Splošni vestnik. Irtev narodnega učitelja. Za turške vlade so vršili srbski učitelji v turških pokrajinah veliko narodno delo. Vzgajali so srbsko mladino v narodnem duhu. Pod težkimi razmerami so vse svoje življenje posVetili ljudski vzgoji. Zakaj vedeli so, da le tak narod more zmagati. — Vzor takega učitelja je bil srbski učitelj Aleksander Vulič. Delal je kot narodni učitelj v NerodimJju blizu Ferizoviča. Turki ga niso radi videli — toda Srbi so imeli pravico do svojh šol in cerkev. Vulič je bil znan daleč okolo kot navdušen Srb, ki je delal med narodom in širil prosveto. Najbolj so ga sovražili Arnavti — največji sovražniki prosvete in kulture. Zato so sklenili, da ga ubijejo. Abdul Šaban, ki je bil znanec Viriičev, je dobil nalogo, da ga naj ubije. Šaban je posetil Vuliča in ga je ustrelil. Ob času, ko se je bližala srbska armada z osvobojenjem, ki ga je Vulič tako željno pričakoval — je umrl ta narodni učitelj, po izdajalcu umorjen. Šaban se je še bahal s svojim dejanjem, toda oblast mu ni ničesar storila. Ko pa so Srbi prišli v Ferizovič, je Šaban pobegnil. Srbom je bilo Vuličevo delo znano — zato so sklenili, da zaslede morilca. In res so ga Albanci sami izdali. Našli so ga skritega v neki šumi. Postavili so ga pred vojno sodišče — in takoj so ga obsodili na vislice. Obesli so ga javno na trgu v Ferizoviču za strah vsem onim, ki so morili srbske ljudi. Tako so Srbi maščevali življenje narodnega učitelja, ki mu ni bilo dano, da bi bil zagledal svobodni dan svoje domovine, ki je zanjo toliko delal. Družba za šolsko higieno je na Dunaju začela s svojimi strokovnimi predavanji, ki so na vsak način jako velikega pomena. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi naučni minister Hussarek. Vsakega prijatelja mladine ta akcija gotovo od srca veseli, a kaj pomaga sto in sto takih predavanj, ko pa v praksi le še velja stari izvoženi tir. Ni treba hoditi daleč. Vsak se naj ozre v svojem kraju, pa se prepriča, da bi dejanja bolj koristila nego še tako lepe besede! Glavna komisija jadranske razstave na Dunaju je imela te dni svojo sejo. Med drugimi je govoril tudi c. kr. namestnik princ liohenlohe in povdarjal posebno važnost, ki jo ima naša Adrija za našo trgovino in promet sploh. Adrija je edina žila, ki nas veže s svetovnim morjem. Zato, pravi namestnik, zaslužijo vsi oni, ki se razstave udeleže kot izložniki in pospeševalci, v resnici ne le pohvale ampak dejanske podpore. Tolstega knjižnica. Tolstega knjižnico so pričeli sedaj urejati. Knjižnica obsega 13.500 knjig, ki so spravljene v 22 omarah. Največ je seveda ruskih knjig, a med knjigami je tudi 1300 angleških, 800 francoskih, 700 nemških in več knjig v italijanskem, španskem, švedskem poljskem češkem srbskem bolgarskem in japonskem jeziku. Knjig pripovedne vsebine je največ; potem šele knjige o verstvu, iilozoiiji, pedagogiki, zgodovini, državnem pravu, itd. Mnogo knjig v tujih jezikih je prestav njegovih spisov, saj so njegove knjige od vseh sedaj živečih pisateljev najbolj razširjene po vsem svetu. Za iilateliste. Iz Aten poročajo: Razen posebnih vojnih znamk, ki jih posamezne balkanske države že zdaj uporabljajo, bodo v spomin na vojno izdali skupno vojno poštno znamko, ki bo simbolizirala boj združenih držav. »Grazer TagbSatt« je Slovencem gotovo najbolj »prijazen« list. Če le more, koga požre. Pred časom so v Trstu Slovenci zahtevali meščansko šolo, ki jim tudi po vseh postavah gre. Ne priznava pa tega »Grazer Tagblatt«, in njegov do- pisnik iz Trsta se dne 23. oktobra strašno huduje čez »vvindische Schulforderungen«. Za par Nemcev v Bosni že hočejo srednje šole in kdo ve še kaj. Par tisoč Nemcev v tem ali onem slovenskem kraju pa dosežejo vse. Nam nič, oni vse, to je njih stara taktika. Dunajskl župan je strasten nemški nacionalec. Ne samo, da zapira češke šole na Dunaju, dela tudi za nemški Schulverein. Med mestnimi uradniki se je na njegovo zahteva ustanovila posebna podružnica Schulvereina. Tudi podružnica Siidmarke se snuje. Vsi šolski zavodi Družbe sv. C. in M. štejejo zečetkom leta 1912/13 ogromno število 3672 otrok; to je okrog 500 več od lani. Učne podpore za uradniške in učiteljske otroke. V zadnji seji upravnega sveta je »Prvo splošno uradniško društvo avstro-ogrske monarhije« dovolilo take podpore v skupnem znesku 54.980 K, od katerih odpade na učiteljstvo 31.180 K. — Zdraviliške podpore so znašale v tekočem letu 25.000 K, ustanove za učence do srede oktobra t. 1. 9000 K in druge podpore 17.000 K. V humanitarne svrhe sploh je bilo od začetka društvenega poslovanja do sedaj izdanih 3,200.000 kron. Društvo uvažuje žalostno stanje učiteljstva, zato mu naklanja izdatne podpore. Bolgari in Srbi. Sedaj, ko bijejo naŠi bratje Srbi in Bolgari na Balkanu ljut boj za svobodo in vero, je dobro, da kaj več zvemo o naših bratih Srbih in Bolgarih. »Bolgarija in Srbija« je knjiga, ki je izšla pred leti v Družbi sv. Moharja v Celovcu, in v tej knjigi nam vzorni pisatelj in zgodovinar proiesor Vrhovec jako poljudno popisuje ozemlje, ljudstvo, običaje in gospodarske razmere bratskih nam narodov. Najtopleje torej priporočamo knjigo »Bolgarijo in Srbijo« vsem bralcem, ki se zanimajo za naše brate na jugu. Knjiga se dobiva jako poceni v zalogi Družbe sv. Mchorja v Celovcu. Cena 90 vinarjev, po pošti 1 K. Krajevna imena na Balkanu. V poročilih z balkanskih bojišč prihajajo na svetlo krajevna imena, kakršna se nahajajo tudi na Slovenskem, in sicer ali prav taka ali podobna. Na primer: Hum, Podgorica, Plave, Stara Zagora, Slivno, Staroselo, Lokvica, Golobrdo, Senica, Kozani, Skoplje, Peč, Reka, Bistrica (reka). Vzklikniti moramo ponovno: En je rod, ki prebiva od italijanske meje do Carigrada! Za Alfireviča. Absolvirani učiteljiščnik Alfirevič, ki je zaradi Jukičevega atentata v preiskovalnem zaporu in pride pred ceiovško poroto, je prosil svojo domovno občino Obrovac v Dalmaciji za denarno podporo, da si najame zagovornika. Občina, ki je v srbskih rokah, je prošnjo odkloniia. Ni najmanjšega dvoma, da bo hrvaško rodoljubje storilo za bednega mladeniča tisto, kar domovna občina ni mogla storiti. Češko Sokolstvo za ranjene balkanske brate. Češko Sokolstvo je za ranjene balkanske brate uvedlo zbirko in je v prvem tednu nabralo in odposlalo na pristojno mesto ogromno vsoto 150.000 K. To je pač brezprimerna ljubezen pravega bratstva, ki jo je zmožno samo Sokolstvo! Slovanski jug na Balkam. V Zagrebu so nabrali za trpeče balkanske brate do sobote znesek K 4.258.92, v Trstu kron 36.918, v Splitu 30.000, v Dubrovniku 26.000, v Ljubljani 23.000, na Reki in Sušaku 16.484, v Osjeku 14.259, v Zadru 14.440 K. Smrt rodoljubnega srbskega mecena. V Sarajevu je umrl znani Vasa Kraljevič, ki je zapustil srbskemu društvu »Prosveta« vse svoje imetje v znesku 1 in pol milijona kron. Od tega dobi srbsko učiteljstvo pol milijona. — Kdaj dobi slovensko učiteljstvo Kraljeviču enakega mecena? Torej vendar! Zagrebški župan in več vseučiliških profesorjev je podvzelo najodločnejše korake, da se napravi kon-ec barbarski Cuvajevi prepovedi za nabiranje prispevkov balkanskemu Rdečemu križu. Njihovo prizadevanje je uspelo in izdano je tozadevn-o dovoljenje, ki pa tudi nosi znak cuvajizma: za pobiranje darov je namreč določen rok 60 dni, a tudi to le za Zagreb in pod policijskim nadzorstvom. — Sestavil se je takoj poseben meščanski odbor ter so mes;tni občinski svetniki Sami takoj darovali 1000 kron. Neinški časopisi, posebno pa še nemški ilustrovaini Hsti kar tekmujejo med seboj, kateri bo bolj zasramoval jr^^slovanske narode. Jugoslovani so jim le ušivi narodi, ovčji tatovi, tolovaji itd. Norčujejo se iz njihovih kraljev in junakov ter na najnesramnejši način sramote vse Jugoslovane. Če je v Slovencih še kaj narodnega ponosa, se morajo s studom obrniti od teh kloak nemške »kulture«. Čehi so pričeli energično akcijo zoper sramotilce junaških Jugostovanov in mi Slovenci, ali še bomo nadalje podpirali naše in naših najožjih bratov zasramovalce?! Več pisati ne smemo, ker bi nas državno pravdništvo za- pJenilo. Podpirajmo pa in razširjajmo naš edini slovenski ilustrovani časopis, »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Kot odgovor na nesramnosti nemških ilustriranih listov zahtevajmo vsepovsod le »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Naroden škandal je, da imajo nemške ilustrovane liste, edinega slovenskega pa ne. Če si naroče vsi tisti Slovenci »Slovenski Ilustrovani Tednik«, ki so naročeni na razne obskurne ineške ilustracije, se bo mogel »Slovenski Ilustrovani Tednik« še bolj razviti. Ne negujmo torej tujih gadov temveč podpirajmo svoje liste. Prosimo in pozdvam-o slovensko učiteljstvo, da naj razširja »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Opozarjajte ljudstvo nanj ter zahtevajte po vseh gostilnah i. dr. ta naš edini slovenski ilustrovani tednik. Novo sredstvo proti jetiki je izumil berlinski zdravnik dr. Friderik Triedmann, ki je o tem te dni predaval v berlinski medicinski družbi. Baje je uspešno injekciral 682 oseb. Pri predavanju navzoči zdravniki so pa izjavili, da svare pred prevelikimi pričakovanji.