MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK >BWSiW— Uraoniatvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / falelon uradnIStva 3440, uprava 245S ■shaja razen nadalja in praznikov vsak dan ob 10. url / Valja mesnino prejeman a upravi ali po poiti 10 Oln. dostavljan na dom 13 Din / Oglasi po eanlku t Oglasa spralema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani t Poitnl iakovnl račun iL 11.408 19 •JUTRA 99 Reformi sov elske ustave V sovjetski Rusiji se dogajajo Idrije čase zanimive stvari, ki dokazujejo, da se sovjetski sistem vedno bolj oddaljuje °d prvotnega komunizma, kakor ga je ustvaril pokojni Lenin. Opozicija, ki je čaje hotela vrnitev k staremu sistemu, je Uničena. Po umoru K i r o v a, kompromitirani voditelji, po vrsti sami Židje Z i-n o v j e v, K a m e n j e v in drugi, so obsojeni v pregnanstvo menda že prispeli na zloglasne Solovjecke otoke, odkoder se bodo težko kdaj vrnili in celo vsa njihova dela so se zaplenila in sežgala, da se na ta način vniči prav vse, kar bi še moglo spominjati nanje. Lev Trocki tBronstein), ki je bil menda duhovni vodja te akcije, sicer ni bil izročen sovjetskim oblastvom kakor je Rusija zahtevala od Francije, a na to, da bi se še kdaj nio?el vrniti v Rusijo, more zdaj misliti nianj kakor kdajkoli poprej. Vsesovjetski kongres, ki je te dni zboroval v Moskvi, 'e odobril Staijinovo politiko. Ta kongres je pa bil nepregledne važnosti tudi glede sklepov, ki jih je sprejel o reformi dosedanje sovjetske ustave, fa reforma sicer še ne bo pomenila o-Dustitve temeljnega načela boljševizma Klede lastnlnstva, zato pa bo odpravila dosedanji despotizem diktature z uvajanjem nekih važnih elementov demokrate. Sovjeti — demokracija?! To dvoje % kar ne moremo misliti v kakršnikoli Medsebojni skupnosti, in vendar sc bomo Morali počasi privaditi tudi temu. Po načrti, nove ustave se uvedejo v Rusiji ‘aIne in neposredne volitve parlamen- j tarnih zastopnikov ljudstva ob istočasni tranitvi enakopravnosti industrijskega j 'klavstva in kmečkega ljudstva. Volilno j Dravico bo imelo nekako 97 odstotkov v'eh moških in ženskih volilcev: brez jče jih bo le 3 odstotke in sicer zaradi jeSa, ker jim bo ta pravica vzeta iz po-'tični' razlogov. Tako se bo prvih pikih in neposrednih volitev v sovjetski pl,siji ude/ežilo okoli ICO milijonov ljudi. 9 izjavi komisarja Molotova, se bo Dr' reformi ustave vzelo iz parlamentarca sistema vse, kar je v njem dobro M se prilagodilo sovjetskemu sistemu. »V Rusiji se bo uvedel pravi demok- .tški ''‘Steni, izločile pa se bodo vse napake ‘are demokruci;e. Po novem volilnem ?^Rnu fco v Rusiji parlament mnogo 'čžjj volih - ' dror je bil dosedanji sorski sistem,’^ je dejal Molotov. ;e bo se pa spremenil samo m t,°!:tev in ljudskega zastopstva, ampak 'vi sistem vlade same. Tako bo s to ornio konec zloMas’ GPU ( alc iz ^re.'šnie še zloglasncjše Čeke, tajne 9v,etskc po icije), ki se bo spremenila v za notranje zadeve, torej v Ka o v, o t ran je ministrstvo. Mimo te- Brez male antante ne bo šlo Italija m le!al*ka konvencija — Kakšen bo odgovor §*em£iie! - Enetna fronta male antante, balkanske zveze 3n sovjetske Rusije proti načrtom zahoda PARIZ, 11. februarja. Italija je prva odgovorila na predloge glede sklenitve letalske konvencije, katero je iskreno pozdravila, vendar pa z nekimi dodatnimi predlogi, o katerih se zatrjuje v Parizu, da niso bistvene važnosti, v resnici pa ni tako. Predlogi Italije se namreč nanašajo na srednjo Evropo in so prikrojeni tako, da Jih mala antanta in balkanska zveza ne bosta mogli enostavno dopustiti. Tako se je ustvarila sedaj nekaka skupna fronta Rima, Pariza in Londona za pritisk na Nemčijo, ki še vedno pripravlja svoj odgovor. Kakšen bo ta odgovor seveda še ni znano, vendar pa se da sklepati iz raznih okolnosti, da bo Nemčija sprejela načelno načrt letalske konvencije, ki se bo pa morala izoblikovati tako, da bo dobila popolno enakopravnost glede oboroževanja v zraku. Kar tiče podonavskega pakta, da se ta pakt konstruira tako, da se nihče ne bo smel umešavati v zadeve druge države, zlasti ne Avstrije. Berlin si to predstavlja tako, da se izloči popolnoma tudi vsak vpliv Italije ali Francije in bo potem samo od avstrijskega ljudstva odvisno, ali bo Avstrija ostala taka kakršna je danes in samostojna, ali pa se bo spremenila v smislu narodnega socializma ter celo združila z Nemčijo. Tak pakt neumeša-vanja bi pa pomenil diametralno nasprotje onega, kar hočeta Italija in Francija. Glede vzhodnega pakta bo pa Nemčija ostala slej ko prej na svojem dosedanjem stališču. Prav v tem pa bodo največje težkoče. Znano je, da se je Francija obvezala na-pram Rusiji, maii antanti in balkanski zvezi, da se bo skleni! najprej vzhodni pakt, in to neglede na Nemčijo in Poljsko in se bo šele potem pričelo delo za realizacijo podonavskega pakta, sporazuma z Nemčilo in razorožitve. Od tega svojega stališča Rusija, mala antanta in balkanska zveza ne odstopijo in se ne bodo spuščale v prav nobena pogajanja za izvedbo londonskih načrtov, dokler se to ne zgodi. Zaradi tega se tukaj misli, da bo potrebna v kratkem velika konferenca zunanjih ministrov Franclje, Rusije, male antante in balkanske zveze, na kateri naj bi se razčistila vsa zadevna vprašanja. Tisti, ki v Parizu ali drugod mislijo, da bo srednja in vzhodna Evropa enostavno sprejela vse, kar bo sklenila zahodna Evropa, se zelo motijo. Računi brez tega dela Evrope, so računi brez krčmarja. Samo v Londonu in v Rimu so lahko tako naivni in mislijo, da Je vse odvisno samo od njih. BERLIN, 11. februarja. Kakor se izve iz poučenega vira, je nemški odgovor na londonske predloge že sestavljen. Nemška nota bo izročena po poslanikih v Londonu in Parizu v sredo ali četrtek. odbor narodne skwol?‘ne PRVA SEJA ODBORA PO RAZPUSTU NARODNE SKUPŠČINE. ODBOR OSTANE DO NOVE SKUPŠČINE. BEOGRAD, 11. februarja. V soboto 3e bila prva seja administrativnega odbora narodne skupščine, kateri je predsedoval narodni poslanec Vasilije Trbič. Odbor je razpravljal o položaju, ki je nastal po razpustu narodne skupščine in ugotovil, da traja po odredbi čl. 3 pravilnika o organizaciji skupščinske službe funkcija adminlstra livnega in personalnega odbora permanentno vse do izvolitve nove narodne skupščine in do konstituiranja novega administrativnega in personalnega odbora. Administrativni odbor je nato razpravljal o zahtevi Huseina Kadiča, ki je bil zaradi soudeležbe pri znani aferi zaradi agrarnih begluških obveznic v Sarajevu izročen sodišču in zaradi tega od 3. marca lani ni pre jemal dnevnic. Odbor je njegovo proš njo za naknadno izplačilo dnevnic odklonil. Nadalje je razpravljal tudi o zadevi Šukrije Kurtoviča, ki je bil izvoEen kot podpredsednik administrativnega odbora za člana državnega odbora in stoji zato na stališču, da mu pripadajo poslanske dnevnice. Odbor je zadevo ugodno rešil. Mobilizacija rezervistov v Italiii ITALIJA BO NAPADLA ABESINIJO. RIMSKA VLADA JE ŽE SKLENILA OBOROŽENO AKCIJO. ko ae Pa bosta ustanovila še dva nova 9'nisarijata, komisarijat za prehrano ter tn-sarijat za zunanjo trgovino. Kar je j najvažnejše, po določilih novega naša o S0Vj ske usdave se uvede v kotni-j,ri osebna uprava, ne več kolektlv-dotv 3e doslej. To pomeni, da k ‘ sovjetska Rusija v vladi samostojne , sarje, ki bodo de faeto ministri, p' r so v nesovjetskih državah. Isto ho k*. !ilial° tlldi za razne krajevne in pobi nu- komis',rie’ ki se bodo po svojih Kepah približali vsaj na zunaj bivšim rsKim »"•nhernatorienu-, kajti sovjetska sna pripravlja nvmo drugega tudi večjo j. »centraePo alt centralizacijo uprave. ^Protno bo pa nova ustava opustita zadnje sledove zasebne lastnine ^ še z: PARIZ, 11. februarja. Današnji »Ma tln« objavlja telefonsko poročilo svojega rimskega poročevalca, po kateri je italijanska vlada sklenila zapo-četi v Afriki oboroženo akcijo proti Abesiniji. V Rimu so trdno odločeni; da se morajo incident? med Italijani In Abesinci (ki so jih Italijani sami Izzvali!) na vsak način nehati In za vedno preprečiti, da se tako zavarujejo italijanski kolonialni Interesi. Vlada je že izdala odredbe za delno mobilizacijo moštva in častnikov. Tako so poklicani pod orožje vsi rezervisti letnika 1911, v kratkem bodo pa poklicani tu- di letniki 1912, 1913 in morda še drugi. Ta mobilizacija je potrebna zato, ker se pričakujejo operacije večjega stila. Ali bo Italija Abesiniji napovedala vojno ali Jo bo napadla brez napovedi, Še ni znano. Voivodinski Nemci razcepljeni NOVI SAD, U. februarja. V Novem Sadu in v vsej Vojvodini se opaža z ozirom na razpis novih skupščinskih volitev živahno gibanje. Posebno pozornost se posveča narodnim manj- in bo služilo pri tem za temelj načelo socialistične lastnine. Kakšen bo efekt te reforme v praksi, seveda še ni mogoče reči; počakati moramo, ka.i nam pokaže bodočnost. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da bo nova sovjetska demokracija to. kar pojmujemo pod tern izrazom mi v srednji in vzhodni Evropi. Nudila prav gotovo ne bo sovjet skiin državljanom možnosti, da bi izvolili v parlamentarno zastopstvo ljudi, ki bi bili nasprotniki boljševizma sploh, ali pa bi celo mogli In smeli spremeniti boljše- viški režim. Ta nova demokracija bo pač taka, da se pred njo sovjetskim mogotcem ne bo treba prav nič bati. Tako demokracijo imajo v narodnosocialističm Nemčiji in fašistični Italiji. Vendar pa pomeni ta reforma korak dalje od čistega boljševizma kevoluciji, o kateri nihče ne ve, kako in kje se bo končala. Dokaz, da boljševizem ni popolnost, kakor so hoteli dokazovati njegovi apostoli, ampak j« in ostane samo — eksperiment. šinam. Madžarom in Nemcem, ki ne bodo mogle pestaviti svoje lastne kandidatne liste, ainpak se bodo najbr-že pridružile kateri večji skupini. Madžari bodo, kakor se zatrjuje, nastopili enotno, dočim so se Nemci razcepili že sedaj v dve skupini. Oster mraz §z Sibirlfe BUDIMPEŠTA, 11. februarja. Preteklo noč je vihral preko Madžarske mrzli val, ki je prispel iz Sibirije. Temperatura je padla na 30 do 35 stopinj C pod ničlo. Obenem je spet pričelo snežiti in je promet povsod zelo oviran. (Posledice se čutijo tudi pri nas v Mariboru, Op. ur.) DVANAJSTI FEBRUAR V AVSTRIJI LUNA J, 11. februarja. Posamezni voditelji razpuščene avstrijske social-no-demokratske stranke delajo obupne poizkuse, da bi vsaj lokalno organizirali demonstracije na obletnico lanskih krvavih dogodkov, 12. t. m. Tajno se neumorno širijo letaki med delavstvom, katerega hočejo dobiti za demonstracije. Mimo tega pozivajo de lavce, naj bojkotirajo na ta dan vse državne in občinske ustanove. Obla-stva se pripravljajo z vsemi sredstvi na jutrišnji dan in so aretirale tudi že večje število marksističnih agitatorjev. POMIRJENJE V BUDIMPEŠTI. BUDIMPEŠTA, 11. februarja. Regent Horthy je v soboto dolgo kon-feriral z ministrskim predsednikom Gomhosem in bivšim ministrom grofom Štefanom Bethlenom. Na tej konferenci so se razmotrivala in zadovoljivo rešila vsa sporna vprašanja, ki so se pojavila v krilu vladne stranke. Ta vprašanja, ki so nastala glavno zaradi osebnih nesporazumljen, so s tem popolnoma odstranjena. Vlada bo tako mogla mirno nadaljevati svoje delo. LETALSKI PROMET Z AMERIKO. BERLIN, ll. februarja. Nemčija in Španija sta sklenili konvencijo o podpiranju rednega zračnega prometa med Nemčijo in Južno Ameriko. Dnevne vesti Krvav zločin v Prlekiji GROZOVIT ROPARSKI UMOR V NUNSKEM GRABNU PRI LJUTOMERU. V Nunskem grabnu blizu Ljutomera se je odigralo včeraj zjutraj grozovito dejanje. Ljudje so našli na domu mrtvega . 60-Ietnega posestnika Jakoba Vrhovnika in smrtno nevarno ranjeno njegovo 5-1-letno ženo Nežo. Dvorišče, kjer je ležal mrtev Vrhovnik, je bilo vse oškropljeno s krvjo. O strašnem dogodku so bili takoj obveščeni ljutomerski orožniki, ki so se podali na kraj zločina in ugotovili naslednje: Vrhovnikova hiša stoji na samem v Nunskem grabnu. Vrhovnik je bil poštenjak in skrben gospodar ter sta se z ženo dobro razumela. Otrok nista imela. Ko je včeraj popoldne okrog 1. ure prišla k Vrhovnikovim pogledat soseda Marija Ozmetova, se ji je nudil strašen prizor in je skoro iz strahu omedlela. Med gospodarskim poslopjem in stanovanjsko hišo je ležalo v snegu krvavo in razmesarjeno Vrhovnikovo truplo. Glavo je imel vso razbito in je bil obraz pokrit s posušeno krvjo. Vrhovnik je bil ponol-noma oblečen in obut v škornje. Pred vrati kravjega hleva je ležala golida, na kateri so se tudi poznali krvavi madeži. Na skednju so v slami našli oblito s kr- Izrszila umetnostnega stila j K predavanju vseuč. prol. dr. I. Cankarja v Ljudski univerzi. V petek zvečer je imel vseučillški profesor dr. Izidor Cankar v tukajšnji Ljudski univerzi otvoritveno predavanje k svojemu umetnostno zgodovinskemu ciklu, ki to obsegal v celoti šest predavanj. Pred pričetkom predavanja, ki je privabilo v dvorano bivšega kina »Arolo« številno poslušalstvo, je predsednik Ljud ske univerze inž. Kukovec s toplimi besedami pozdravil odličnega gosta. Predavatelj, ki je znan kot temeljit strokovnjak v stvareh umetnosti in umetnostne zgodovine, je uvodoma razporedil in raz členil umetnostna izrazila, ki so forma (oblika) in snov. Obravnaval je v svojem prvem predavanju vprašanje snovi, ki se v umetnostni obdelavi očltuje v treh možnih skupinah: sp i ritual i-zem, kjer gre za snovno obdelavo nečesa umšljenega, zasanjenega, idejnega. Potem jo druga skupina: realizem, kjer se obdeluje nekaj stvarno danega; pa se morebiti vzporedno izraža nekaj idejnega. Končno n a t u r a 1 iz e m, kjer se prikazuje zgolj stvarno resnična snov in življenje. V zgodovini umetnostnega ustvarjanja se vsi trije pojavi snovnega u-metnostnega izrazila prelivajo v nekem va'ovanju, kjer so pa dobe spirituali-stičnega ustvarjanja krajše, naturalistične ga pa mnogo daljše. Beogra čani na belem Pohorju Od 160 beograjskih izletnikov, ki so pri speli v petek v Slovenijo, se jih je le 12 o-junač lo za Pohorje. V soboto zjutraj je hotelo pet takih junakov pod domačim vodstvom prodreti od Seniorjevega doma .skozi vihar in meglo pri 20 stopinjah mraza preko Šiklarice in Planinke na Pesek, vendar so bili že na Jezerskem vrhu zavrnjeni od silovitih vetrov in ostrega me-teža. Vsak poskus nadaljevanja poti je bil pri tako velikem snegu zaman. Zato so se Pa v krasnem smuku vrnili po novi trasi-rani poti do Ribnice in ; ostaje ter šli prenočit v Ruše, kjer sta jih pozdravila župan g. Lesjak in učitelj g. Zej. Včeraj zjutraj so se povzpeli do Sv. Areha k Ruški koči, nakar so se v lepem soncu zasmučali do Mariborske koče in Pohorskega doma; povsod dobrodošli. V slalomskem drznem spustu so zdrčali preko Sv. Bolfenka v dol!no. Ob 18. uri so se odpeljali. Bili so srčno navdušeni in polni vztrajne volje. Lahko jim je šlo navzgor, še lažje na-*«dol. Polomili so smučke, polomili in izgubili so palice, a ostali so celi razen ene ga, ki se je ranil na »nezgodnem mestu«. Prva beograjska smučina je zarisana, pa jo bodo še nadaljevali. Agilna »P-utnika«. tako naš kakor beograjski, bosta naš'a novih belih junakov in jih pripeljala k sam! v jo in nezavestno Vrhovnikovo ženo Nežo. Na levi strani glave je imela veliko rano, iz nosa pa ji je še vedno curljala kri. Po prvih ugotovitvah sodeč se je strašni zločin zgodil včeraj rano zjutraj in je zločinec najbrže napadel najprej ženo, nato pa še moža, ki je na njene klice prihitel na pomoč. Nezavestno Vrhovr.i-kovo so takoj prepeljali v ljutomersko bolnišnico, truplo umorjenega Vrhovnika na v ljutomersko mrtvašnico, kjer ga je danes raztelesila sodna komisija. Na kraj zločina se je podal davi tudi mariborski daktiloskop g. Grobin, da bi ugotovil nekatere podrobnosti. Pokojni Vrhovnik je DreiŠnji dan prodal tele in imel pri sebi okrog 800 Din denarja. Ves denar mu je ronar pobral. Odnesel mu je pa tudi samokres, ki ga je imel pri sebi. Za zločincem še niso mogli najti prave sledi, ker se tudi žena, ki se je sinoči nričela zavedati, ničesar ne spominja. Pričakovati je. da bodo varnostne oblasti vendarle kmalu izsledile zverinskega zločinca in tako po-iasnile strašno zagonetko. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Joseiove« grenčice. Nov zdravnik v Mariboru. V seznam zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino je vp;san dr. Metod Špindler v Mariboru. Par. Mariborski kinopod:etnik g. Julij Guštin je daroval mariborski prostovoljni gasilski četi 500 Dlri. Za plemeniti dar mu izreka vodstvo prisrčno zahvalo. Novo vodstvo Združenia rezervnih častnikov. Včeraj je bil v Beogradu izredni občni zbor Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov iz vse države. Na občnem zboru je bil dosedanji komisariat združenja ukinjen in je bila po dol gotrajnih in živahnih debatah izvoljena nova uprava z državnim svetnikom Ig-gnjatom Stefanovičem na čelu. V nadzorni odbor je bil med drugimi izvoljen tudi g. Jakob Perhavec iz Maribora. Važna delavska konferenca. Včeraj dopoldne je bila v zbornični dvorani Delavske zbornice v Mariboru konferenca, ki so se je udeležili vsi delavski zaupniki iz Maribora in okolice ter funkcionarji Narodne strokovne zveze. Na konferenci sta obširno poročala tajnika NSZ gg. Vladimir Kravos in Bučar o strokovnem in idejnem pokretu ter o organizaciji. Drugi roditeljski sestanek na I. drž. de kliški meščanski šoli se je vršil 8. februarja. Res lepo je predaval šef zdravstvenega doma dr. Vrtovec o temi, kaj morajo vedeti in o čem si morajo biti matere same na jasnem, ako hočejo svojo dora-Ščajočo mladino pravilno vzgojiti v pogledu spolnega vprašanja, da obvarujejo svoje otroke zablod ter jih pravilno pripravijo za vstop v življenje. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo sestanka lepo število mater — bila je zopet polna risalnica — dokaz, da so matere željne pouka vsakikrat, kadar gre za vzgojo njihovih otrok. Izvajanjem dr. Vatovca so sledile z izrednim zanimanjem ter so bile hvaležne za razjasnitev vprašanj, ki jim delajo pač največ skrbi in preglavic. Zato bodi izrečena predavatelju prav prisrčna zahvala, da se je odzval vabilu upraviteljstva, hvaležnost mater pa mu bodi dokaz, da je pogodil prave besedi. Prav prisrčna zahvala pa tudi materam, da so poseti'e predavanje v tako lepem številu ter jih prosimo, da se odzovejo vsakokrat, kadar jih vabimo na predavanja ali razgovore. Ra?I"r banske i»”rave občJnam -Me volilnih imenikov. Obč5"ske uprave morajo takoj razgrniti v občinskem uradu volilne imenike vsakomur na vpogled. Vrak do ima pravico vp,!,n' nrRr>ic;>ti in zahtevati! popravek bod!si zase, bodisi za ^o^a dn*"p"a. T' vki, ’ "'na v volilnem imeniku letos v januarju izvr- šila, od okrajnega sodišča še niso potrjeni in za te volitve ne veljajo. Zato naj se vsakdo za sebe ali za druge sam prepri-čr, ali so vsi upravičenci vr-v^n’ v volilni imenik, odnosno izV-'"'”1’- če mv^io volilne pravice. Popravki se morajo zahteva ti samo še do 22. t. m. RekV ' i rok že teče in naj se volilni imeniki takoj pre--gledajo in popravijo. Dodatni zakon po-daljšire dobo bivanja v obč'-|i> kot poroj za vpis v volilni imenik na eno leto. To se pravi, da ima volilno pravico tisti, ki je bival najmanj leto dni v občini. Naval krvf, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dr-žljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z a-por tbo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-ga ten ju. vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Sijajno uspela akademija Pomladka Jadranske straže. Včeraj popoldne so pomladki Jadranske straže, organizirani na mariborskih šolskih zavodih, pod vodstvom mestnega odbora Jadranske straže priredili v veliki unionski dvorani v proslavo vladike Strossmayerja sijajno uspelo akademijo. Dvorana je bila okusno dekorirana po načrtih dekoraterja inž. arh. Vičiča, udeležba pa je bila prav častn-v Spored je bil zelo bogat in pester. Človek na prvi pogled ne bi prisodil našim najmlajšim in mladim tolikšnih sposobnosti, kot so jih dokumentirali na tej akademiji. Nastopili pa so tudi mali harmonikarji pod vodstvom strokovnega učitelja g. Šušteršiča in orkester dijaške čete v tukajšnji inženjerski podčastniški šoli. Nastop zborov in orkestrov posameznih mariborskih šolskih zavodov je izzvenel v neko medsebojno tekmovanje, ki je dalo novih pobud. Z avtobusom v Celje. Na tekmo v slalomu 'za nrvenstvo dravske banovine in Mariborske zimsko-sportne podzveze, ki bo v nedeljo, dne 17. februarja 1935 ob 11. uri pri Celjski koči nad Celjem, bo v primeru zadostnega zanimanja voz!l poseben avtobus. Odhod iz Maribora (Glavni trg) ob 5. uri, povratek iz Ceba ob 20. uri. Voznina v Celje in nazaj 50 Din za osebo. Prijave se sprejemajo do petka, dne 15. t. m. v pisarni »Mestnega avtobusnega nrometa« na Glavnem treu (telefon 22-75) kjer dobe interesenti tudi ostale informacije. Retfnl letni občni zbor krajevnega odbora Pdečega križa v Mariboru bo jutri, torek 13. t. m. ob 20. uri pri »Orlu«. — Občnemu zboru našega Rdečega kr za bo prisostvoval tudi delegat banovinske?;? odbora iz Ljubljane. Člani se pozivajo, da se zbora v č!m lepšem številu udeleže. Redni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže v Mariboru se bo vršil v lovski sobi hotela >Orel« v ponedeljek dne 11. februarja 1935 ob ŽO. uri. V primeru nesklepčnosti se bo vršil občni zbor nepreklicno pol ure kesneje. Dnevni reci: 1. pozdrav predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika in ostalega upravnega odbora; 4. volitve novega odbora; 5. poročilo g. Lavrenčiča o nabavi društvenega doma v Bakru; 6. slučajnosti. Ker gre za čimlepšo manifestacijo naše pomorske zavesti, ki je zlasti letos dobila konkretno obliko v nabavi društvenega doma, vabi k čim večji udeležbi — odbor. Predvajanje modernih eksperimentov gospoda Svengallia v torek 12. februarja v »Veliki kavarni«. Ogenj v Streliški ulici. Davi ob 3. uri je nastal ogenj v mizarski delavnici Ant. Sanjka v Streliški ulici. Delavnica je bila polna suhega lesa in se je ogenj z bliskovito naglico širil. Na pomoč so takoj prihiteli mariborski gasilci z dvema avtomobiloma in turbinkama in takoj stopili v akcijo. Prišli pa so gasit tudi drugi. Gašenje je bilo silno težavno, ker je bil bližnji jarek popolnoma zamrznjen in so morali črpati vodo \% 600 m oddaljenega hidranta na Betnavski cesti. Voda pa jim je zmrznila tudi v ceveh in so le z največjim naporom rešili pred plameni stanovanjsko hišo, dočim je de!avn;ca zgorela do tal. Škoda je ogromna in je ocenjena na Din 150.000. Krita je z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal še ni ugotovljeno. Mariborski gasilci so se šele zjutraj okrog 8. ure vrnili domov, vsi oremralaai In makri. Narodno g.edalžšie REPERTOAR. Ponedeljek, 11. februarja: Zaprto. (Gostovanje v Ptuju.) Torek, 12. februarja ob 20. uri: »Zdrav nik na razpotju.« Red B. Sreda, 13. februarja: Zaprto. Četrtek, 14. februarja ob 20. uri: »Od zore do mraka«. Red A. Znižane cene. Abonentje reda B prejmejo v torek, 12. tm. komedijo Bernarda Sha\va »Zdravnik na razpotju«. Ta igra ima vse Showove odlike: blesteč dialog, odrsko učinkovito dejanje i ndui;ovito pisano vsebino. Režira inž. arh. Stupica. V kratkem bo premiera Fallove operete »Veseli kmetič«. Ta opereta spada med najlepša starejša operetna dela ter je tako v muzikalnem, kakor v vsebinskem pogie du odlična, pisana nešablonsko. Komur ni do bučnega, sodobnega jezza, mu bo ta opereta prav ugajala. Režija je Harasto-vičeva, naslovno ulogo igra P. Kovič. Naslednja dramska premiera bo Feld-manova tragikomedij »Profesor Žič«. Dr. Miroslav Feldmann je upoštevan hrvatski pisatelj, ki so njegova številna dela prodrla tudi že v tujino ter jih uprizarjajo zlasti na Češkem. Mariborsko uprizoritev pripravlja glavni režiser J. Kovič, ki igra tudi glavno ulogo. Razen njega sodelujejo Zakrajškova, Kraljeva, Savinova, Starčeva, Gorinškova, P. Kovič, Nakrst in Blaž. Pester večer Smerkoljeve, Jelačin, V on drašek. V drugi polovici tega meseca pri-rede v marib gledališču Vali Smerkolje-va, subreta in prva balerina ljubljanske o-pere, Mirko Jelačin, naš popularni radio-tenor, ki je prejšnja leta deloval po nemških odrih ter Oton Vondrašek, ki je odličen pianist ter je znan kot tak po večini evropskih velemest pester večer. KINO »Kino Union.« Od danes sobote dalje« »Pastir Kostja«, prva ruska opereta. isRJMžKt KINO Ponedeljek ,>Nien največji uspeh0 Martha Eggerth. Od torka dalje „30 dtf princeza". Silvija Sidney. Krasen filr> v nemškem jeziku. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Peti dan žrebanja V. razreda, 29. kola. dn« 9. februarja so bi i izžrebani sledeči dobitki: Din 40.000 36466; — Din 30.000 51888; Di« 10.000 7812 9008 37422 42429 45214 5700? 65989 66246 79647; — Din 8000 2045 7954 18492 19754 25230 40528 42246 43304 5676' 58167 64864 86295 89225 89366; — Din 600« 1337 3099 15336 21465 35778 .38457 456+1 49804 53722 71299 7C058 76711 81315 8196» 82652 90144; Din 5000 4450 9694 16239 2164* 25107 27690 28520 32200 34389 .34580 4222* 42283 50799 59219 59429 66323 77843 80Sl| 98739; - Din 3000 1840 23332 31674 4151» 53711 60069 66348 67572 68755 83216 9010* 95630 95630 96787 98255; — Din 2000 51® 1606 24418 28338 29703 45724 47663 49^ 76026 7927S. Bančna poslova'nica BEZJAK, Maribor. Gosposka ulica 25, Razne nezgode. Pri smučanju se je vče; raj popoldne v Studencih hudo ponesre# 17 letni vajenec Herbert Taconja. Z’-*11' si je levo nogo nad kolenoi •. Na banovi*1' sk* - inarski šoli pa je doletela huda ne' sreča 19letnega gojenca Ivana Skačka, ^ je padel na stopnicah in si zlomil levo fP' ko. Oba ponesrečenca se zdravita v mai-'' borski bolnišnici. Tja so pripeljali do. oldne tudi 21-letnega dela'---’ Andrej Tavžnerja z Brezja, ki mu je že pred * dnevi padel na desno nogo težak ploh 1,1 mu zdrobil stopalo. Sibirski mraz je pritisnil davi. Živo bro v termometru je zlezlo 17 stopinj *! pod ničlo. Bilo je današnje jutro najb°' mrzlo v letošnji zimi. Okoličani, ki so Pfl' hajali davi v mesto, so bili polni ivja, karicam pa je celo zmrznilo mleko v vf' čih. Hud mraz je povzročil precejŠn) škodo tudi pri vodovodnih napravah, K6 so zaradi mraza ponekod popokale ce^1' Vremensko poročilo mariborske orološke postaj . Davi ob 7. uri je kaj toplomer 14.6 stopinj C pod ničlo; malna temperatura je znašala 17 stoP1^ C pod ničlo; barometer je kazal Prl ? stopinjah 743.1, reduciran na n‘^° -0 741.4; relativna vlaga 87; vreme je • ^ in mrzlo; vremenska prognoza: ^ bistvene spremembe vremena, rnra* popustil. Uspehi vztrajnega kulturnega dela K OBČNEMU ZBORU MUZEJSKEGA DRUŠTVA. — MARIBORSKI MUZEJ OBISKUJE VEDNO VEČ LJUDI. — DOSEDANJI PROSTORI POSTAJAJO PREMAJHNI. snovala se je posebna zbirka blagopokoj- V nedeljo je bil v čitalnici Študijske knjižnice redni letni občni zbor mariborskega Muzejskega društva. Zboru je Predsedoval dolgoletni zaslužni predsed-n*k prelat dr. Fran Kovačič, ki je v daljših uvodnih izvajanjih opozarjal r.a dve oviri, ki se stavita na pot delovanju Muzejskega društva, in sicer obča mate-nal zacija, ki smatra ustanove kakršna je muzej, kot potrebno zlo, potem pa iz •ega izhajajoče nerazumevanje za zgodovinske spomenike. Na sporedu občnega zbora so bila potem poročila, in sicer je najprej poročal agilni društveni predsednik prof. Franjo Baš. V sm'slu njegovega izčrpnega poročila ,se je osredotočevalo društveno delovanje r.a prirejanje dosedanjih muzejskih .zbirk ter njih spopolnjevanje. G’.e de prvega: na novo se je. preuredila rimska zbirka, zavarovala, se je zbirka iz 1. 1848. prav tako zbirka kolovratov itd. Vzporedno je Šlo nadaljevanje dosedanjih fcbirk, in sicer izkazuje najlepši prirastek s.rheološ.ka zbirka. Številne potnem bne najdbe iz preteklega leta so k temu 'z-dafiio prispevale. Predvsem gre tukaj Za izkop obeh tičn'c pri Sv. Boltenku, hallstattske naselbine v Rušah, tinjske najdbe, izkopanina v Dolgi njivi, selišče v Loki pri Žusmu itd. Tudi pri šmarskih okopavanjih, ki jih je izvršil dr. Lorger 'n ki so odkrila 1 km dolgo obzidje s cen tra' n'm poslopjem, dragocenimi freskami, kopalnicami, tubuli itd., je mariborsko Muzejsko društvo iniciativno sodelo-vaIo. Pa tudi ostale zbirke so se izpopolnile, razen umetnostne zbirke, kjer ni bilo velikega napredka. Numizmatična zbirka izkazuje prirastek 80 rimskih novcev in 140 novcev k tipološki zbirki jugoslovanskih novcev. Tudi zbirka orožja se je izpopo!nila, potem etnografski, cerkveni in zlasti prirodopisni oddelek. 0- nega viteškega kralja in pa generala Mai stra. Obisk muzeja narašča iz leta v leto, kar je lepo in častno priznanje tej naši odlični kulturni ustanovi. Lani je bilo 5000 obiskovalcev, med njimi okoli 100 odličnih znanstvenikov in kulturnih delavcev. Žal se vedno bolj čuti pomanjkanje prostorov. Sledilo je poročilo marljivega društve-nega blagajnika inž. B a u m g a r t n e r-j a. Društveni dohodki so znašali DL: 50.438.19, izdatki 43.945.10 Din, prebitek pa 6,493.09 dinarjev. O prirastku društvene knjižnice, ki je inkorporirana Študijski knjižnici, pa je poročal ravnatelj Študijske knjižnce Janko Glase r. Potem ko je prof. dr. D o 1 a r v imenu nadzorstva predlagal odboru razrešnico s pohvalo, so sledile slučajnosti. K besedi se je oglasil ravnatelj Študijske knjižnice J. G1 a s e r, ki je v imenu mestne občne pozdravil občni zbor in izrekel željo, da bi se v odnosu do mestne občine razvila čim lepša harmonija. Nato so se sprožile še nekatere aktualne društvene zadeve, in so posegli v debato kipar Ivan Sojč, prof. Franjo Baš in nad-svetnik dr. V. Travner, ki je k vprašanju, da bi se naj muzej preselil v grad, naglašal, da bi naj posebna komisija ugotovila, ali je grad za prireditev v magi-stratni sedež primeren, ter hkrati opozarjal na investicije, ki bi jih zahtevala eventualna preureditev gradu za namestitev muzeja. Po dveurnem temeljitem polaganju bilance je predsednik prelat dr. Kovačič zaključil občni zbor. Ker se volitve vršijo vsako drugo leto, so pri nedeljskem občnem zboru izostale. Občnemu zboru je kot zastopnik občinskega odbora prisostvoval mestni svetnik Kejžar. Pranje s SAMORAD pralnim praškom Vam bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš poroc! Zalitera|to edUifio Hamorad pralni prašek Lep razmah našega lovstva ^OVA RAZDELITEV OBČINSKIH LOVIŠČ. — V PRIČAKOVANJU LETOŠNJIH DRAŽB. — BOJ ŠKODLJ IVIM VRANAM IN SRAKAM! — ANGLEŠKI FAZANI ZA OSVEŽENJE KRVI. Naše lovstvo, ki je brez dvoma ve-*evažna panoga našega gospodarskega življenja, se v zadnjih letih razveseljivo razvija in kaže prav lepe UsPehe. Največ zaslug si je v tej smeri Pridobilo Slovensko lovsko društvo, naši ožji domovini mariborska podružnica SLD, ki .je vedno na svojem ^estu, če je treba zaščititi upravičene zahteve in interese našega lovstva. Pdbor mariborske podružnice SLD je 'Riel v četrtek v lovski sobi pri »Orlu« Pod predsedstvom agilnega načelnika ravn. Bogdana Pogačnika zo-Pet redno mesečno sejo, katere dnevni je obsegal celo vrsto važnih vprašanj. dražbe občinskih lovišč v srezih Maribor, levi in desni breg, Se bližajo. V prihodnji zakupni dobi jje bo več toliko lovišč, kot jih je bilo doslej. Nove komasirane občine bodo r^zdel^ne v dva. kvečjemu v tri 1 o v-k e okraje. S tem se bo doseglo, bodo naša zakupna lovišča dobila r° naravnih mejah zaokroženo obliko n dala možnost lepšega razvoja. . Ker je letošnja zima razmeroma mi-a> ie tudi divjačina brez večje škode {■^zimna. V prihodnjih mesecih bo aJboljši čas za p o k o n Č a v a n j e r a n in s r a k. Mariborska podružnica SLD bo v naikrajšem času pripravila večjo količino zastrupljenih ki bodo interesentom za zmerno na razpolago. «ec* kratkim ie izdal gosp. inž. Mlr-j Šušteršič priročno knjigo »N a š D? y«> ki ie namenjena v prvi vrsti llnf .nfm lovccm- Pa tudi vsem ostali ki se zanimajo za naše lovstvo, mariborska podružnica SLD bo naro-(j.a vetje števi’o te koristne, pregle- tudi1,1 ?oučne knjipre’ ki bo Prikladna X e izpite’ ki se nameravajo 'J-1'ati. Naročila za knjigo sprejema ar»borska podružnica SLD. Za osveženje krvi naših fazanov je šolski upravitelj g. Alfonz M a z 1 u v Ptuju kupil 100 družin angleških ze-lenohrbtnih fazanov, ki so bili na med narodni razstavi v Nici priznani kot najboljši. Našim lovskim zakupnikom In lastnikom lastnih lovišč se sedaj nudi ugodna prilika, da si za razmeroma nizko ceno nabavijo nekaj družin teh angleških zelenohrbtnih fazanov, da na ta način okrepijo svoje fazane. Šolski upravitelj Mazlu ima. poleg teh družin še okroglo 100 samih petelinov na razDolago. Interesentom se priporoča, da se čimprej obrnejo do gosp. Mazluja, ki je to hvalevredno akcijo | krvnega osveženja naših fazanov za-počel in s tem napravil veliko uslugo vsemu našemu lovstvu. Lctošnie sobno streljanje mariborske podružnice SLD se je pri-I čelo v okviru družabnega večera v .soboto, dne 9. t. m. ob 20. uri v I restavraciji g. Senice v Kraljice Marije (Tattenbachovi) ulici in se vabijo vsi člani SLD in ljubitelji streliškega športa sploh, da se letošnjih (nadaljnjih strelskih večerov v čim , večjem številu udeleže. Sveta dolžnost vsakega pravega lovca je, da I se tudi v strelskem oziru čimbolj uspo sobi. Radio Radio Ljubljana. Spored za torek 12. t. m. Ob 11: šolska ura; 12: drobiž na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, mojstri na strunah; 18: otror-- kotiček; 18 20: pomen telesne vzgoje; 18.40: nemščina; 19.10: pravna ura; 19.30: nacionalna ura; 20: čas, jedilni list, program za sredo; 20.10: klavirski koncert: 21: vokalni koncert; 21.30: čas, poročila; 21.50: radio-] orkester; 22.30; angleške plošč«. Mariborski Slavisky v majhni izdaji PRIŠEL JE. POKAZAL SVOJE UMETNOSTI IN KO KAFRA IZGINIL. Že pred leti je prišel s Kranjskega v Maribor mož P. C. po imenu, ki si je znal kaj kmalu utreti pot v odlično družbo. Ponosen je bil na svojo častniško šaržo v bivši avstrijski vojski in je v Mariboru našel večji krog svojih prijateljev in znancev iz tistih hudih let. Ko se je nekaj časa tako giba! v sami boljši družbi, se je kmalu seznanil z vsemi podrobnostmi mariborskega življenja. Ker je bil bister po umu in spreten v kre tanju, se mu je skoraj posrečilo ustvariti si lep položaj, čeprav je bila njegova preteklost dokaj pisana. Znance je imel na vseh koncih in krajih, prijatelji njegovi so bili najrazličnejših barv, naše in tuje narodnosti, moškega in ženskega spo la, mladi in stari. Marsikateri Mariborčan se je spoštljivo odkril pred njim na ulici, ko je šel o njem po mestu glas, da bo napravil dobro »partijo«. Smolo pa je imel v življ. in na prstih, ko je prav takrat »zbiral« denarne prispevke za neko ugledno mariborsko organizacijo. Zaradi te smole se je baje tudi »dobra partija« razdrla. Imel je tudi precej trgovskih sposobnosti in smo ga kaj kmalu po omenjenem defektu opazili med trgovci. Ko pa je prišla sezona za izvoz sadja, je nastopal kot trgovec s sadjem. Takrat se je o njem marsikaj šušljalo. Šušljalo pa se je o njem tudi, ko je bil pozneje tihi kom panjon v neki trgovinici. Ni trajalo doi-go in brali smo njegovo ime v listih med izbrasanimi obrtnimi pravicami. Dičila Pa ga je tudi značilnost, da je imel naj-raznovrstnejše zveze z raznimi odličnimi predstavniki. Nastopil je včasih kot novinar in se je lani izdajal za gospodarskega urednika nekega večjega dnev nika ter pripovedoval svojim, da je pisec uvodnikov, ki so bili podpisani s šifro »-drin« (dr. Ahčin). Rad se je bahal z zvezami, ki jih je baje imel z visoko trgovsko institucijo in celo s samim Beogradom. Prav gotovo je mnogo takih, ki ga danes v dnu pekla preklinjajo, saj jih je pod temi pretvezami, imenitno ofrna-žil. Lani do sredi poletja je šlo še vse v redu, ker mu tudi varnostne oblasti niso gledale tako natančno na prste. Pričelo pa se je o njem šušljati, po mestu in je to šušljanje prišlo na uho policiji, ki je postala nanj pozorna. Ker je v boljših družbah izg>ubil kredit, se je zadovoljil s srednjimi in slabimi. Kaj rad se je lani jeseni družil z brezposelnimi in jim potom svojih imenitnih zvez obljubljal sijajne službe, seveda proti nagradam. Ker se je razumel tudi na bančne posle, se je lotil trgovanja s hranilnimi knjižicami. In hranilne knjižice so ga pokopale. Na policiji se je pred 1 mesecem zglasila neka služkinja, ki ga je naznanila, da je izvabil od nje knjižico, glasečo na 17.000 Din ter jo premamil s tem, da ii je predeči! neko ponarejeno terjatev kot protivrednost. Njeno hranilno knjižico je v polni vrednosti efektuiral. Bila je vmes seveda ljubezen in tako je uboga služkinja izgubila svoje krvavo prislužene prihranke in — fanta. Zglasilo se je na policiji še več oseb, ki so bile tesno povezane z njegovim imenom. Kot tihi posredovalec za službe pa je pomagal obrtnikom tudi do koncesij. Zgo diio se je, da je nekdo dobil koncesijo, čeprav je bilo prošnji priloženo ponarejeno potrdilo o vplačanih davkih. Merodajna ob'ast je ravnala v dobri veri in šele pozneje se je ugotovilo, da le podjetni C. prevari! oblast in lahkomiselnega klienta. Pred tedni pa je brez sledu izginil iz Maribora in — policija ga išče. Studenci Pogrebno društvo v Studencih je imelo 2. t. m. svoj redni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. V lanskem — svojem 10. letu — izkazuje 514 članov. Pristopilo jih je na novo 56, umrlo pa 18. Zanimivo je, da je bila v tem letu umrljivost med članstvom največja v vseh desetih letih. Vsak pogreb stane društvo okrog 1000 Din. V tem všteto tudi zvo-nenje in maša zadušnica. Lansko leto »mrli člani pa so vplačali v društvo povprečno vsega skupaj okrog 300 Din. Kljub tej razliki pa se društvo prav lepo razvija in u-živa med Studencam splošne simpatije. Premoženja ima b4izu SO.OOO. Pri volitvah je bil izvoljen — razen dveh primerov — ves stari odbor. Društvo se je spomnilo tudi smrti bla-gopokojnega kralja Ujedinitelja in bode primeren znesek prispevalo tudi za njegov spomenik. Sokolska javna knjižnica se je pod neumornim vodstvom br. Škilana zopet izpopolnila ter razpolaga sedaj s preko 4000 knjigami. Število čitalcev je prekoračilo že 200 in je stalno v porastu. Lani se je izposodilo nad 8000 knjig. Vzrok, da je za knjižnico v Studencih tako zanimanje je tudi v tem, da je splošno pristopna ob skrajno nizki izposojnini, ki jo premorejo tudi naislabše situirani. Posluje ob sobotah od 16. do 19. ure, da krajša dolge zimske večere s prijetnim in koristnim Čtivom. Vsekakor važn-o sokolsko kulturno poslanstvo v naši prebujajoči se okolici! sč CMD Tekmovanie za smuško prvenstvo moštev Slovenije PRVENSTVO IN POKAL G. MINISTRA Dr. MARUŠIČA SI JE PRIBORILA EKIPA LJUBLJANSKEGA SMUČARSK EGA KLUBA. ZA NASLOV PRVAKA JE TEKMOVALO 8 MOŠTEV. DOBRA OR GANIZACIJA. IDEALNE SNEŽNE PRILIKE. Sv. Lovrenc na Pohorju je bil včeraj ti moramo, da je bila organizacija vzorna torišče tekmovanja za smuško prven- in to v vsakem pogledu. Proga je bila stvo moštev dravske banovine in za pre- trasirana okrog idiličnega trga Sv. Lov-hodni pokal ministra g. dr. Marušiča. — j renc, ki ima krasne smuške terene. Tudi Tekmovanje je priredila Mariborska zim-1 zanimanje za včerajšnjo tekmo je bilo iz-skosportna podzveza s sodelovanjem 1 redno veliko, in to s strani domačinov Tujsko-prometnega društva Sv. Lovrenc, kot Mariborčanov, ki so včeraj prihiteli ki je včeraj dokazalo, da je zmožno or- J v velikem številu na kraj prireditve, ganizirati tudi večje prireditve. Povdari- Večina tekmovalcev, med njimi tudi AJphonse Datidet: GREH Z£\£ ROMAR »Nerodno dete! . . . Zakaj mi nisi povedal, da jo ljubiš?« »Ah mati, mati!« Te besede, edine, ki jih je mogel izgovoriti, so sc trdo in močno odtrgale z njegovih vročičnih ustnic, medtem ko so mu iz oči lile solze na steklo ko curki dežja in mu je vse telo drhtelo kakor od mraza. Če jo ljubi ? Ah, moj Bog! Nikoli bi si ne bil upal to priznati, že iz strahu ne, da bi bil odbit. »Ti norček mladi,« ga je nežno karala mati, »saj vendar nimam nobene druge želje razen ene, da si srečen!« Misel, da je ljubil prav to siromašno najdenko, je močno vplivala na materino popuSčanje. in privolila je: ker naposled ne bi mogla ženska, ki bi njim vse dolgovala, prenesti v hišo nobene nove avtoritete ali volje, ki bi se upirala volji gospe Feniganove, ki je že tako dolgo vladala v gradiču kakor kraljica. Lydija je takoj sprejela Richardovo ponudbo. Je to storila z veseljem ali z žalostjo, ker si je moža predstavljala čisto drugače? Nihče ne bi mogel na to odgovoriti. Ko jo je Richard prvič obiskal in ji dvoril v govorilnici sirotiš- nice s svetlimi zastori in belimi stenami, na katerih sta viseli druga nasproti drugi podoba z vencem okrašene Device Marije ter svetega Vincenca Pavlanske-ga v pozlačenem lesenem okviru, ga je sprejela s prisrčnim in iskrenim nasmeškom in tako veselo pod svojo siromašno čepico in revnim plaščem, ko da je nevesta iz najbogatejše rodbine. Bila je kakor on vsa zbrana in molčeča; vendar plahost tudi najbolj plahe ženske ni podobna plahosti moškega, ker ohrani ženska tudi ob vsej svoji plahosti zavest dražesti. In mimo tega ona še nikoli ni ljubila, med tem ko ni mogel on, ves omamljen od strasti, spregovoriti niti besede. Bil je globoko in iskreno zmeden, pa tudi dekle se ni moglo otresti prijetno neprijetnega dojrna, zato sta ostala nekaj časa drug poleg drugega vsa mirna in zmedena, ne da bi spregovorila besedo. V tej zmedenosti jima je k sreči prihitela na pomoč corbeilska cesta, ki sta jo videla skozi mala štirioglata okna govorilnice. Deklica jo je poznala prav tako dobro kakor Richard, ker tudi ona jo je često dolgo opazovala izza oken sirotišnice. In začela sta si pripovedovati o njej kakor o čarobni igri, ki sta jo nekoč videla in se sedaj spominjata posameznih prizorov in oseb. Oh, oni Robinov voziček! Pa Robinovi malčki, ki so res že odrasli, so jih pa vedno nadomestili njegovi novi otroci, ki so nosili po starejših prevzete hlače in suknjiče z zakrpanimi rokavi. Oh, pa mali grbavi trgovec s čevlji; pa Turek v izlizanem krznu, ki je prihajal vsako jesen s svojim medvedom. Tega medveda se je Lydija silno bala. pa še vedno manj ko strica Georgesa in njegove dolge palice. Kdo naj doume vztrajnost nesrečnega klateža, s katero je spremljal sprehode gojenk, in to prav takrat, ko je bila Lvdija z njimi. Deklica je neprestano sanjala o njem in v četrtek se je zaradi njega bala na sprehod. Da se končno rešijo starega norca, so mu morali zagroziti z oTožniki. »Veste, gosmodična Lydija, da stric Georges še živi?« »Vem, vem, gospod Richard, a zdaj se ga ne bojim več, dasi nosi še vedno svojo palico in mrmra, kadar gre mimo mene, v svojem alzaškem narečju čudne in nerazumljive besede.« Vendar ene ni bilo več, prodajalke peciva iz Soisyja. dobre starke, slabotne, a čiste, ki je prihajala vsako nedeljo zvečer na cesto v velikem belem pletu s prostorno košaro pod roko, pregrnjeno z belim pokrivalom, izpod katerega se je kradel duh presnih, toplih kolačev. Kljub svoji starosti je zalagala s svojini blagom ves Soiys, Uzelles, da, celo tudi Draveil in je bila zelo ponosna, da ima kupce tudi v gradiču Feniganovih. Ko pa so se zbrale okoli nje gojenke sirotišnice, stikale po njeni košari in preštevale celo njen izkupiček, jim je govorila z nekim izrazom spoštovanja: »Pazite, gospodične, ta kolač z vanilijo je namenjen gospodu Richardu!« Pripovedovanje o tem kolaču jih je sililo v smeh do solz« ker je Lvdija pri tem hudobno ooon^šala prodajalkino govorico. Nu, sedai deklica oač ni hotela priznati, da je tedai cH!,a s starko prav tako snoštovanie do R>* chardovega kolača, kakor do samega r,:charda in vseh prebivalcev gradiča. Prav tako je tudi zatajila — ker ženska, na bodisi še tako mlada, molči skrbno diskretno o vseh svojih intimnih čuv-stvib, a zlasti o onih. ki jih je najbolj izkusila — globoki do jem. ki so ga napravili na njo še kot malo dete obiski v Uzellesu vsak četrtek, ona velika drevesa, razkošno zelenje narka in knko ie vse to dražilo n;ene od čudenia š>r<">ko razprte oči; dražilo jih je prav tako. ka-’-or dragocene oreoro«:e in ves nakit ter ""bistvo, ki ga je mogla videti samo tako površno nreko verande v prizemnil’ j diskih sobah. (Pe bo nad^Tievalo 1 Ljubljančani, je dospela k Sv. Lovrencu že tekom sobote, funkcionarji MZSP in ostali smučarji pa so se odpeljali iz Maribora včeraj s prvim jutranjim vlakom. i