Vojska v Ameriki. Ves svet se silno zanima za vojsko, ki se je zadnje dni vnela v Ameriki med Španijo in Zjedinjenimi državami. Zato naj tudi naši čitatelji o njej izvedo nekaj ve6. Amerika sestaja iz dveh delov, iz Severne in Južne. Skoro polovico Severne Amerike zavzemajo Zjedinjene države, ki so pa v resnici jedna država, blizu tako velika, kakor vsa Evropa. Prebivalci so do malega ostanka rude6ekožnih Indijanov Evropci, ki so šli na ono stran zemlje iskat sre6e; najve6 jih je Angležev; veroizpovedanj so raznih, ali vere je tamkaj najti malo, pa tudi malo srca; framasonov vse mrgoli; najbolj se 6asti denar, katerega pa ima država nakopi6enega, da je groza. Kako bi pa tudi ne; pšenice in je6mena prideluje se 3krat toliko, kakor v naši avstrijsko-ogerski državi, ovsa 4krat, koruze pa llkrat toliko; svinj redijo 4krat toliko, premoga izkopljejo 6krat, železa pa lOkrat toliko kakor pri nas. Prebivalcev se Steje v naši državi 43 milijonov, v Zveznih državah 68 milijonov; 6e se imenovani pridelki že pri nas izvažajo na debelo, kolik je izvoz torej v Zveznih državah! Saj ga mi sami prehudo čutimo. In izvoz je denar. Zraven tega, koliko rude žlahtne in nežlahtne se izkoplje v Zveznih državah dan na dan? Med Severno in Južno Ameriko nahaja se mnogo ve6jih in manjših jako lepih in rodovitnih otokov, ki so razven jednega lastnina Špancev in Angležev; najlepši in najve6ji so Spanski, med njimi sta zopet najimenitniša Kuba in Portoriko. Prvi je ve6ji in nepbsredno prav radi njega je nastala vojska. Meri 5krat toliko kakor dežela štajarska in ima na 1,700.000 prebivalcev, nekaj nad polovico je belokožcev, ostali so zamorci, vseljeni iz Afrike, da služijo kot delavci. Svet je silno rodoviten in obsajen ve6jidel s cukrovo trstiko in tobakom. Zato se tam tudi skoro vse pe6a s pridelovanjem sladkorja, ruma, ki se pripravlja s sladkorjem vred, in s pridelovanjem tobaka in proizvajanjem eigar. Sladkoija se je leta 1895. naredilo 6ez 100 milijonov metr. centov, ruma 6rez 70.000 hektolitrov, tobaka in sicer najfinejšega pa se dobiva na leto povprek po 280.000 metr. centov. Vrh tega nahaja se na otoku 138 rudokopov za železo, 88 na mangan in 53 na baker. Sladkorja pokupljajo skoro vsega Zjedinjene države, tobaka 6rez polovico, in tudi ruma in rude se do malega vse v inozemstvo proda. Otok Portoriko ie desetkrat manjši in ima iste pridelke kakor Kuba. Za Španijo sta imenovana otoka tolikega pomena, da bi ob sedanjih razmerah brez njiju ne mogla obstati. Španija je bila nekdai rodovitna in bogata dežela, a to je bilo pred odkritjem Amerike. Ko so pa Špancem neiz6rpni denarni viri ameriški prišli v roke, so za6eli razkošno živeti in lenobo pasti; vsled tega je deželi rodovitnost minola, država je od dne do dne bolj slabela, izgubila nekdanja ameriška posestva do malega in postala revna. Zjedinjene države že od nekdaj merijo na imenovana otoka ter ju hočejo Špancem uzeti, in sicer zgolj iz lakomnosti. V prvi vrsti se seveda gre za Kubo; če ie Kuba padla, se tudi Portoriko ne da ve6 obdržati. Ali Američani se doslei za Kubo niso potegovali v o6itni vojski s Španci, ampak prebivalce otoške so ščuli, da se uprejo evropskim gospodarjem. Ko bi se rešili teh, bi jih pa podjarmile Zjediniene države. 2e leta 1812. so se uprli zamorci španski nadoblasti, in v tej uporni vojski je padlo 10.000 zamorcev. Ne dolgo potem so se uprli belokožci; od tega časa nadalje pa ni minulo skoro nobeno leto, da se ne bi bil pojavil upor na tem ali onem delu kubanskega otoka. Med tem se je na Kubo priseljevalo vedno več Američanov, ki so s svetom in dejanjem podpirali ustaše, poleg tega pa je iz Zveznih držav samih neprestano dohajala vsakovrstna pomoč. Zadnji veliki upor, ki je stal Španijo 70.000 mož in 150 milijonov gld., je trajal od leta 1868-78. Tudi sedanji upor, po katerem je prišlo do vojske, traial je že četrto leto. Ameri6ani pravijo, da ne morejo prenašati, kako brezsr6no Španci s prebivalci Kube postopajo, ter da ho6ejo nesrečnemu narodu iz golega 6lovekoljubja pripomo6i do samostalnosti. Seveda je to laž, a Kubanci se le dado slepiti, in tudi prebivalci Portorika so že za upor pripravljeni. Kdo utegne zmagati? Glavno nalogo bode v tej vojni igrala mornarica. Z ozirom na to-le sta sicer obe državi približno jednako mo6ni, ali osobje mornariško, ki ga imajo Zvezne države, se pa6 s španskim še meriti ne sme. Nadalje ima Španija okoli pol milijona dobro izurjenega vojastva, do6im Zvezne države vojaStva sploh nimajo; sedaj nabirajo prostovoljce, ali koliko taki zaležejo, se je videlo v grško-turSki voiski. 150.000 mož ima Španija že sedaj na Kubi; ti so tamkaj že ve6 let in kakor doma. «Kako pa, da upornih Kubancev le niso mogli ustrahovati?» utegne se 6itateli praSati. To dela Zveznih držav denar, ki ga ni konca. In prav tega se je bati najbolje. Ameri6ani ne bodo nikdar hoteli skleniti miru, dokler niso zmagali, in Španci, dasi Se tako pogumni, dolge vojske ne bodo mogli zdržati. 2e sedaj jemliejo na posodo in sicer na druge otoke, ki je upnikom zastavljajo. Oj ta denar! In 6e Španci zmagajo? To jim ne bode mnogo pomagalo, kajti Američani bodo dalje rovali, kakor so že blizu 90 let, in sicer tako dolgo, dokler jim otoka Kuba in Portorika ne prideta v pest. Ali lakomni 61ovek ni zver? Ta vojna bode imela na Evropo velik vpliv. Zjedinjene države iraajo 23.000 trgovskih ladij, Špani|a le 1470. Ker bodete obe vojski napadali tudi trgovske ladije, bode promet jako težaven. Ameriške ladije ne bodo mogle dovažati v Evropo pSenice in koruze, in cena žitu bode pri nas posko6ila. Že te dni se je cena žitu na Angleškem silno zvišala. Za našega kmeta bi torej ta vojska imela še dobre nasledke, toda 6e bi glavnega dobička zopet ne odnesli židovski veliki prekupci. Za Avstrijo utegne pa postati še posebnega pomena. Kakor je bilo čitati, bode Avstrija Španiji pomagala, 6e bi se jel vsled slabih uspehov v vojski kralju, katerega mati je iz naše cesarske rodbine, prestol majati. Kaj vse ne pride iz gole lakomnosti!