi Švedski in naročevale sladkor aa mo pri okusnem importnem ml ciniku zadružnih prodajaln. Hlad komi truet je hiral bolj in bolj Pričel. se je;pogajati z zadružni ml prndsjalnami, ki ao ps> ndlo čne odklonile* vsako pognjanjf Poleg tega je pa še švedaki par larnemt posegel vmes in je izda odredbo, n katero je bila <we*o vsaka kontrola truata nadi (trgov ei na drobno Taka je Idi primo« ram sladkorni < t nmt na Švedskem se razpustiti. Kavno tako ao za
d ruta* prodaja Ine, U nsiano vHe' svpjii ; ceplralo rs dobnvi rosnega š»laga in drngih ipotreb
*čln,tonroje v*Hn >fcoj a trust oni, ki je kontroliral margarin (umetpn surovo n»mdo) bin ta >trust je tem fcftjtl kmd izguboI.2;IIM)JINM) Švedskih hkron «<♦605,44)0 >; in se !jo razpustil, i-nr ♦ i
Ko so drugi Irtistl tik Šved akein videli, kako velika nevar noat jim tpreti od zadružnih pro-dujaln, ao ae združili Ae osta iriBMtl in pričeli bojkotirati za drirfne prodajalne, (klrekli so vsako doatavljenje blago in aploh izvrševati naročilu zadružnim prodajalnam. Trgovei na drobno, ki so hNl pod kontrolo trustovrev in tovarnarji ao priel-lil bankirje, da ao pričeli bojkotirati zadružno prodajalne. In kak je bil vepeh tega bojkota! Zadružne prodajalne so ustanovile avojo lastno eentralno banko s podružnicami v Vaeb večjih mestih, kjer so bile zadrž. prodajalne Iri k malo ao bile popolnoma neodvisne od privatnih bankirjev in tovsrnarjev ter nploh tru-»toveev. teh bojih, katere ao vodile zadrušne prodajalne na Švedskem so vedno dobila več kot ao pričakovale In privatni tr* govel, veleprofilarjl in truatl vedno bolj propadajo. Trgovska avtokraeija ibo kmalu popolnoma (poražena. Skupni kapital, a katerimi razpolagajo zadružne prodajalne, ae vedno bolj množi in razni profitarji in monopolisti bodo kmalo izginili. In vae zn-družne prodajalne so v rokah prlproatega Ijmlatva, ki ne ta način odpravlja v*e poeredovalce in imajo direktno distribucijo vseh ilvljem&lh potrehttčin od produren t a do konsumenta.
| iN« Danskem ao pričeli boj stavbeni podjetniki, katere jc gulU cementni trust. Podjetniki ho ao organizirali in ustanovili svojo lastno tovarno ra cement in trnst je že pričel čutiti ta uda-ree, katerega »o mn zadali atnv benl podjetniki z ustanovi jen jem lastna tovarne.
Na Akodakcin se je najprvo pričel boj med zadružnimi prodajalnami in truatl vsled mila Zadružne prodajalne ao kupile vsako leto aa atotisoče dolarjev mlin takosvanega "Sunllght". Ker ao pa zadružne prodajalne Vaa ko leto raadelfle člatl dobiček mod avoje člana, je zveza trgov-
cev na drobnd protestirala proti temu, češ, da zadružne prodajalne prodajajo to milo ceneje, kot^ ;e dovoljeno od tovarne, ki je (oločila atalno ' ceno za milo, Trust, ki je lastoval tovarno za to milo, je zahteval, da zadružno prodajalne ne smejo razdeliti nobenega dobička, katerega imajo pri milu, med členi odjemalec. Zadružne prodajalne «0 pa odgovorile, da nobenega nič skrbi, kaj naredijo s čistim dobičkom. Vsled tegs je tovarna odrekla vsako dobavo tega mila zadružnim prodajalnam. Zadnul-rie prodajalne so pojasnile vsem članom odredbo trust a in pozva-e, da naj bojkotirajo to milo, »ričele so prodsjati tudi drugo milo in črez pol leta so ustanovile v Avstriiji svojo tovarno, ki je izdelovala surovine za milo in doma pa tovarno za milo, V zadružnih prodajalnah na Škotskem je organiziranega 30 od-atotkov vsega prebivalstva in ti ne rabijo od onega časa nobenega mila izdelanega v tovarni 'Hunlight", Vsled tega so se tovarnarji mila združili, 20 največjih, ki so imeli obratnega kf pitala črez 12 miljonov, du bi u-ničili to ljudsko Dodjetje in .dobili so tudi veliko časnikov na avojo stran, ki so napadali eadru žno prodajalne. . In kaj je bi vmjM*h tega ščuvanja in napadanja? Tovarna za milo, ki jo la-st u jejo zadružne prodajalne, je produclrala pred tem bojem o kroglo 265 ton mila, toda vsled tega h u jokanja in boja se je za hteva po temu milu tako zvišala, da so bile zadružno prodajalne primorane povečati obrat v svoji tovarni, da je mogla izdelati zahtevano količino mila, ki je na raatlo nad 660 ton mila tedendko Kajti milo je bilo še boljše, ker je bilo tadelano iz ovčje masti, dočim j« bilo prejšnje milo izda-In no Ia rashih odpadkov. oziroma onih 20 to^arh''^kapitalom 12 miljonov, je bil poražen in ne je moral raSpnstltC DiP 1)1 t pusto voi dobili nazaj izgubljene odjemalec^ ja tvrdka Lcvvev krst je vložila »H tožb zoper zadrtrtne prodajalne, « ker nm y bojkoti tirajo njih m||o. Toda zadruž ne prodajalne so izšla zmagovito tu<U iz tega boja in' sedaj imajo največjo tovarno za milo«v Vel kli »Britaniji.
m bl so zkd«ilJi6 kifodAjalne
ga deaet let. KoneČtto so tzvoje-valo zadružne prodajalne zmago in aedaj lahko uvažajo meso za avoje potrebe.	•
8e bolj vvpefien boj so izvoje-vale švicamke zadružne proda-alne % m t* ni rn trustom Hell in sin, k> jo. sploh kontroliral mesni trg v Švici. Poieg klavnic je imel dom a lega v vsa OB Večjem me stu mesne pfodajafltt^e in ta<ko diktiral oene. meay \ Zadruln« prpdajalne ho pa napovedale bo, emti ineftarskcfciu truatu In pt. kratkem,toda hudem boju je ta ^rvdka že vprašala zadružne prodajalne, pod kakimi pogoji ao pripravljene prenehati ta l»o.j. '/.u družne prodajalne so pa atao^ile samo en pogoj in aieer, da jim mora prodati vse klavnice in me-uniec. Tvrdka se je nekaj časa u stavljala. toda slednjič je fcepre videla, da je nemogoče voditi na daljni boj in se je podala. Najprvo ho zadružne prodajalne dttoile vso mesno produkcijo in distribucijo pod avojo kontrolo in slednjič ao izplačale vse delnitf-arje tega mesnega trust a. In aedaj I-majo organizirane zadružne prodajalne v rokah yso airijo v Švici, avoje klavnice in
Vt* U nA.j vM-^v.
katere so vodile zadružne prodajalne z raznimi truati in iz katerih ae jasno (vidi, kaj premore dobra organizacija. Zadružna < prodajalne, tki mo lastnina navadnih priproatik delavcev ao potožile •bogate truate, tki ao razpolagali z miijoni kapitala. Ni jim pomagal denar, poreaili ho jih priprosti delavci, ki niso imeli drugega, kot dobro voljo in vztrajnost.
Perzija.
OONJEOAflCI PONESREČILI.
Oindnnati, 0. — Pri požaru skladišču C. L. Newton Spice and Tea kompanije je nastala eksplo Sija, ki je oMla fitfH* ognjegascel trinajst j*h je 'pa ' poškodnvoKai Bk*plozy»-jri WIS tak«-Milna; tlfe jo'Zrušila ' v*hbdtny menot
• (I/.IITI f bit ou n* tik
« ITaahinafon; '!). ''Cl ^ CsViOn W illiAni Čase, ^lab tukajšnje medi narodne reformlstične konferen
ka, kot so pričakovali on in nje-
je zdaj še slabši kot jc bil pre, vojno. Vojna je napravila na vo jake domoralizujoč učinek. Vojn ki se niso zmenili za cerkev in mnogi so se vrnili s ciničnim prezirom vecf."
• j,Virr .gnvi- dnhovski tovariši,'»'»ChaKe je še bolj oKamošvojil^ od raznih do.fal: Mf<?ašl farttje se nia<vpob">ifA trust ovce v in veleprofitarjev so ^ bojišču ih njih	m
zgtadlle veliko tovarno za Olivno olje v »iefva Leone, zapolni !A-friki, izposlovaii so od vlade koncesije, da imajo izrecno te zadružne prodajalne pravico izdelovati olivno olje v okrolju 300 milj. Na ta način lahko krijejo vse potrebščine. Ravno tako so porazili mesni trust, ki je uata-vll vsako doatavljenje meaa zadružnim prodajalnam. Zadružne prodajalne ao takoj (poslale na-kupovalce v Kanado z nalogo, da organlzarajo import mesa za za-družn« prodajalne. Hvoje agente Je |KiSlal tudi mesni trust v Kanado in boj ae je vlrikel domale-
PREK DRŽAVE NEW VORK DIVJA SNEŽNI VIHAR.
Wow York, N. V. — Že od mi nolnga tedna aem divja ptrek se vernega dela države New Vork hud'aneŽen vihar, ki je samote pota in Šelonilcc. V nekaterih krajih je bil/ ustavljen železnišk promet. «'<i»in ; • ^ {<'
THINGS TRAT NEVER HAPPEN
(Nadaljevanje. 1 .Todakljull temu nastanejo včasih krvavi boji aued posameznimi narodi tega plemena. Vsakemu narodu teh no-madskih plemeu načeluje 44Hiš e aefid" (sivobradec), ki zastopa svoj narod pri vladi in aploh o-pravlja vse uradne zadeve pri avoje in narodu in tudi pmvoaod-ne. Ti narodi tokorekoč ue poznajo nobenega denarja. Trgovina med njimi samimi ae vrši se po iz-menjevalnem načinu. Plačujejo z ovcami ali pa z volno, a davke ae tudi le malo brigajo. Z ozirom no drugo prebivalstvo ao ti narodi še najmanj obdavčeni. Kolikor morajo plačati, plačajo evojemu poglavarju in potem se pa nič več ne brigajo in ta uredi vso zadevo z davčnimi oblastmi. Oprave tud nimajo posebno veliko; šotor, katerega atkejo žene iz kozje dlake, nekaj preprog, najpotrebnejše kuhinjsko opravo, kotel katerega rabijo pri izdelavi surovega masla in meh iz ovčje kože katerega rabijo za prenašanje vode in mleka. To je vwa njih oprava. V času vojne morajo-organizirati tudi'potrebne »vojoAke čete irt aieer vsak narod en bafealjdn pehote in sto jezdecev. Toda temu se izognejo, ako ae le morejo. V zadnjem čaau ae naseljuje ji ti narodi vedno bolj v mestih, kjer se stal-atalno naselijo.
Pred zasedanjem Perzije od A-rabeev je bilo prebivalstvo najbr-že jako malo pomešano. Toda, ko so Arabci zaaedli Perzijo 1. 661 so se pa domačini umaknili v nepri-stopne kraje pred sovražniki in na Ia način so postali popolnoma drugi narodi, posebno še, ker ao #e zmešali z obmejnimi narodi. Ko ho I. 1234 vdrle turške čete v Perzijo, so ti ife bolj tSzkrrtpili prebivalstva
narodi od prvotnega enega iu i-
teh narodov je pa rod Kadšarov,1 iz katerega izhaja tudi sedanja perzijska vladajoča dinastija in valed tega obvlada tudi vse druge narode. Večina tega naroda je naseljenega v mestih, največ v mestu Astrabad m Teheranu. Izmed drugih narodov ilijatakega plemena je najznamenitejši rod Kurdov in Korazanov, ki so po njihovem mišljenju prvotni perzijski narod in stanujejo v zapad nem delu Perzije.
Židi so naseljeni večinoma v tr govskih središčih in imajo tako rekoč vso trgovino »v svojih rokah, kolikor je ni v rokah Evropejcev. Ob obmejnih krajih so pa naseljeni Arabci, Turki, Armenci in razni indijski narodi. Večinoma vai ti ao jako bojaŽeljeni in roparski narodi in delajo velike preglavice vladi, posebno še razni turški in mdijaki narodi. Arabci imajo največje požel jenje po konjih.
Perzije! so vsi jako visoke in močne postave. Po glavi in obra zu se prištevaji h kavkaAekmu ple menu; no» je drzno vzbočen, oči imajo velike in temne, polt obraza je bela, brada in lasje so gosti in črni. Na temenu in tilniku so kratko oetriženi, dočim se na straneh ni striže j o in puatijo rasti dolge lase. V zadnjem času pustijo rasti tudi brado. V obleki so jako izbirčni in rSvno radi tega i-menujejo Perzije^, 'aaijske Francoze". V občevanju «o jako olikani in živahni ter prikupljivi. Govorijo jako radi in rabijo pri občevanju h kakim tujcem vedno mnogo poklonov. Sploh ae ozirajo jako mnogo na zunanjost in imenovali bi jih lahko ničimerneže. Sploh so pa veliko bolj dostopni izobrazbi in civilizaciji, kot pa Turki. Pri vsem tem so pa zelo zvfti in neodkritosrčrti, breznačaj
narodi od prvotnega enega mKmof>nrntiikep*iHiške' in 4alri*fee< H j jate, katerih vsak narod ima svinje vosdlrttt. ofclčatafcjlKik*in ve-
rod
nI ,lafkdrtinl iti takorekoč, prve ,vri ste' VaJ&Vfttl. Itjerkpli jim (jft,»ogo1 ^.0«pUuliy^V8akogar,>e4 raz-
like, a kom im*jo oiirajvitii^opa-riia,^ tpritnjiK^iekaj ivsaikdartje^a in ogoljufajo menda ^.<židplukar tereg« mend4 ,drugi uejmo
izm^fcdref.STortavijri
N tem Ho j^ piKtfJ T*


t"
p
"'a?'
Zgodovinski
m ŽHHiirhtkbvfe bgl^ile ecief, Ul ho iM* pod Volkovisk in ropale na lastno roko. ^-rv-4< in .PoMiovnj^i pod Belof4okpt|t^SOe«j aklenili, ij^^^ot- izvolijo Sočasnega zapovednika/ ki bi ael.pov^ljništvo doi prihodaiSapleikfv Nipnomi tre-»ba #i|awti< dalj« isyzem6i. n¥alodijev»kega \^ak .polkoiMnil^^mislIl- W nase-as.	r ^t^vu-i/.H
Začelo se je/prigovaiganje mispletke^Vejski Ns 1 akšem naČih e /As^nčil a avoj^l letf rn ^	udeLeže volbve, a to ite po p»-
Spiast H. SienkkaMicz. w postoventl Podravaki:

'MI" 1

tiomi Casvoom Ca a f.
Povnj nam nakaj o Škotu. — Ah, povej Halo o Svodih. — Cnprav aam isboron pripovedovalec, vendar ne morem poanemati vaek narečij.	§
izkušenostjo najveljavnejše pblkovnike. LavAanei' so pripovedovali vaem, da bi Volodijevski, Mir-»ki, Skretnski in Oakerrko ne bili ušli Radzivilu iz rok, ko bi njega ne bilo, saj ao jih peljali v Bir žo, da jrh,tam pomore. Pa tudi aam rti akrival svojih zaslug ter skrbel že sam za to, da izvedo vsi, koga imajo pred seboj.
"Nisem vajen hvaliti ne." je dejal, "niti mnogo govoriti o tem, kar je bilo, ker meni je le resnica ljuba nad vae, čemur lahko pritrdi ta moj strttnik."
i,h S temi besedami se je obrnil k Roku Koval-akemu, ki je stal zaglobl za hrbtom,' ter dejal a krepkim glasom.
44lTjec ne. . v la. . .žel"
In težko sopihnjm* je zrl po novzočih, kakor bi iskal pmlrtrieža, ki bi se mn drznil ugovarjati. P Toda nihče ni ugovarjal; Zaglot>a je jel pripovedovati davne svoje čtne, kako je ae ob časti Konecpoljnkega dvakrat pomagal premagati Gustava Adolfa; kako je vodil za nos Hmelnickega, kaj vae je učinil pri Zbaražu, kako se je knez Jeremija ravnal po njegovih nasvetih ter mu zaupal poveljništvo nad oglednimi čelami. . . * > "Po jednem četovanju — je dejal — ko smo pobili okolo deset tisoč vojakov, je Hmelnicki lz obupa bil z glavo ob zid ter ponavljal: "Nihče, razun tega vraga zaglobe, nI mogel tea učiniti! Ko je doseplo delo do premirja, pa me je kar gledal kot nekak Čudež ter me prosil za mojo sliko, katero je hotel neati v dar sultanu."
"Takih ljudij potrebujemo bolj nego kedaj poprej", ao ponavljali poalulalei.
In ker so mnogi že prej slišali o nenavadni einih gospoda Zaglobe, katerim so ae pridružili še zveži dogodki v Kejdaneh, kakor: oprdlčenje polkovnikov in klavenjaka bitka a Švedi, pa je rastla njegova slava čimdalje bolj, da je Zagloba hodil v njej kakor a- nolneu, vsem viden in leskeč ae nad drugimi.	,
"On je prvi proglasil Rsdzlvlla Izdajalcem.'
"Ter osvobodil vrle ljudi iz njegovih rok. Potoma je pa pod Klavanami tako pobil Švede, de ni nihče odnesel pet."
"On jih je prvi zmagal!"
"Da. verjetno je, da ne zadnjičl"
Polkovniki, kakor Žiromaki, Kotovaki. Jakob KmHie in Lipniški ao zrli tndi s velikim apošto vanjem na aaglobo. I)rug drugemu so ga pustili iz rok ter ga proeili nametov in se čudili njegovi ra »od noat i, ki ni zaoatajala za junaitvom.
In uprav v tem času so pretehta vali kaj važno stvsr. Poslali so poslance k vojvodi vitebske-mn ter ga prosili, naj pride ter prevzame poveljništvo nad zavezniki Ker pa niMa ni vedel, kje je v tem hipu vojvoda, ao torej poalanei aieer ml-šli, toda kmalu je doapela novica, da ao jih za-
višjim pravi klečeplazei, njim e. aakiin uijudni in proti nižjim pa kažejo v vsej meri njih moč.
Perzijnki jezik je zelo razširja m vseh indogermanskih na rodili n se ga ravno tako poelužujej0, kot francoščine v Evropi. 0<} prejšnje Ainoke kulture starih Perzijcev je do današnjega časa jako malo ostalo. Temu je največ vzrok razno preseljevanje narodov,^ posebno še ko so vdrli v Perzijo turški nomadski narodi, ki bo uničili še ono, kar je ostalo, Ljudstvo je v veliki večini še z.e. lo necivilizirano in divje. Toda kljub temu zelo spoštujejo staro perzijsko literaturo in imajo po. nebno v kislih staro-perzijake pe. Knike. (Nekaka posebnoat v IVr. ziji so pravljice in povesti. Iz t p. ga se je celo razvila nekaka p«, nebne vrste trgovina ali obrt, sploh poklic. Kdor zna bolje pri-povedovati razne pravljice in pri. povedke, tem' bolj je v čislih. Snov jemljejo večinoma iz »turih peami in največ pripovedk pa i-majo ti 'učenjaki" po ustnih iz ročilili. ' ?\ . ''I : .-p«; ' Tiskarska obrt je jako slabo razvita. Tiskarne imajo v Teheranu in Tebrisu, ki so pa oprem-ljene le z kamnotiskom. Toda IVr-zijci se pa lahko prištevajo med najvelčje umetnike v ročni pisavi. Znanost je na naj-nižji stopinji, kljub temu, da je vlada vposlila celo ev-ropej&ke učitelje. Ustanovila je precejšnje število učilišč, v katerih podučujejo učitelji razne predmete, kot pisanje in čitunje, perzijski —, arabski —, in turški jezik; poleg tega tudi višjo mate-matiko, zdravilstvo, pravosodje in ,še nekatere druge znanosti. Toda ta učilišča so obiskana jako slabo. Perzijski učenjaki se &<• najbolj zanimajo za zvezdoznan-stvo, ki je tudi najbolj čislano. lzaiet} umetnofrti ae najbolj ra-»zvila arhitektura,i k-i. jo nekaj sebnega za vea vzhod. Slikarst vo je zelo isauenvaejenoniu "perzijski «li k ar ji, nima jo isplob poltenega o-<kusm< v' -'-u.	ii i . ii i Iti
t-oq |jo 4Nodolflevanja<)! »b^.. >m pienin iu»;n
* ►
alancili),, marveč »po generalnem zboru, j katero *e je takoj osnovalo v ta namen.
Volodijevski se je posvetoval s svojimi tovariši in zelo priporočal Žiromskega, ki je bil vrl in resnoben človek ter se prikupil vojakom s svojo rastjo in dolgo brado, ki pm je segala do pasu. Vrhu tega je bil tudi kurjen in izkušen 'Vojak. "Poslednji je v znamenje hvaležnosti priporočil Volodijsvekega, toda Kotovski, Lipniški in Jakob Kmitie so temu nasprotovali, trdeč, da ni mo goče izvoliti najmlajšega, ker poveljnik morn zastopati tudi pred ljudstvom največje dostojanstvo.
"A kdo je tu najstarejši?" bo vprnšnli Ste-vil ni glasovi.
"Ujec je najstarejši!" zakriči naglo Rok Kovalski 4 tako močnim glasom, da bo obrnili vsi glave proti njemu. ——"Skoda samo, da je brez polka!" reče Jnho-vič, namestnik Žiromskega.
Toda drugi jamejo klicati : "Kaj zatol Kdo naa more siliti, naj izvolimo uprav polkovnika?. . . Ali ni to v naši oblasti? ... Ali ne iivimo v svobodni dnžavi?. . . Tudi kraljem amejo izvoliti vsakega plemiča, kaj še le /spovednikom. . ."
Goepod Lipniški, ki nI bil naklonjen Žirom skemu, Čegar iavolitvi se je upiral na vso moč, se oglasi k besedi: *
" Resnica 1 Vi gospodje smete glasovati, ka kor se vam ljubi. Toda po mojem mnenju je še bo lje, ako ne izvolite polkovnika načelnikom, ker se radi tega vsaj niliče izmed nas ne bo čutil razžaljenim."
"Navzoči so jeli šumeti in kričati: "Olas* vati. glasovati!" Nekateri so se oglaaili ter popra ševali: "Kdo izkušenejii vojak? Prosimo gospoda za globo ... Živel gospod Zagloba! . . . 2»vfl /apovednik 1" ao klicali vojaki.
"Živel! živel!" je vreščalo čimdalje sov.	,	'IH^M
"S sabljami sprejmemo upernf*** - ■ kriče trdoglavcl	^llfVifliiN
"Protivnikov ni! Volitev je jednogln^"' ao o govarjale čete.
"Živel zagloba I On je pobil Oustavs Adolfa' On je spustil mravljince Hmelnickemu !*><! Žo."	^^ ^ "
"Tq rešil je poIkovnlM" "Ter pobil Švede pol Klavanami!" 1 . "Živel, živel gonpod Zagloba I" In čete ao metale čapke kvišku, dirjale po ts-horiftču ter iskale Za globo, ki ae je začudil ter pe stal zbegan v prvem hipn, kajti kaj Ukega ni pričakoval. Pač pa je žele* da M izvolili Stanislava Skretnakega. Ko je torej zaklicala nakoliko tis^ mož broječa množica njegovo ime, mn j* zaunj kslo sspe, in ves je