Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
Slev. 15J.	v Llumjanl, v iorek, une !5, Junifo m
Letom
»SLOVENEC« velja
po pošli na vso strani Jngo-Bla&ija la v Ljubljani: oc!o leto naprej. K ISO-— ga pol leta „ .. „ »Ovsa četrt leta „ . . „ ca en mesec „ •. „ 15-—
Za l»OT«m8tT0 celoletno K 240*.
ee Sobotna izdaja: &=
Za calo leto.....K 30*—
za Inozemstvo. . . , „ 35-—
_____ Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m.
Roi.opisl 8« ne vrača|o; nefranklrana pisma so ne sprejemajo. Oredn. telet. štv. 30, upravn. štv. 328.
Političen
a! .' 'i "' "1 IlilBUtb i Knostotpna petUusta ■■ široka laSmmV proator), nraknt .7v nradut m^Kni, portuM Itd. . . . f« K*—*
Pri večjem R8rotti'pepHlt Najmanjši oglas 59/8 sasi K Mi
(shaja vsak dn UfMuriUffe
nefleljek ln dan po prasntka^ •b 5. nri ijirtii|i
Oprava Je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštno hran. ljubljanske št. 650 za neročnino tn št. 349 sa oglas«, avatr. In češke 24.797, r, /•„ 28.511, bosn.-b«ro. 7583.
Poročali smo že o vsebini policijsko-nadzorovalncga paragrafa, ki ga hoče svobodoljubna in svobodokoprneča demokratska prosvitljena stranka vsiliti v volilni red. Danes moremo besedilo samo priobčiti. Glasi se tako-le:
Predlog k členu 95:
v Sodniki, duhovniki in sploh javni (državni, samoupravni itd.) nameščenci (funkcionarji), ki pri izvrševanju svoje službene dolžnosti vrše strankarsko politično agitacijo v korist poedinih političnh strank ali političnih osebnosti, kakor tudi oni,, ki s službeno dolžnostjo vplivajo na volilce, da glasujejo ali da nc glasujejo za pocclin-ce kandidate (ali kandidatske liste), ali ki to delajo v prostorih, namenjenih za izvrševanje teh dolžnosti ali obredov (javni uradi, cerkve, templi itd.) ali v njih odnosno v njihovih dvoriščih, portah, pokopališčih drže strankarske politične zbore ali se takih udeležujejo — naj se kaznujejo z zaporom dveh mcseccv do enega leta, katera kazen ima za poslcdico izgubo jvolivne pravicc za pet 1 c I in izgubo službe.«
Prosimo, da predlog prečita vsakdo 'dvakrat in trikrat.
Na to ugotavljamo najprej splošno, da tako gorostasnega, najgršo strahovlado uvajajočega predloga niso niti od daleč zamislili tisti Prusi, ki so v 1. 1871 na vseh lioncih pričeli najhujšo ofenzivo proti ka toličanom in katoliški ccvkvi na Nemškem. Lc primerjajmo njih zadevni dne 10. decembra 1871 kot zakon objavljeni spre-tninjevalni predlog k § 130 nemškega ka • crzefiskega zakonika'
»Ein Geistlicher oder anderer Rcligi-©nsdiener, welcher in Ausiibung oder in .Veranlassung der Austibung seines Be-rufes offentlich vor einer Men-schenmcngc ; oder welcher in einer Kirche oder ari cincni andercn zu r c -I i g i 6 s e n Vcrsammlungen b e -stimmtcn O r 1 c vor Mchreren A n -gelegenhcilcn des S t a a t c s in einer d en offcntlichcn F r i c-d e n gefahrdcndcn W c i s c zum Gegenstandc einer Verkiindigung oder Er-orterung macht, wird mit Gefangn<s l"c-stungshaft bis zu zwei Jahren beslraft.«
To je bil predlog, nad katerim sc jc rgražala vsa tedanja poštena javnost; nemški kulturnobojm hujskači satni so sc ga kmalu pričeli sramovati, lc prav malo-kedaj so se ga upali dejansko aplicirali celo za časa Kulturkampfa, kjer so ravno duhovniki najgorečnejše vršili proti Bis-marekovim »državnim« zadevam svoje
dolžnosti do vere in cerkve; v letih 1894 do 1904 so bili v celi nemški državi samo štirje taki kazenski slučaji; že 1. 1906 ga je komisija za preuredbo nemškega kazenskega zakonika zavrgla in I. 1909 je bil definitivno tudi črtan.
In vendar je ta predlog prava mušica proti izumu slovensko-hrvatsko-srbske demokratske modrosti. Pruski predlog nastopa le proti temu, da se poklic »zlorabi« v zadevah države, in sicer zopet lc v slučaju, da je j a v n i mir v nevarnosti, in konečno le tedaj, če sc to javno, pred ljudsko množico, pred mnogimi godi. »Delikt«, ki ga jc krivični postavodajalce tukaj iznašel in opredelil, jc moral biti t o -rej vsekako javen, naperjen proti državnim zadevam ter je moral še istodobno ogrožati javni mir. Lc tedaj je spadal pred kazenski zakon.
Poglejmo sedaj izum slovensko-hrvatsko-srbske demokratske modrosti. »Delikt« ki ga hoče ona roditi, se niti od daleč ne tiče države, in veleizdaja, ni žalitev Veličanstva, ni naperjen proti ustavi, tudi ni treba, da se izvrši javno pred ljudskimi množicami ai vsaj pred mnogimi, ni treba, da sc izvrši v javnem lokalu; ni treba, da ogroža jevno varnost ali da kali javni mir — vse to so Prusi zahtevali; naši demokrati izmišljajo druge zločine: zločine ki so v zvezi z navadno politično agitacijo na korist ene ali druge stranke. Strašni morajo biti, kajti slede jim kar ni zapora dveh mesecev do enega leta, izguba volivne pravicc za pet let, izguba službe. Naj sc ta predlog uzakoni, in zgodilo sc bo, da učitelj nc bo več varen na svojem stanovanju, ee je to slučajno v šoli; da duhovnik ne bo nikdar varen v župni-šču, ako se v njem nahajajo uradni prostori; da župani nc bodo več varni v lastnih hišah, če uradujejo v njih; da noben uradnik ne bo varen v poslopju, kjer stanuje, ako so onstran dvorišča ali tostran hodnika ali kjerkoli v istem poslopju prostori, v katerih službeno stranke sprejema. In vse to na korist ene ali druge politične skupine! In če jc ta skupina republikanska ali bulgarofilska ali madžaro-[ilna ali germanofilna ali čc jc tudi bolj-šcviško-komunistična in protidržavna, zapor dveh mesecev do enega leta, izguba volilne pravicc in izguba službe čaka tistega, ki bi proti njej ali nje načelom nastopil »zlorabljajoč« svoje »dužnosti«. Srečna Jugoslavija!
Prava avstrijsko-nemška strahovlada se nam obeta, Denuncijantstvo bo prišlo do slave in ugleda. Žandarmerijske postaje bodo zopet glavna torišča javnih orga-
Dr. Fr. Stcle in Fr. Tcrseglav:
„5v@ta Rusija".
Misli o zbližanju ruske in katoliške ccrkve,
(Dalje.)
Čas je važen, z.ato je treba precej brez 'obotavljanja prijeti za delo, omogočiti mc-rodujlilm katol. faktorjem, da prav prezrejo novi položaj vprašanja in nemudoma storijo primerne korake, da sc razvoj napelje v pravo smer.
5. Nekaj praktičnih migljajev.
Nujno je, da opozorim na nekatere reči, ki se jih sicer specialisti v tem vprašanju zavedajo, dobro pa bo, če se jih polagoma zave tudi širša katoliška javnost.
Prvo je naj se rabi splošno za obe cerkvi le izraz z a p a d n a (katoliška) in vzhodna (pravoslavna) cerkev. Kjer sc govori o negativnih straneh ruske cerkvc, je svetovati da se govori lc o rimski in ruski cerkvi, da se z očitkom po nepotrebnem nc zadene tudi drugih vzhodnjih ccrkva, Izraz razkolna (shizmatična) cerkev pa naj sc sploh črta iz literature, posebno radi tega ker nepoučeni ljudje navadno istovetijo razkol (shi&raoj. s herezij®.
nov in tvornicc zaupnih dokumentov o učiteljih, županih, župnikih. Demokrati si k svoji iznajdbi lahko čestitajo.
Seveda veselijo se jc. Njih ktil turno-bojni instinkti jim pravijo, tu gre pred vsem za udarce proti ccrkvi in proti škofom in prel tako peklensko zasovraženim kaplanom in fajmoštrom ter »farjem« sploh!
Čudno se nam zdi, da so v predlog sprejeli tudi sodnike. Sodniki bodo pač debelo gledali, cla so jih demokrati spravi v »farško« družbo. Nedavno je vseuči-liški profesor dr. Pitamic pri svojem otvoritvenem predavanju konštatiral, cla veljajo sodniki izza prastarih časov kot simbol pravičnosti«. Naši demokrati sc s tem nc strinjajo; tudi sodnikom ne zaupajo. S tem in s svojim predlogom pa izdajajo celemu kulturnemu svetu spričevalo velikega duševnega uboštva za na vse, kajti, kakor je isti profesor povedal, sodnikom se zaupa le tam, kjer je velika kultura razuma, srca in volje.
Poudarjamo pa izrecno, cla ta predlog izhaja izključno iz demokratskih vrst. Odbor za volilni zakon ni glasoval zanj. Tudi vlada ga je odklonila in ga vrgla v vodo. Besedilo tega policij-sko-nadzorovalncga paragrafa sta sestavila poslanca dr. Pečič in dr. Peleš; poslanec bivši hrvatski ban dr. Paleček pa jc v Narodnem predstavništvu prejšnjo soboto dne 12. t. m. v imenu demokratske zajednice izjavil, da bo Specialni debati o volilnem zakonu predlagal glasovanje proti duhovnim in javnim uradnikom; država bo, če bo predlog sprejet, pred celim svetom dokumentirala, da jim ne zaupa, dasi jo ravno isti stanovi drže po koncu; nikjer na svetu nimajo takega zakona. Seveda pri nas so — žal — šc balkanske
razmere.
Trst 13. junija.
»Per non perderc tempo e necessario non aver fretta.«
Položaj, ki sc nahaja v njem danes Italija, ni ravno zavidljiv. Siccr se v italijanskem časopisju šc vedno poudarja brez prestanka, da je Italija zmagala v svetovni vojni sijajno in presijajno, da je plačala to zmago, priborjeno izključno le z lastnimi silami, z ogromnimi žrtvami pol milijona mrtvih junakov in nad sto milijard vojnih stroškov, toda naj sc že misli o tej zmagi in žrtvah kakorkoli, jc vendar več kot jasno, da Italija vkljub temu ni niti oddaleč dosegla onega, kar si je postavila za svoj vojni cilj. Londonski dogovor ji sicer zagotavlja razsežen prirastek ozemlja, toda
naj je bila ta zagotovitev šc trdnejša, "ga' danes menda tudi v Italiji sami ni več resnega politika, ki bi tudi le še sanjal o možnosti udejstitve tega dogovora. Napram Avstriji, borečimi se z največjimi notranjimi težavami, se je pač posrečilo, napram Jugoslaviji jc stvar silno dvomljiva, pokroviteljstvo nad Albanijo se krši na' vseh koncih in krajih, v Mali Aziji, kjer naj bi Italija dobila najboljši del svoje odškodnine, pa se niti še pričelo ni, a ni dvoma, da si bo tudi tu morala Italia na enak način kot v Albaniji šele priboriti vsako ped od-kazanega ji interesnega območja. Vkljub londonskemu dogovoru Italija, več ko poldrugo leto po izvršeni zasedbi bivšega av-stro-ogrskega Primorja, vkljub ogromnim, milijardskim stroškom, ki jo stane ta zasedba, niti danes ne more reči, da je ali. bo to ozemlje njena last, več ko poldrugo leto po svoji slavni zmagi ne more dati svojemu do skrajnosti izčrpanemu in izmoz-ganemu prebivalstvu niti najmanjšega sadu svoje zmage. Nasprotno: bremena rastejo od dne do dne, ž njim pa raste tudi nezadovoljnost v notranjosti države. Neprestane stavke, lu se ponajvečkrat izpre-minjajo v pravcate prevratne pobunc, so najznačilnejši izraz tega notranjega nezadovoljstva, ki jc zašlo že tako globoko, da resno ogroža same temelje države. Poštno, brzojavno in telefonsko uslužbenstvo, če nc v stavki, pa gotovo v pasivni resi-stenci, železničarji ustavljajo vojaške prevoze, mornarji ne dovoljujeo odpluti par-nikom, ki na bi prevažali čete v Albanijo, vojaštvo se upira samo in noče več na bojišče, k vsemu temu pa vedno naraščajoče pomanjkanje živil, vedno šc naraščajoča draginja, vedno šc naraščajoča brezposelnost!
V takih razmerah naj bi bi! ministrski predsednik Nitti s svojim preustrojenini ministrstvom stopil pred zbornico in ji razkril svoje nove načrte za izhod iz zagate. Kar se je zgodilo, je znano: namesto vladne programne izjave jc prišla izjava o vladnem odstopu.
Tretjemu Nittijcmu ministrstvu so iz-podkopali tla pod nogami socialni demokrati s svojim najodločnejšim. odporom proti »zakonskemu odloku«, s katerim naj bi se bil podražil kruh. Pridružile so sc iim skoraj vse ostale stranke in tako pomagale vreči ministrstvo v izkopano jamo. V nacionalistiških strankah so zlasti pobu-dili nezadovoljstvo znani rimski dogodki, odločni nastop varnostne oblasti proti nacijonalistiškim demonstrantom ter reškim in dalmatinskim neodrešencem, ki so jih polovili in zaprli. Vlada jc siccr zvalila krivdo na rimskega prefekta in druge podrejene organe, ali stvar sc v nacijona-listiških očeh ni dala popraviti, kakor lu-
Čc govorimo navadno o Luitcrancih kot o protestantih in ne izrecno in izključno kot o heretikih, imamo še manj vzroka pravoslavne imenovati heretike. Saj nas tudi oni s svojega stališča nc smatrajo za take. Filaret Moskovski, n- pr. klasični ruski teolog, uči, da katoliška cerkev n i heretična; tega mnenja sc držijo večinoma vsi znamenitejši ruski bogoslovci. Med shizmo in herezijo pa jc itak velik razloček. Sluzma. jc v prvi vrsti razccpitcv cnc cclolc vsled odtujenja iz zgodovinskih in kulturnih vzrokov v dve polovici. Sicer velja to deloma tudi za protestante; vender jc Luter izpodkopaval korenine krščanskih dogem, dočim mej katol. in pravoslavnim naukom n. pr. o Kristusu, milosti in izve-ličanju ni niti jote razlike. Pozabiti nc smemo, da ni dogmatični spor o primatu povzročil razkola, ampak znani, in priznani zgodovinski vzroki svetovnopolitičnega značaja. Dogmatični spor o primatu se je razvil šele pozneje,
Lutcranstvo jc produkt zelo izrazite in dozorele čisto nove smeri v v c r s k c m smislu — individualno pojmovanje evangelija, nepotrebnost dobrih del »pokrivajoča milost božja« itd itd. — kar pravoslavjc nikakor ni. Ono sc jc čisto priprosto odcepilo od nas, čeprav jc to odtujenje imelo daleč segajoče kulturno-zgodovinske vzroke; eden glavnih pač, da jc bil pri njih po-vdarek na d r ž a v i, pri nas na zapadu pa na cerkvi. Oni b i s c Ja i 1T po mo-
jem mnenju, odcepili od nas cclo čc bi v njih nc bile dozorele splošno z n a n c d o g m a t i č n c razlike; postali bi avtonomna, rimskega škofa nc priznavajoča ccrkcv, s svojim avtokcfalnim centrom, sicer pa bi ostala, kar se tiče črke dogme, z nami popolnoma identična. Razlike v nekaterih dogmah so pa bol) posledica kot povod razkola; pozneje so jih umetno poostrili z raznimi sofizmi, saj nc smemo pozabiti, da jc bila Grčija klasična dežela šolizma. Seveda je tudi preziranje vsega Grškega na nasprotni strani marsikaj zakrivilo.
Izraz unija je Rusom odijozen, zato naj sc rabi raje izraz zbližanjc obeh cerkva.
V delu zbližanja, ki edino more privesti k praktičnim rezultatom za celokupno krščanstvo, p dogmatična vprašanja niso glavno, ampak glavno je, da bise Rusi priučili krš č a n s k - socialnem u mišljenju in delu in da bi ruska ccrkcv začela delovati v javnem življenju, posebno na karitativnem polju; ker celo v tem oziru ruska cerkev do danes nič nc pomeni.
Priporočati sc mora, da bi zapadni učenjaki, filozofi in teologi, študirali V 1 a-dimira Solovjeva, kajti tudi katoličani imamo maio tako globokih novejših filozofov, kot je on,. Po. niem jc največje zlo
v celi krščanski zgodovini ravno razkol. Čc bi nc bilo razkola bi tudi protcstaiitiz-ma ne bilo. Razkol se ni izvršil radi dog-matičnih razlik, ampak zato ker so rua vzhodu čisto drugače pojmovali nalogo krščanstva kot na zapadu. Na vzhodu sc 'je izcimilo na podlagi helenskih idej nazirta-nje, da jc cerkev le nekak državljanski urad in država vse; na zapadu pa jo btJa ccrkcv žc od začetka univerzalna in posegala v vse panoge človeškega življenja, in delovanja. Razkol v tem pojmovanju. j<-naslopil žc zdavnaj pred oficiclnim. razkolom. Papežev primat je čisto logična posledica zapadnega pojmovanja, Rusu pa jc zelo zelo težko dokazati, da izvira primat iz bistva krščanske ccrkve. Na Ruse zelo vpliva protestantovska protipapeška propaganda. O papeštvu imajo naravnost naivne pojme. Nezmotnost še danes razumejo kot brezgrešnost- Zato pa jim ugaja
vpliv naše cerkve na razvoj umetnosti. *
Solovjcv izvaja nekako takole: Če bi nc bilo razkola iz notranjih razlogov, ka-l teremu jc sledil končno formalistični dogmatični prepir, bi tudi protestantizma ne bilo, Protestanitizcm jc pa naravna rcakci-ja proti pretiranemu povdarjanju univerzalnega pomena cerkvc. To pa bi bilo nemogoče, ako bi bil takrat zapad imel svoj naravni korektiv v kršč. vzhodu.
Stran 2,
STOVtJJEC, 3ne 15. funta
Stev. 135.
di napram socialnim demokratom ni pomagala Nittijcva izjava, da sc odlok o podražitvi kraka nc uveljavi, temveč predloži parlflmehi. V seji od srede je Niti naznanil zbornici, da vlada umika svoj ocl-lnk, obenem pa tudi izjavil, da podsja ostavko.
P'c:?nccsco Save rio Nitti jc šel in sc najbrž n« vrne več.
Kdor jc natančneje zasledoval dogodke zadnjih časov v Italiji in jih presojal nepristransko, bo priznal, da jc Italija imela v Nittiju državnika, ki ni bil ravno ši-rokopoleznih zasnov, prav gotovo pa mož, ki jc zelo resno in trezno, brez onega pristno italijanskega samoveličja, presojal dejanski položaj države, po tem samospozna-vanju uravnava 1 državno politiko na zunaj m znotraj ter z odkrilo besedo o bridki resnici skušal dovesti vročekrvne prena-peteže do spoznanja tc rcsnicc. Marsika-terikrat se mu ic to tudi posrečilo, in reči jc treba kar naravnost, da jc ta njegova politika, zvezana tupatam z večjim in manjšim popuščanjem, napravljala v zu- j nanjem svetu najboljši utisk in postajala /a nasprotno stran, kakor v jadranskem vprašanju, prccej nevarna. Orlandova in Sonninova trdovratna nepopustljivost jc vodila Italijo od neuspeha do neuspeha, Nittijcvo popuščajoče prilagodovanje dejanskim razmeram pa jo jc dovedlo žc tik pred končni uspeh, sicer nc tolik, kakor so leta 1915. sanjali o njem v Londonu, pač pa šc vendar vedno večji ko ga jc v resnici zaslužila s svojo nezmagano zmago. Najbrž sc ne bi motil tisti, ki bi dejal, da bi bit Nitijev padcc prišel za Jugoslavijo kmalu prepozno, ko bi nasprotno morala Italija le obžalovati, da so ji ga zrušili toliko prezgodaj. Za Nittiiem prihaja Giolitii,
Danes, ko to pišem, novo ministrstvo še nj sestavljeno, kajti Gioliltiju se nc mudi, »Da se ne Zgublja čas, se ne sme prehitevati,< je dejal, kakor sem citiral, v začetku, tc dni nekemu časnikarju, in posvetovanja s strankami se nadaljujejo. ^Rešitelj domovine«, kakor ga imenujejo sedaj njegovi prijatelji in nasprotniki, njega, ki so ga vse vojne stranke, ki vstopijo seda] v njegovo vlado, vse do zadnjega razkričavalc kot največjega disfattista«, izdajalca, si hoče ustvariti trdno podlago. Doslej si je zagotovil vstop druge najmočnejše stranke v zbornici, ljudske stranke, izjavili so se zanj liberalni demokratje in ravno tako tudi reformistiški socialisti in J radikalci. Stranka obnove (»rinnovamen-lo«) se je izjavila proti njemu, izvzemši posl. Alessija, ki najbrž sprejme kako listnico. Socialni demokratje ostanejo v opo- I riciji, in sicer najstrožji. Ljudsko stranko (Partito popolarc«) s.i jc pridobil Giolitii z zagotovitvijo, da bo svoboda pouka tvorila eno glavnil točk njegovega prgraroa, za ostale pa obeta njegov program socialne in finančne reforme na znotraj, uveljavljanje vojnih ciljev in mednarodno po-izmirjenje pa na zunaj. Giolitti, ki je bii odločno nasproten vojni, se postavlja na stališče, da je sedaj, ko je že prišlo do vojne in je ta vojna dovojevana s tako velikanskimi žrtvami, treba tudi spraviti pod streho sadove vojne in tc sadove da zagotavlja Italiji — londonski dogovor. Tako vsaj se čita po italijanskem časopisju, in trditev bo morda tudi odgovarjala Giolittijcvim namenom, kar sc da ?1<jepati s precejšnjo gotovostjo iz dejstva, da je povabil Sonnina, naj pride v Rim v svrho poTazgovora o politiki, ki jo jc vodi! tekom štirih vojnih let.
S takim programom bi tejrej Giolitti stopil pred italijanski parlament, s programom, ki bi na. zunaj vračal Italijo v jesen leta 1918., tia znotraj pa skušal zaceliti rane, ki jih je državi zasekala vojna. AH se posreči staremu lisjaku, kar sc ni posrečilo njegovim prednikom? Politika londonskega dogovora, ali se ni pokazalo tekom poldrugega leta, da je neizvedljiva? Ali bi država prenesla slrcslja.je, ki bi bili posledica take politike? ln kako naj ozdravi država na znotraj, če bi morala prenašati vedno pove udarce od zunaj? Odgovor na to ni lahek, in vse kaže, da tudi v Giolittiju še ni vstal Italiji Odre-"V.nik.	—r,
KrM. delavstvo na
Ljubljana, 14. junija. Včeraj se je ob /rbskern jezeru vršilo slavlje kršč. social-uh delavskih organizacij. S posebnim vlakom se je pripeljalo v Vetrinj nad 1500 idcležencev iz Ljubljane, Gorenjske in koroške. Na Vetrinjski po6ta.fi so sc sprehodu pridružile tudi stotin«; koroškega slo-reuskega delavstva, ki jc došlo peš na lavnost. Celo skupine iz Spodnje Koroške ■o došle.
Veličasten jc bil sprevod proti Vc-rirjju. Dve godbi: vevška na čelu, Kranj-ika gasilska v sredini sta igrali. Velikanka množica ljudstva je zagrnila ccste in >b zvokih godbe korakala v Vetrinj, kjer >i se imela vršiti sveta maša na prostem, 'red dohodom v Vetrinj pa je začelo dc-evati, nakar so razdrli že postavljeni oltar
in se jc sv. maša morala vršiti v cerkvi, ki je bila mnogo premajhna. Pri sv. maši jc prekrano pel pevski zbor P. Z.Ljubljana. Kor je bilo v programu določeno, da ho sv. maša na prostem in po maši takoj slav-nost na istem prostoru, se jc vsled dežja moral preložiti shod, ki sr jc vršil popoldne ob Vrbskem jezeru ob ogromni udeležbi domačega ljudstva in zunanjih udeležencev, Glasovi godb, salezijanske, vevške in Kranjske so doneli čez jezero na avstrijsko stran. Pevska Zveza Ljubljana je podala več koncertnih točk, ki so žele veliko priznanje. Prav posebno pa jc množica pozdravljala krasno petje moškega zbora naših boroveljskih delavcev, Iti so prepevali koroške narodne pesmi na način, kakor jih nismo slišali pri nas še pri nobenem koncertu,
Na zborovanju so govorili: Fr. Sušnik, Ivan Gostinčar, Kremžar in Žužek.
Zborovanje je izzvenelo v zahtevo, da se bori slovenski koroški delavec proti nemškemu kapitalizmu, ki zasužnjuje koroško slovensko ljudstvo, bori sc proti nemškemu imeprializmu, da hoče z nemškim ljudstvom mir in spravo. Ob viharnem odobravanju so zborovalci izjavili, da jc tudi doslej nosil vse breme narodnega in socialnega osvobodilnega boja na Koroškem krščanski dclavec v družbi krščanskega kmeta. Zbor je izjavil po ustih tisočerih zborovalcev, da je koroško slovensko delavno ljudstvo doma lu in onstran Vrbskega jezera do Gospe Svete, da drugo je lc umetno potujčeno, da sc svojim pravicam ne odreče tu, da bo ob plebiscitu — ki ga smatramo za nepotrebnega — pokazalo, da se svojih pravic ne odreče.
Ker sc borimo za socialno in narodno pravičnost, zato izjavljamo, da ie pravičnost, sprava in mir mogoč le na temelju krščanskih načel.
Utrujeni od dolge, poli so sc vračali udeleženci na svoje domove, a zadovoljni in polni odločne volje do dela.
Učiteljlstvo na orlovskem taboru v
Mariboru. Ob mariborskem orlovskem taboru pohiti Slomškova zveza skupno s hrvatskim katoliškim učitelj s tvom v Slomškovo domovino, da svojemu vzoru izkaže ljubezen in spoštovanje in da javno manifestira svoje versko prepričanje. Spored učiteljskega zborovanja bo sledeči: 1. V potek, dne 30. julija, ob 10. uri dopoldne odhod iz Ljubljane. Izstop v Ponikvi. Izlet k Slomškovemu domu. Govor: Slomšek naš vzor. Zvečer prihod v Maribor. 2. V soboto, dne 31. julija, ob S. uri sv. maša v kapelici na Slomškovem grobu. Ob 9. uri slavnostno zborovanje v meščanski šoli: a) Slavnostni govor o 20letnici Slomškove zveze, b) Temelji krščanske vzgoje v luči znanosti, c) Hrvatski referat, d) Vzajemno delovanje Katehetskega društva in Slomškove zveze, e) Izlet. Zvečer koncert pevskega društva Ljubljana. 3. V nedeljo, dne 1. avgusta: Sodelovanje na orlovskem taboru. Zvečer odhod.
Pisarna krajevnega odbora za I slovanski orlovski tabor bo poslovala od 15. junija v Mariboru, Koroška cesta t, I. nadstr. Nekaj dni bodo uradno za stranko samo od 11. do 12. iu od 17. do 18., v kratkem pa bo pisarna uradovala tudi za stranke v že običajnem času predpoldne in popoldne. Opozarjamo, da naj so pošiljajo od zdaj vsi dopisi, ki so namenjeni odboru v Mariboru, edinole na pisarno in ne več na Tiskarno sv. Cirila. Kdor hoče kakih pismenih obvestil, naj po možnosti priloži vedno znamko za odgovor. Vsled ogromnega dela pa naj ne napravlja nihče pisarni nepotrebnih poslov, pač pa se naj vsakdo drži natančno navodil v časopisih, kjer bodo vsa razglašena vedno pravočasno in umevno-
Postavljanje slavnostnih tribun na Teznu pri Mariboru (pešhoda iz mesta 25 minut), kjer sc bo vršita telovadba I. slovanskega orlovskega tabora, se jo pričolo v sredo 0. junija. Delo je prevzela Obrtna centrala v Ljubljani, ki ga mora dogoto-vitl do 25. julija t. 1. Zaposlenih bo stalno vsak dan do 50 delavčev. Komisija, sestojema iz stavbenikov, inženirjev in članov odbora za tabor, jc določila v sredo prostor in ob pol i. uri popoldne so bili zabiti prvi koli. Prostor ima krasno lego. Ploskev, ki bo lepo ograjena, meri precej nad 31.500 kvadratnih metrov, ona za nastop telovadcev pa sama (>241 kvadratnih metrov. Ko bo v par dneh prvo o grad je tribun postavljeno, bomo poročali o njih kaj več. Tako se bližamo vedno bolj in bolj uresničenju onih dni, ko naj zava,lovijo po jugoslovanskem Mariboru zavedne krščanske organizacije četo iz vseh kulturnih strani sveta.
LDU Pariz. 13. junija.	Ha-
vas.) Neki albanski dijak j^ ■ na re-volvefskimi streloma usmrtil t< ' ; bivajo-
tega voditelja albanskega odposlanstva Essad pašo.
LDU Pariš, 13. junija. (DunKU — Havas.) O atentatu na Essad pašo poročajo: Voditelj albanske delegacijc je pravkar zapustil svoj hotel na Rue de Gastillone, ko je skočil proti njemu mlad mož in nanj dvakrat ustrelil iz revolverja. Essad paša se je zgrudil. Takpj so ga prenesli v hotel, kjer jo izdihnil. Atentatorja je prijel policijski agent in ga odvedel na policijski korhisa-rijat. Imenuje se Rusten Aveni, je 25 let star, albanski državljan in gojenec učiteljišča. Atentator izjavlja, da zločina ni izvršil s premišljenostjo, temveč, da se ga je v trenotku, ko je zagledal pred seboj albanskega diktatorja, polastila misel, da ga napade, ker se je spomnil muk, Id jih je povzročil Essad paša njegovi domovini.
CfiikSa
Bogoslužni jezik.
LDU Praga, 14. junija. Papež je z dekretom dovolil, da. se pri petih mašah poje ponovitev evangelijske, epistole v češkem jeziku. Poroke, pogrebi in krsti se. smejo tudi vršiti v češkem jeziku, V samostanih in v božje.potnih cerkvah se sme vršiti služba božja v staroslovcnskcm jeziku. To pa samo na praznike: sv. Cirila in Metoda, sv. Vaclava, sv. Prokopa, sv. Ljudmile in sv. Janeza Nepomuka.
Spor med soc. demokrati m agrarci.
LDU Praga, 14. junija. (ČTU-1 V ministrskem svetu je prišlo do konflikta med socialnimi demokrati in agrarci. Agrarci so zahtevali povišanja cen žitu, socialni demokrati pa so sc potegovali za to, da plača ditcrcnco država. Tej zahtevi socialnih demokratov pa so sc uprli ncsocla-listični ministri, nakar so zahtevali socialni demokrati povišek dodatkov dohodninskega davka, ki naj bi bil lOkraten, ker je razlika prevelika. Ker se ni dosegel sporazum, so agrarci zapustili ministrski svet. Agrarci so, po posebnih poročilih, podali demisijo.
Rušila.
Boliševiki zavzeli Kijev.
LDU Moskva, 14. junija. (Brezžično.) Frontno poročilo: Naše čete so zavzelo mesto Kijev. Umikajoči so sovražnik jc imel velike izgubo- Pred izpraznitvijo mesta so razrušili vodovod, električno centralo in železniško postajo. Nekateri polki sovražnika so imeli v boju za Kiev zelo močne izgube. Osvojili smo 6 topov in več strojnih pušk-
LDU Berlin, 14. junija. (DunKU) Londonski listi javljajo: Po »Observoru^ so Poljaki v petek izpraznili Kiev šele potem, ko jim je boljševiška konjenica nekaj kilometrov za Kievom prekinila zvezo.
I>iem€3|a.
Sestava vlade poverjena članu centrurna,
LDU Berlin, 14. junija. (DunKU — WolfI.) Član centrurna dr. Trimborn je na prošnjo državnega predsednika sprejel cc-stavo vlade.
Zborovanje so«, dem. stranke.
LDU Berlin, 14. junija. (DunKU) V pričelku včerajšnje skupne seje socialno-demokratične državnozborske frakcije in vodstva stranke je govoril državni kaji-celar Miiller o vzrokih neuspeha socialnih demokratov pri volitvah. Vzrok neuspehom so različni nepolitični momenti, zvišanje ceno kruhu iu davčni odbitek pri delavskih plačah. Drža.vni kancelar je zanikal vprašanje, ali se da doseči tfdna večina, čc se izključi nemško ljudsko stranko iz koalicije. Po razgovorih o stališču neodvisnih je govornik ugotovil potrebo, da se socialni demokratje branijo vstopiti v koalicijo. Državni predsednik bi moral vsekakor iz političnih razlogov vztrajati na svojem mestu, dokler bi mu bilo mogoče. Dejstvo, da bi v primeru sestave vlade brea socialistov mogla priti vojska v 2-oke vlade, v kateri bi sc ne nahajali socialisti, govorniku ne da. veliko misliti. Nasprotno pa, se vpraša, kaj bi bilo v primeru koalicije z nemško ljudsko stranko, s socializacijo premogovnikov 5n in z obdavčenjem na dobičke lastnikov premogovnikov. Nastopil je tudi govornik, ki so jc izjavil za to, da se ostane v koaliciji. Drugi govorniki, med njimi minister David in pruski ministrski predsednik Braun, so to odklenili.
ftotrifsfea repul??fe.
Pogajanja ra novo vlado.
LDU Dunaj, 14. junija. (ČTU) Pogajanja glede razjasnitve vladne krize bodo trajala šc nekaj dni. Vodstvom strank se jc predlagalo, naj dosedanja vlada vodi državne posle iti statu dcmissioois do novih volitev. Ker so sc izjalovili vsi poizkusi, sestaviti parlamentaren kabinet, nameravajo sestavili prehoden uradniški kabinet, kateremu bi načcloval ali pred-
sednik vrhovnega računskega dvora Beck ali pa bivši želzniški minister dr. Ban-hans.
LDU Dunaj, H. junija. (DunKU) Po listu »Neues NViener Tagblatt« se ne od-godi plenarna seja narodne skupščine, ki jc sklicana za jutri. V tej seji bo predsednik Seitz naznanil, da jc koalicijsko ministrstvo demisioniralo in da jc dobilo poverilo, naj pod vodstvom dr. Rennerja vodi posle dalje. Ali preide narodna skupščina na to na dnevni red, še ni gotovo. Kakor se govori, predloži državni tajnik dr. Reisch v eni prihodnjih sej narodni skupščini provizorni proračun, ker poteče proračun 30. t. m.
Hallia.
Vladna kriza. LDU Rim, 13. junija. (DunKU) KaStor poročajo listi, bo Giolitti sestavil vlado,
ki bo ostajala po večini iz intervencijoni« stov.	|
LDU Rim, 13. junija. (DunKU — Sto-
fani.) Ministrstvo šc ni sestavljeno. Giolitti še vedno upa, da bo svojo listo jutri iti lahko razglasil.
Harding — predsedniški kandidat. LDU Cbicago, 13. junija. (DunKU) Republikanski narodni konvent je z 692 glasovi postavil kot kandidata za pred-srdništvo senatorja iz Ohio Hardinga. Miši cr Hood jc dobil 153 glasov, Lowden pa 11. Rezultat so sprejeli z velikim navdušenjem. Guverner iz Massachusetsa je bil designiran za podpredsednika.
Poseben mir z Nemčijo.
LDU New York, i i. junija. (Brezžično)
Republikanski konvent v Chicagu se Je izjavil v svojem delovnem programu za to, da se sklene z Nemčijo poseben mir,
Politične novice.
-f- Kaj vse zahtevajo kbrikalci. Pod tem naslovom prinaša »Slov. Narod« vest, češ, da zahteva Hrvatska pučka stranka v hrvatski vladi zase poverjeništvo za socialno skrbstvo. Narod sc čudi nad »predrznostjo* mlade stranke, ki z mlado osvo-jevalno silo stopa na dan in si osvaja okraj za okrajem. Po njegovem menda ni mesta za to stranko v vladi. Zanjo ne velja dejstvo, da je v Belgradu koalicijska vlada, v? kateri jc zastopana tudi Ljudska stranka.! Vse drugače merilo je pa postavil »Slov* Narod< za Ljubljano. Tukaj reklamirajo demokratje malodane celo vlado zase. Ne-avtonomna poverjeništva — pet po številu — so zasedena z njihovimi ministri. Sedaj prihajajo še z nezaslišano zahtevo* da sc jim izroče vsa važnejša poverjeništva. Vprašali smo že, na podlagi katerega pravnega naslova si hočejo prilastiti to-likšnjo politično moč. Oni, ki poznajo moč posameznih strank, morajo ob teh zahtevah res z začudenjem vzklikniti: Kaj vse zahtevajo liberalci! Tudi koalicija ni noben pravni naslov, da bi sc hvalisana stranka na račun druge brezmejno okoriščala in si z izsiljevanjem nadomeščala; politično moč, ki ji sicer vsled omejenega števila pristašev nikakor ne gre. V to pozo sc sedaj postavlja naša liberalna stranka. Enkrat je dala SLS v dobri veri na lojal-« nost in strpljivost nasprotnikov in z ozirom na res težaven zunanje-politični položaj prostovoljno svojo politično moč iz rok. Prepričala se je kmalu, da nasprotnih strank vojska ni prav nič naučila. Ostale, so takšne, kakoršne so bile, v, marsikaterem oziru so postale še nestrp-nejše in predrznejše. Našo lojalnost so poplačali z nezaslišano zahrbtnostjo, našo popustljivost so razglašali za siabor'. SLS je sklenila svoje vrste v trd-J falango. Nobena sila jn nc bo podrla, najmanje pa naši gg. demokratje. Čc pregledujemo moč te stranke, se moramo v resnici z začudenjem vprašati, kako je mogoče,_ da se povzpne do takih zahtev. Kar so imeli po deželi pristašev, jim jc ušlo v Kmetijsko stranko, ki proglaša, da jc samostojna. Liberalno delavstvo sc jc organiziralo v narodnosocialm stranki. Po mestih ia trgih sc jc vsaj ustanavljala obrtna stranka, ki je tudi ušla v kmetijsko stranko. Ostanejo še mesta, o katerih tudi vemo, kako približno tam stoji. Tako stoje stvari. Toliko politične da lelcovidnosti prisojamo tudi demokratskim politikom, da znajo preceniti prognozo za bodoče volitve. Naj bo že volivni red tak ali tik, tako visokega števila mandatov nc bido več dosegli, kakor ga. imajo sedaj. Koalicija še ni nikdar značila, da politična moč sploh ne pride v poštev. Koalicija Oe znači brezpogojen dar nasprotni stranki Če bi bilo to v navadi, ne razumemo, zakaj niso dali v Belgradu n. pr. slovenskim demokratom pet ali šc več ministrskih portfeljev, ali Narodnemu klubu sedem? Demokratom povemo: Če bodo Imeli dfugo »začudenje« v Ljubljani, drugo pa zopet v Zagrebu, se bo rekonstrukcija pokrajinskih vlad še težic porajala kakor Se sedai noraia.
-j- Velika skrb ta vero. Notorični svo- i bodomiselci okoli glasila liberalnih mla-dinov razodevajo v zadnjem Času silno skrb za vero. Iz same skrbi do vero iu živahnega verskega življenja so prišli tudi na misel, da je treba v interesu verske misli vpeljati tudi tancelparagraf. Le berite, pa boste videli. Tudi Bismarck n. pr. je tedaj, ko je stopil v odkrit boj s Cerkvijo vpeljal iz same ljubezni do vere in Cerkve ta zakon. Kako bi bilo mogoče, da ga naši svobodomiselci v svoji omejenosti no bi posnemali. Po njihovem priporočilu bi btlo tudi najboljSe, da b! verniki, ta bič, ki ga spletajo zanje, ponižno poljubljali, oziroma dft bi poslanci ljudsk estrankc za ta paragraf glasovali. Pa pustimo šalo na stran. Dejstvo je, da hočejo svobodomiselni s tem paragrafom napraviti prvi izpad tn napad na Cerkev. Njim gre za to, kako W dobili kak gnjetljiv paragraf v roko, ki M ga mogli tako sukati in prosu-kati, da bi ga uporabljali proti vsem njim neljubim duhovnikom. Za to jim gte- Duhovnikom hočejo vzeti vsako možnost, da bi pokazali na ateistična proti-terska ali protikatoliška načela, ki so skrivajo, oziroma ki šo metafizična podlaga naših tako^vanih demokratskih ali socialističnih strank. Kadar bi opozoril kak duhovnik z mesta, od koder jo njegova dolžnost, na to opozarjati vernike, bodo privlekli ta paragraf, češ, da govori duhovnik politični govor in izrablja vero v politične namene. V tem je konjsko kopito ift bistvo stvari. Sicer se pa gg. demokratje zelo motite: Nimate, dovolj ječ, s katerimi bi prestrašili duhovnike, da ne b! vršili svoje dolžnosti. Ironija jo v tem, da morate vi, »značajni« možje, igrati najbolj bedasto hinavščino. Če ste možje, povejte: Mi stojimo na liberalnem, materialističnem, agnostičnem svetovnem na-ziranju, to hočemo uveljaviti tudi v javnem življenju- En pripomoček v dosego našega cilja je tudi kancelparagraf. Sedaj moramo pa gledati očite svobodomi-selce, brezverce, indiferentiste, ki skušajo v svoji borntranosti in neznačajnosti svet prepričati, da Sc potijo za svetost vero.
-{- Slovensko učiteljstvo v zasedenem ozemljit ln komunizem. Pred kratkim je imelo tolminsko učiteljsko društvo zborovanj«, kjer so jc po daljši debati izjavilo za komunizem, oziroma z enim glasom večine pristopilo v delavsko zbornico. — Slovensko učiteljstvo za Istro pa se jo dno 6- maja izjavilo za pristop v delavsko zbornico z 29 glasovi in le trije so bili proti.
Kriza v Nemški Avstriji. Boj med socialistii n kršč. socialci, ki so skupaj tvorili koalicijsko vlado, jc trajal dolgo časa. Socialisti so do skrajnosti izrabljali svojo pozicijo v vladi. Ne da se sicer tajiti, da sta imeli obe stranki zelo težavno stališče. Finance so brezupne, prehranjevalne razmere že davno neznosne. Pri najboljši volji nista mogli obe stranki na razvalinah nekdanjega dovolj močnega gospodarskega stanja sezidati nove zgradbe. Poleg tega razburjajo tudi različna naziranja v ustavnih vprašanjih javno mnenje. Socialisti so centralisti, kršč. socialisti po veliki veČini zagovarjajo samostojnost dežela Narodna skupščina bi morala rešiti ustavno in finačno vprašanje. Socialisti hočejo rešiti državo finančnega polarna z oddajo premoženja. Tudi kršč. socialci so za od-dajo premoženja, zahtevali so pa iunetim med oddajo premoženja in rešitvijo ustavnega vprašanja. Temu so se pa socialisti upirali. Mobilizirali so oboji javno mnenje in zanesli veliko agitacijo med ljudske mase. Razpoka med obema koaliciranima strankama je postajala vedno večja. Dno je pa izbilo povelje državnega tajnika za ljudsko brambo, dr. Deutscha, s katerim se odreja volitev vojaških svetov pri vseh inštancah ljudske brambe. Naravno je, da so sc krščanski socialci ustrašili stran karske oborožene sile in so nastopiil proti temu, Koalicija je razpadla. Socialisti zahtevajo volitve. Volitve na stvari nc bi mnogo izpreraenile. Glavno glasilo socia listov je veselo, da so se socialisti izmuznili iz vlade in bi imeli za eventuelne vo litve proste roke. S škodoželjnostjo poudarja, da sedaj meščanske stranke prevzamejo vlado in ozdravijo zavožene razmere. Prepričali so se, da jc boljše bitj v opoziciji in kritizirati, ko na vladi in pozitivno ustvarjati. Kakor stvari stoje, bi bila koalicija z Vsenemci mrtva. Obema koaliciranima strankama ne bo drugega kazalo kakor da se znova dogovorita in ustvarita novo koalicijo,
Dnevn« novic a«
—	Predsednik deželne vlade dr. Brejc se jc odpelja sinoči v Belgrad, da se dogovori glede sprejema Nj. Vis. prestolona-slcdnika regenta Aleksandra v Ljubljani,
—	Podržavljene trgovske šole v Ljubljani, Bivši deželni odbor kranjski je ustanovil leta 1908 Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani, ki je obsegala v začetku deški oddelek in Zadružno šolo ter se je leta 19 i3 toliko razširila, da se u je pr ik Ulj 111 hjcH dekliški oddelek. Absolventic in ab-
solventinje šole so dokazali v svojih praktičnih poklicih, da dosega šola docela svoj namen. Znimanje za šolo jo. od leta do leta večjo, ker se je javuost prepričala, da pri-taja iz šole za prakso dobro poraben naraščaj. V tekočem šolskem letu obsega šola 7 razredov z 260 učenci in učenkami. Šolo je vzdrževala dežela Kranjska. Ker je prešla uprava bivše dežele Kranjske v državno upravo, je prevzela država z bud-getnim letom 1920/1921 tudi Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani v svojo upravo ter jo je izpremenila v Državno dvorazred-no trgovsko šolo. Pridržala je v$c dosedanje učiteljske moči in je izročila vodstvo dosedanjemu ravnatelju Josipu Gogalu,
—	Vpisovanje v pripravljalni razred in I. letnik deškega in dekliškega oddelka Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani bo 6., 7. in 8. julija t, 1. od 8. do 12. ure. V pripravljalni razred se sprejemajo le učenci, ki so dovršili šesti razred ali oddelek ljudske šole ali II. razred srednje šole ali I, razred triletne ozir. II. razred štiriletne meščanske šole ali popolno meščansko šolo ln so stari vsaj 13 let Za pripravljalni razred ni .sprejemnih izpitov. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV, razred srednje šole ali popolno meščansko šolo ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole in so stari vsaj 14 let. Za te ni sprejemnega izpita. Poleg teh se sprejemajo v I, letnik tudi tisti učenci in učenke, ki so dobili v IV. razredu srednje šole v napredku drugi red, ali tisti, ki so dovršili III. razred srednje šole ali VIII. razred ljudske šole ali predzadnji razred meščanske šole, ako so stari vsaj 14 let in napravijo sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, prirodopisja, zemljepisja in fizike. Pri izkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor Bi ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu. Vpisovanje v II. deški in dekliški letnik se vrši 5. julija od 8. do 12. ure in začetkom šolskega leta. Vstopnina je 10 kron, prispevek k učilom pa 20 kron. K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisuje se lahko tudi pismenim potom. Vsa nadaljnja pojasnila daje ravnateljstvo zavoda,
Ravnateljstvo.
—	Dijaška in ljudska kuhinja v Ljublja* ni vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 24. junija ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni« v I. nadstropju. V torek 22. junija bo ob isti uri odborova seja. Te dni razpošiljamo položnice za plačevanje članarine. Za duhovnike smo položnice priložili »Škosijskemu Listu«, za ljubljanske člane pa »Slovencu«, s čimer društvu prihranimo nekaj stroškov, za kar ee upravništvu obeh listov zahvaljujemo, — Članarina za redne člane znaša najmanj 4 krone na leto. Ker se pa danes za 4 krone kupi jako malo živil, prosimo, da se člani po možnosti dvignejo nad ta minimum ter po svojih močeh pošljejo kaj več. Sicer pa bomo hvaležni tudi za najmanjši dar, ki ga prejmemo; le neporabljena naj nc ostane nobena položnica. — Odbor,
—	Draštvo jugoslovanskih novinarjev vabi vse svoje člane k važnemu razgovoru, ki bo v sredo 16. t. m. popoldne ob 3. v uredniških prostorih »Slov. Naroda«. Pol« noštovilna udeležba je nujno potrebna!
—	Gospodarska banka v Ljubljani. — Ustanovni občni zbor Gospodarske banke bo v ponedeljek 21. junija 1920 ob 10. uri v srebrni dvorani hotela Union v Ljubljani. Občnega zbora se smejo v smislu § 14. pravil udeležiti oni delničarji, ki so položili pri Zadružni zvezi v Ljubljani osem dni pred zborovanjem vsaj pet delnic, oziroma začasno potrdilo za pet delnic.
diti dne 20. VI. na Vrhniko, na poznejši ČES.	(k)
lj Sestanok pripravljalnega odbora za cvetlični dan za Koroško so vrši v torek 15 .t. m. ob 20 .uri (8 -uri) v moslni posvetovalnici. Vsi, kj vam je pri srcu usoda Korotana sto naprošeni, da sc udeležite toga važnega sestanka. Posebno cenj- dame.
lj Draženje mesa. Ker so prodajali telečje meso po 24 K kilo, so bili obsojeni štirje mesarji vsak na 1 teden zapora.
lj Ker sta verižili s tobakom, sta bili prijeti Antonija Perko m Matilda Štrukelj.
lj Povratek češkoslovaške armade. —
Včeraj se jc ob Vi na 2 popoldne pripeljal poveljnik češkoslovaških legionarjev general Syrovy s svojim štabom v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru je general izstopil. Pozdravili so ga v imenu češkoslovaške republike generalni konzul dr, Beneš in konzul Vondračck; za deželnega predsednika vladni tajnik dr. Logar, za. dravsko divizijsko poveljstvo polkovnik Pollak, za mestno občino ljubljansko ravnatelj magistralnih uradov dr. Zamik in v imenu v Ljubljani bivajočih Čehov nadsvetnik Blou-dek. Svirala je češkoslovaška godba. Vlak je stal v Ljubljani 20 minut in sc odpeljal nato proti Celju. Iz Vladivostoka v Ljubljano se je vozil general s svojim štabom
47 dni. V Trstu delajo prevozu češkoslovaških legionarjev skozi zasedeno ozemlje velike ovire italijanski komunistični železničarji, kateri izjavljajo da jih ne bodo vozili, ker so sc borili proti boljševikotn. Zato korakajo češkoslovaške čete peš proti Logatcu.
lj »Deseti brat«, narodna igra s pctfcra se bo uprizorila na Ljudskem odru v nedeljo točno ob 8. zvečer. Opozarjamo na to predstavo žc danes. Vstopnicc sc bodo dobile v kratkem času v predprodaji. Kdor hoče obiskati predslavo, naj si jih preskrbi pravočasno.
lj Šenlpetersko prosvetno društvo jo oreložilo izlet ki f?a nameravalo prirc-
FEGENT V ZAGREBU IN LJUBLJANI.
Zagreb, 14. junija. Kakor doznavamo, bo regent prestolonaslednik prišel v Zagreb v torek 22. t. m. Spremljali, ga bodo ministrski predsednik dr. Vesnič in po en minister Narodnega kluba in demokratske zajednice. Od Narodnega kluba ga bo spremljal minister di. Dinkovič, od demokratske zajednice bržkone minister Krizman. Regent bo v soboto odpotoval v Ljubljano, kjer ostane dv^ dni, nakar se vrne v Zagreb, kjer bo ostal dalje časa,
KANCELPAR AGR AF.
Belgrad, 15. jim. Demokratska stranka so še ni končno odločila, ali naj stavi tudi v speciolni debati predlog o »kancelparagrafu«.
Belgrad, 15. junija. Na današnji seji narodnega predstavništva jo govoril v generalni debati o volivnem zakonu v imenu Jugoslovanskega kluba dr. Velimir Doželič. Naglašal je, da jc predloženi volivni zakon mučen kompromis med parlamentarnimi strankami. Akoravno znači korak naprej, vendar pa zaostaja daleč za onim, kar zahteva v tem pogledu ljudska stranka- V svojem govoru se je v prvi vrsti protivil proti uvedbi kvalificiranih poslancev v volivnih okrajih, ki imajo nad 140.000 volivcev, medtem ko jih dobijo okraji pod 140.000 volivcev v dar in vračuna tako število poslancev, ki bi jih ti okraji drugače ne bi imeli. Povdarjal jo, da bi se morala izpolniti nezasedena poslanska mesta s preostanki količnika. Največjo napako pa vidi Jugoslovanski klub v tem, ker no daje volivni zakon glasovalne pravico ženam, ki jo zaslužijo po svojem socialncm položaju. Onim, ki imajo opcijsko pravico, naj se da volivna pravica, ako pred volitvijo polože izjavo, da se nočejo te opcijsko pravice poslužiti za tujo državo, ker bi se jih v nasprotnem slučaju disponiralo proti nam. Demokratska stranka bi rada vtihotapila kancelparagraf. Tozadevni predlog je tako stili-ziran, da bi uresničen gotovo povzročil zlorabo in da bi taka določba služila demokratom edino le v strankarske agita-cijsko svrhe. Bismarckov zakon je cerkvi prepovedal, vršiti svojo etično dolžnost. S takim poizkusom pri nas bi došlo do kulturnega boja, kar bi spravilo odnošajo med: državo in Cerkvijo v neljub položaj. Orožniki bi morali v tem slučaju asisti-rati vsaki veroizpovedi in pridigi, mesto da bi vršili svojo pravo službo, boj proti tihotapcem, verižnikom in zakotnim trgovcem. Koncem svojega govora je naglašal dr. Dožolič kulturno delo duhovnlStva in povdarjal slabo posledice, ki bi jih mogla vzbuditi taka določba v plebiscitnem ozemlju, kjer bi dobili naši narodni nasprotniki močno orožje za svojo agitacijo s trditvijo, da katoličani v Jugoslaviji nimajo svobode. Ako bo ta predlog vzako-njen, ga bo narod sam zavrgel. Vtis govora dr. Deželiča je bil vsestranski.
Belgrad, 14. junija. Da so se demokrati zavzoli za uvedbo takozvanega kan-(^elparagrafa sta kriva v veliki meri demokratska poslanca duhovnika dr. VukoviČ in Biankini, ki sta na neki seji demokratske zajednice vprašana po svojem mnenju izjavila, da se popolnoma strinjata s tozadevnim predlogom. Ta izjava jc sedaj močan argument v rokah demokratov.
PROTIČ IN »VELIKA SRBIJA«.
Belgrad, 14. junija. Danes popoldne je po končani generalni debati o volilnem zakonu govoril minister za. kanst.ituanlo Stojan Protič in repliciral na izjave posameznih govornikov zlasti posl, Živku Bcr-tjču, ki jc izjavil, da radikalna stranka nima programa in da se zavzema za Veliko Srbijo. Minister Protič jc izjavil, da jc radikalna stranka imela vedno program in da brez nje ne bi bilo tudi sedanjega narodnega predstavništva. Kar sc. liče Velike Srbije, bi. jo mogla radikalna stranka dobit:, kadar bi hcrtcla, toda zahtevala jc zedinjenjc vsega našega troimepskega naroda in je. v tem zmislu evolucijonirala svoj program, Protifiev govor jc vzbudil v vsej zbornici velik vtis, ki sc mu tudi demokrati niso mogli izogniti.
BURNI PRIZORI V PARLAMENTU.
Belgrad, 14. junija. Povodom govora posl. dr. De/rcliča jc došlo v parlamentu do burnih prizorov. Demokrati so hoteli z vso *ilo preprečiti nadaljni govor. V tem oziru so sc zla^ii odlikovali demokratski
poslanci Wilder, Rofc, Vaso Pribičevič in Agetonovič. Ko je neki član Jugoslovanskega kluba očital posl, Wilderju, da je za vojne častil Franca Josipa in hvalil avstrijsko vojsko, jc poizkušal posl. Wilder z rokami in nogami dokazati svoje jugo« slovanstvo, Radi burnih prizorov jc hotel predsednik prekiniti sejo.
JUGOSLOVANSKI KLUB.
Belgrad, 14, junija. Danes popoldne se jc vršila seja Jugoslovanskega kluba, na kateri se je razpravljalo o političnem po-< ložaju in o stališču kluba napram volil« neiuu zakonu^ Sprejeli so se sklepi, ki sc tičejo stališča kluba v specielni debati o volilnem zakonu,
STALIŠČE RADIKAIiGEV.
Belgrad, 14. junija. Danes ob S- pOp« jo imel radikalni klub sojo, na kateri so je razpravljalo o kancelparagrafu in o političnem položaju. Radikalni klub se je prepričal, da so demokrati zavzemajo za to določbo edino radi tega, da bi razbili parlamentarno zajodnico. Medtem ko sq bili demokrati sami na vladi, niso prodi ložili kancelparagrafa, sedaj pa, ko jo koncentracijski kabinet, hočejo povzročiti razdor.
Belgrad, 14. junija- Minister za kon-i stituanto jo v svojem današnjem govoru naglašal, da jc proti kancelparagrafu, kei: bi radi tega moglo priti v parlamentu do novih burnih prizorov, kot so to dokazali dogodki današnjo seje in kar bi lc ogrožalo nadaljnjo pozitivno dolo. Razen tega; je to vprašanje zelo delikatnega značaja, ker eo odvisni od toga vprašanja dobri odnošaji med Cerkvijo in državo. Ta določba; tudi ni potrebna, ker sc medtem sestavlja tudi kazenski zakon, ki so temeljito pre< tresa. Radi tega upa, da demokrati nc bo* do vztrajali na svojem predlogu.
NARODNI KLUB IN ŽENSKA VOUVNA, PRAVICA.
Belgrad, 14. junija. Na današnji dopof* danski scii narodnega predstavništva je iz-javiJ posl. dr. Polič v imenu Narodnega kluba, da je sicer njegov klub principijelno za žensko volivno pravico, a da sedaj še ni čas, da bi dobile ženske volivno pravico. Medtem pa je dr. Polič zahleval, na} dobe židje volivno pravico.
UČITELJI IN VOLILNI ZAKON,
Belgrad, 14. junjja. Zdi sc, da bo na-črt volilnega zakona v špecijelni debati v) toliko izpremenjen, da učiteljem v slučaju izvolitve ne bo treba odreči sc svoji sluz-bi, kakor je to predvideno v načrtu.
ŽELEZNIČARSKO GIBANJE.
Zagreb, 14. junija. V soboto so bili po nalogu ministrstva odpuščeni iz delavnico državnih železnic 4 delavci zaradi pregreškov za železničarske stavke. Radi tega so ostali delavci ustavili delo.
STJEPAN RADIČ.
Zagreb, 1^. Stjepan Radič jc vložil na banski stol pritožbo proti sklepu sodišča, da mora še nadalje ostati v preiskovalnem zaporu. Radi tega so so vsi sodni spisi odstopili bansl<emu stolu, ki ima izreči v tem pogledu končno razsodbo. Z ozirom na to jo odgodena sodna razprava proti Radiču na 8. julij.
PROTIREVOLTJCiJA NA RUSKEM?
Pariz, 14, junija. Brezžična postaja V Vladivostoku jc dobila brezžični brzojav, da je v Moskvi izbruhnila protirevolucija. Brzojavka poroča, da je Trocklj umorjen, Ljenin pa da je pobegnil. Brusilov je sestavil novo vlado. Francoske brezžične postaje o tem šc niso dobile nobenega poročila, pač pa dobivajo žc več dni iz Moskve nerazumljive brezžične brzojavke,
LDU Pariz, 14. junija. (DunKU) »Pet« Journal« poroča iz Londona, da tja ni dospela nobena uradna potrditev vesti o protire.voluciji na Ruskem. Tudi Krassifl ni dobil o tem nobenih poročil.
BORZA.
LDU Zagreb, 14. junija. Devize: Ber-> lin 0—258, Italija 455—520, London 320— 360, Newyc»rk 0—89. Pariz 630—670, Praga '220—225, Švica 0-1700, Dunaj 57.5— 58. Valute: Dolarji 80—82, avstrijske krone 56—57, rublji 150—155, napoleondor 295—308, nemške marke 245—252, ru, rounski leji. 210—212, italijansko lire 450— 520, bolgarski levi 0—180, turške, lire 0—345, angleški funti 0—360, čehoslovaške krone 230— 240, sovercign 0—335,
Prosveta.
pr ObSJnf zbor »Slovenske Matice »a
1918. in 19. leto sc jc vršil v nedeljo 13, t. m. oh 10. dopoldne v majjistratni dvorani. Ko sc jo zbralo zadostno število članov, je otvoril predsednik dr. Ivan Tavčar zborovanje. V, nagovoru na zborovalcc jc zlasti poudaril, da sc je Malica srečno in pravočasno iznebila vojnih posojil, katera ji |'e naprtila bivša Avstrija iti ki so ji pretila s pogubo. Vzrok ničlc-£a izdajanja Matičnih knjii« ic v povojnih časih zaradi nenavadno visokih cen papirja in tiska vsakemu članu umeven. Odbor je v zadnjem česu premišljal, ko.ko M se Matici preosnovala. Mislilo so jc tudi, nai bi nastal*
r
iz nje slovenska akademija, vendar jc bila odločitev odbora taka, da sc spremene matična pravila, o Čemer bodo navzoči »ospod-je zborovalci takoj sklepali.
Poročilo prisotnega, a bolnega tajnika Milana Puglja čita podpredsednik dr. Janko Šlebinger. Poročilo opisuje delovanie Matice Slovenske tekom zadnjih dveh društvenih let. Sedanji odbor je bil sestavil iz svojih članov mnogo odsekov, katerih večina ni prišla do delovanja. Vidi se, da je imel odbor pred očmi zlasti znanstveno delovanje. Težkoče s tiskom so bile velike, zato za leto 1919 namenjena publikacija: prevod Dostojevskega romana Idiot« do danes še ni mogla iziti. Zemljevid Slovenskega ozemlja se še nahaja v vojaško geografskem zavodu na Dunaju, kjer je ob izbruhu vojne obtičal, dasi že do malega dovršen. Na predlog leposlovnih krogov se je pričel baviti odbor s spremembo pravil, ki obstoja glavno v tem, da Matica svoje delovanje razširi in sicer v tem smislu, da bi izdajala poleg rednih tudi izredne publikacije. •Ta izdaja bi bila v glavnem omejena na leposlovje in umetniško obdelano poljudno znanstvo. Bodoči odbor, ki naj bi se zmanjšal, da bi tako lažje in uspešneje deloval bo mislil tudi na laslno knigarno, tiskarno in knjigoveznico.
Blagajnik profesor Fran Jeran poroča o Matičnem premoženju in prometu v letih 1918 in 19. Matično denarno stanje je ugodno,
dasi za današnje razmere majhno. V imenu preglednikov računov javi uradnik mestne iranilnice Ivan lliter, cla so vsi računi v naj-
t
lepšem redu, zato naj jih občni rbor odobri, obenem predlaga zalivalo matičnemu knigo-vodji mestnemu nadrevidentu Rihardu Svct-lič u. Občni zbor potrdi oba predloga.
Sledi načrt za spremembo pravil, ki sc v vseh glavnih točkah in le z nekaterimi malimi pristavki sprejme. Po novih pravilih bo v odboru le dvajset odbornikov mesto današnjih štiridesetih in od teh dvajsetih mora bi(i najmanj šestnajst književnikov. Delovanje Matično sc razširi z izrednimi publikacijami, s knjigarno in eventuelno tiskarno. Volitve se spremene v toliko, cla bodo volili v bodoče le navzoči člani in sicer tisti, ki so plačevali ud-nino vsaj zadnja tri leta za povrstjo.
Matična pisarna bo predložila spremenjena pravila vladi. Ko jih ta odobri, skliče sedanji odbor izredni občni žbor, ki bo volil dvajset novih odbornikov.
Predsednik zahvali navzoče za udeležbo in zaključi skupščino.
pr Popravek. V poročilu o koncertu koroške mladine se mora stavek, ki se prične v 17. vrsti, glasiti: »Učenci so peli brez not in takorekoč viseli na energičnem dirigiranju g. pevovodje, kar je napravilo najboljši vtis.«
OrBovski vesftnlls.
Orlovska prireditev v Rajhcnburgu
je preložena na nedeljo 4. julija 1920. Celo Posavje se pripravlja, da prireditev polnoštevilno poseti Iz Zagreba sc javlja velika udeležba zastopnikov omladinskih društev.
m šport.
S. K. Ilirija vabi vse svoje člane, ki so se svoječasno priglasili Lavvn-tenis sekciji na sestanek, kateri se bo vršil v torek 15. t. m. točno ob 19. uri v mestni posvetovalnici na magistratu. Ker se bo na sestanku sestavilo partije, kakor hdi določilo ure trainingu, se prosi polnošte-vilnc udeležbe.
Za tretjo vožno dirko, ki se vrši v nedeljo 20. junija na vojaškem vežbališču v Ljubljani, so urejuje tir popolnoma na novo. Odgovarjal bo v kratkem vsem zahtevam in potrebam. Prijavljeni konji se pridno vežbajo (trenirajo). Moralo pa bi se
posvetiti več pozornosti in truda tudi treningu konj-dirkačev, kj so udeleže četrto (galopne) dirko na dan 29. junija. Posebno se opozarja na potrebo, privaditi konje na skakanje čez navadne 60 do 80 cm visoke zapreke iz šibja. Konji, ki dobro in radi skačejo, imajo veliko večjo izglede na zmago kakor konji, katere mora jezdec voditi z muko in silo preko vsako zapreke. V tem oziru so vsak trud in predhodno delo obilo poplača.	(k)
Nogometne tekme 12. in 13. junija. Dne 12, junija >.Sparta«, Ljubljana : »Svoboda«, Ljubljana 1 : 1 (1 : 0). Enakovredna nasprotnika. Oba kluba gojita še zelo primitiven iootball, imata pa nekaj dobrih posameznikov. — Sodnik g. Betctto. -- 13. junija. »Ilirija« rezerva : »Slavija««, Zagreb 2 : 2 (2 : 1). Oster tempo. Zagrebčani so svojo telesno premoč mestoma preveč poudarjali. V prvi polovici igre »Ilirija« boljša, v drugi polovici v nalahki premoči »Slavija«. Koti 6 : 3 v prid »Ilirije«, -- Sodnik g. Hrast. — S. V., Celje : »Herta«, Maribor 3 : 3. Prvenstvena tekma.
Grlica udomačena je pribežala v stanovanje v Simon Gregorčičevi ulici št. 11 pritličje, kjer jo lastnik lahko nazaj dobi.
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva^ doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-fluid, 6 dvoj-natih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K.
Trpite na počasni prebavi? Za-
frtju? To zlo se odstrani s pravimi cllerjevimi Elza krogljicami, 6 škatljic 18 K. — Želodec okrepčujo->ea Švedska tinktura 1 steklenica 15 K. —• Omot in poštnina posebej, a* najceneje. Eugen V. Feller, Stubi-ca donja, Elza trg št. 134, Hrv. D
Papir m ciesrele! SSffi&K
ter vsakovrstne stročnice in pečatni vosek, oddaja na debelo Uramis-panirnica Ljubljana, filestnl trg 11.
V soboto 12. junija ob 3. uri popoludne se je preselila is doline solz in trpljenja naša blaga mati, ozir. stara mati, gospa
Terezijo Mar.
Pogreb se je vršil dne H. junija ob 6. uri zjutraj iz hiše žalosti poleg sv. Roka na pokopališče v Št. Vidu pri Zatičini.
Ob tej priliki izrekamo naj-prisrčnejšo zahvalo vsem udeležencem pogreba, kakor tudi onim. ki so ji lajšali trpljenje za časa bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni še prečastiti duhovščini iz St. Vida, za to-iažilne obiske in naklonjenost pri zadnjem spremstvu.
Žalnjoča rodbina Kredar.
m
prispevajte za sklad S. L. S.
CuHona p«l*n se ie izgubila v nedeljo JVitijUll Itllili zvečer pri vstopu na vlak na postaji Vetrinje. Pošteni najditelj naj jo poSlje proti primerni nagradi na naslov: Marjana Dermastja, Spodnje PirnlCe, St. Vid nad Ljubljano.
Dnrprlun 100— 150 oralov (travnike, ruJiiiliiU njive, gozde, vinograd) s hišnim in gospodarskim poslopjem kupujem. Cenjene ponudbe z naznakom položaja, cene in ostalega opisa do konca tega meseca na naslov Zagreb, poste res-tante Lončar.	2271
Selavce za Kleiersko delo sptžr
t.vrdka Franc čnček & Cie v Ptuja.
Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru.
Išče se
stanovanje
z dvema sobama, eventuelno se kupi
ivila ali hiša,
seveda v Ljubljani. Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca" pod štev. 2355.
se
vsled družinskih razmer v lepem, prometnem kraju lepa bolj nova enonadstropna hiša
s tremi stanovanji, malim vrtičkom pripravna tudi zu vsako obrt, jn nekaj gozda. Cena 150.009 K. Ponudbe je staviti na upravo tega lista pori ^Prodaja" 2303.
„M2KINI DOM"
prvi jugoslovanski sanatorij za notranje živčne bolezni in za rekonvalescen-te. Pojasnila daje vodja Dr. Čeh. Pošta Gornja Kungota pri Mariboru.
Pozor!
Trgovci!
Pozor!
za cepljenje trt, cevi za škropilnice
ter
plašče in cevi
se kupi najceneje pri
Ion. VoK, mm, Sodna ulica l
SH152, podgane, stenice, ščurki
ia vsa golazen mora poginiti, ako porabljat« moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim mišim K. lo, u podgane m ml51 K loj za £durl:e K in; posebno močua vrsta K L'0; tinktura zu stenloe K loi-uničevalec moljev K. 10.; prašek proti mrSe-Bom K lOin 12.; mazilo proti ušem pri ljudeb K 5.—10.; morilo za nijl pri živini C.—10.; pra. šok za uSl v obleki in perilu K 0 in 10.; tin. k tura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (uničev. rastlin) K. 10. Prašek proti mravljam K10. Mazilo proti garjam K10. — Pošilja po po-vzotju Zavou za eksport
M. Jiinker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39.
Trgovcem pri večjem odjemu popust,
Razpisuje se služba
V mežnariji je prostor za prodajalno. Več povo župni urad Špilalic, p. Motnik.
iitiE«aiiiaifiiBiiiiiiagiia
za
ftplnvcfri Vrni dobro ohranjen se za III !u Volil ftlEJJ, menja zb dobro obleko
srednje postave. Naslov pove iz prijaznosti uprava ..Slovenca" pod štv. 2347.
Deklica za vsa dela, esrjss
jedi, se iSče. Začetna plača 160 K. BoS-njakovic, Zagreb, Vinogradska cesta štev. 8. I. nadstr.
lM~?r izurjen v sadjarstvu in zelenja-llLiGI darstvu se sprejme v stalno službo. Gospodarstvo grajščinc Impolca, p. Radna na Dolenjskem.
Vino peiiiovec ZiZolr^t*
merni ceni priporoča veletrgovina vina Barblč & Radonič, Novi Vodmat, v hiši g. Lapajne.	_
klanrnriai io posestvo tik Ljubljane ISUjJlUlluJ JC pripravno za vsako obrt ali industrijo. Poizve se pri Val.Bet-telino Rožna dolina št, 289.
Rnf*!f0 pločevinasto kangle za mast IrJltlb ali med ima na razpolago Zadružna centrala, Ljubljana, Miklošičeva ulica, 8.
SUHI o skladiščnika preddeiovca
ali inkasanta išče mlad mož, ki lahko položi kuvcijo. Ponudbe prosi Joško Poljše Dunajska c. 47. Ljubljana.
Ttitatfi5 se sprejmejo v stalno delo. bUluSJi Zglasiti so je pri Jak. Vodopivcc, zid. mojster Zagorje ob Savi.
IO
oljnate in druge odda Nakupovalna zadruga, Ljubljana, Aleksandrova cesta 5.
nemški izdelek, uporabne s in brez j kisline, v kartonih po 1 in 2'/i kg nudi od skladišča
Občinski lov N
občine Kačna pri Grosupljem se bo oddajal dne 30. junija ob 9. uri dopoldne na javni dražbL Lovišče jc primerno tudi za oddaljene lovce, ker sta v sredini lovišča želez, postaji Čušpcrk in Predole.
zadruga za kemično potrebščine
izven, Preradovičevaffllca iz.
Telefon: 16—-91. — Naslov za brzojavc: Kropatria—Zagreb. Zahtevajte cenik in vzorce!
(ali lolcomobilo) dobro ohranjen od 30 IIP naprej, se takoj kupi. Ponudbe pou »Parni stroj« 2428 na upravo .Slovenca"
Zahtevajte takoj ponudbo za moj splošno poznani
praBni prašek »KONTENT«.
Medicinalna drogorija B. Šinkovec, Kranj. — Zaloga Ivan Koželj, Ljubljana, Tržaška cesta štev. 27.
Majie »Slovenci!"!
Lovska pušfta
pritličje
dvocevka se proda, M. Pajk, Poljanska e. C
UovodoiSopravo
se dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečarju J. KOPAČU v Ljubljani GOSPOSVETSKA CESTA številka 90
letnik 1917 In 1918 naravnost od vinogradnikov kup* Ijeno se toči v restavraciji
P. KOŠAK,
_preje „pri Feriincn" Ljubljana Krekov trg.
za premogovnik Hrastnik Trboveljske premogokopne družbe se išče. Nastop službe 1. septembra 1920. Plaža po dogovoru. Cenjene ponudbe na Bratovsko skladnico Trbovlje.	2263


li se ioj spreten
Ponudbe naj sc vpošljejo na Restavracijo Grand Hotela Union v Ljubljani.
v hlebih 1V2 kg.
Sir Trapist
Sir Groyer "
ponudi naprodaj Parna Mlekara
Nova Gradlška, Slavonija.
Ponudimo tako) dobavljivo postavljeno v NOVI SAD
151

To blago se proda tudi v manjših količinah. - Vprašanja naj se naslovijo na Nikolaj Freystadtl, ravnatelj »Orient« kem. in indnstr. d d. Wien I. Fleischmarkt 1, sedaj: Novi Sad, hotel Eli-zabeta. Frvovrstnr, najbolje uvedeni agenti se iščejo.
MHPf	T .-1" '----:
na poseku, ki se lahko spravijo vsak čas, pol ure, od postaje Grabštanj, na mestu kakor leže.
Pismene ponudbe je vložiti do 25. junija 1.1 pri upravi posestev Liechtenstein v Rožeka,
PT Išče se sposobno
za
in sicer;
1.	dva struino iSvežbana opravitelja za parne iage
2.	trije strojniki
3.	Štirje 2agarji (gateristi)
4.	dva brusata za pile
5.	dva knjigovodji, katera so obenem vešča korespondenco H. dva blagajnika
7.	dva kantinerja, oden s kavcijo od K 50.000-—, drugI s kavcijo od 20-000-—
8.	dva skladlKnika drv
0. dva Šoferja za tovorne avtomobila
10. 3tirje ključavničarje.	0350
Ponudbo z referencami je poslati na:
JELEBIT", d. d. za izHavaole gozdov in rudnikov,
Zagreb, Gajeva ulica 35.