СЕККТШ: GLASMK
ZA TRŽIŠKO ŽUPIVIJO
Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1'— Din
LETO 1936
NOVEMBER
ŠTEV. 11
Veselje v mesecu mrtvih
Veliko prisrčnega veselja lahko uživamo v mcsetu novembru. Ali je to mogoče? V mesecu, ko odmira narava. \ mesecu, ki je posvečen našim mrtvim.
Vemo. da smo deležni najbolj plemenitega in osrečujočega veselja tedaj, če komu pomagamo iz resnične bede in težave. Velikokrat motrimo bolečine in težave, katerih žrtve so bratje in sestre okoli nas. Dejansko pomoč bi radi nudili. pa premoženja nimamo; dobro besedo bi radi izrekli, pa jo ne znamo in najde često tudi gluha u.šesa: toplo ljubezen bi radi nudili, pa ni sprejela.
Vse stiske tega sveta so pa prazen nič v ])rimeri s stisko ubogih duš v vi-
eali. Očiščene morajo biti v trpljenju. To trpljenje je težko. Le ena tolažba jih spremlja, da bo namreč njihovega trpljenja enkrat konec. Same si trpeče duše ne morejo pomagati. Kako vesele in hvaležne bodo nam. ako jim hitimo na pomoč.
\ sak lahko pomaga. Enaka je pomoč najrevnejšega in najbogatejšega Zemljana. Molitev, dobra dela, sv. obhajila, sv. maše in odpustki, to so zakladi, katere laliko pošiljamo trpečim v vica. / vsem tem odpiramo tipečim rešitev in veselje. Л tudi sebi osrečujoče veselje in zagotovilo plačila v nebeški sreči! •
Yisok obisk v Tržiču
\ lorek 29. sepicMiihra so si- sredi po-j)ol{lnova zazibali v slovesnem zvonenjii \ si zvonovi naše žnpnijske cerkve. 1'ri-liiieli so I ržičani in posebno otroc i, ki so se postavili pred cerkvijo v gost špa-lir. Iz Begunj je pripeljal namreč avto ljubljenca našega naroda prevzvišeiiega g. luidškola dr. Л. M. Jegliča. Spremljal ga je č. g. kanonik in dc^kan Matija Mrak iz Stare Loke in g. škofijski ravnatelj Jože Jagodic. Do cerkvenih vrat so bili otroci skupno in posamezno deležni njegove velike ljubeznivosti, v polno razsvetljeni c erkvi, ki je bila na mali polna vernikov, smo ])a prejeli vsi njegov mul-pastirski blagoslov, /abučale so orgle, cerkev je zapela Marijino pesem in v očeh mnogih so igrale solze. Ogledal si je visoki gost prenovitvena dela v cerkvi in ko je odhajal iz cerkve, so mnogi posnemali tudi slike. Šaljivo ie_ dejal go-spcxlu bogosloven Femcu: »Vi pa nekaj prepovedanc^ga delate!« To prepovedano delo objavlja tudi ta štev. župnijskega lista, da bo Tržičanom v lej) spomin.
Visoki gost si je oglcxlal tudi razstavo predmetov za Janjevo in pohvalil je požrtvovalnost TržiČanov, katero je vedno visoko cenil. Po obisku v župni-šču se je odpeljal na Okroglo pri Naklu,
kjer je obiskal starosto duhovščine nase škofije g. msgr. Tomo Zupana.
Visok in ljubezniv obisk je bil po žalostnih dnevih predilniške stavke sve-
tel žarek v tržiško življenje in smo zanj res iz srca hvaležni. Bog ohrani visokega in zaslužnega dostojanstvenika v sedanji eilosti še mnogo let!
Ш zastonj prosil • • •
sto citali v zadnjem >Glasnvku . 1 cžko je prosili, a še težje je pisati zahvalo. Človek no najde besede, da bi jo prtn postavil. Prosil sem za našo zapuščeno cerkev in v njenem imenu se tudi zahvaljujem. Za »Bog plačaj ste delali in darovali in jaz sem prepričan, da Vam Bog ne bo ostal dolžan, l ega mu sv. Miklavž, patron janjevski. ne bo dopustil. Dolgo že varuje jaiijevske vernike in jim pomaga \ vseh potrebah. Imajo pa tudi moji verniki v njega neomejeno zaupanje, pa pravijo, da jih nikdar ne vara. \ tem zaupanju bodo molili tudi za dobrotnike v daljnem I ržičii. ki so tako bogato pripomogli k lepoti službe božje \ cerkvi sSv. Miklavža na Kosovom polju. He enkrat: Bog po\ rni \ som, ki ste ua I a ali oni način sodelo.vali pri iej apostolski akciji, s katero sto razveselili mene in vse moj(> vernike.
Ko /C govorim o zau[)anju Janjov-<e\ do njihovega patrona s\. Miklavža, naj povem še (ale primer. Ko sem bil zadnjič v Sloveniji, som se holcd vrniti iz Ljubljano do Beograda z aeroplanom, da enkrat poskusim še tako potovanje. V Tržiču me je g. župnik pregovoril, da som to m i sol opustil. Čudno mo je streslo. ko sem v Zagrebu v vlaku bral v časopisih o grozni letalski nesreči v 1 ,jubljani. Ko bi se bil peljal z aeroplanom. bi bil I udi jaz mod mrtvimi. O tem sem pripovedoval svojim vernikom in vsi so govorili: .Sv. .Nikola ni dopustil
nesreče. On Vas hoče še tu imeti in zato \as je rešil.
Najbrž bo res tako. Hvala mu!
Zakrnjšek Viktor.
*
Tudi tržiški župnik ni zastonj i)o-sredovnl, da je dobila prošnja tako l)o-gat odziv. Zato so tudi zahvaljuje, '/.v pred loti so tržiška dekleta iz Marijino družbe ])ri bosanskem odseku izdelovalo različno cerkvene predmete in pokazalo požrtvovalnost za lepoto službo božjo v zapuščenih krajih. Sedaj je pa bilo narejenega kar za celo razstavo. Župnik je nesel vse |)rodmete osebno v Janjevo. I lotol se jo z g. Viktorj(4H tudi iz J an j ova pismeno zah\ aliti vsem. ki so sodelovali. Л zgodilo se je to-lo: V celem mestu ja-njovil ni bilo nobene krajevne razglednico. Imajo pa tam lotografa. ki pač razglednico sproti naredi. Dobil jo naročilo za 20 razglednic lakoj prvi dan. ko je prišel tržiški župnik v janjevo. Obljubil je. da jih naredi. Drugi dan je namesto razglednic poslal proti \ ečorii začudeno vprašanje, zakaj kar 20 razglednic. Tretji dan je sporočil, da mu neko tvarine manjka in torej ne moro razglednic narediti. Poslal jo zato navadno dopisnico, a tržiški župnik je že odhajal in zagotovil к. Viktorju, da bo zahvalo kar v župnijskem listu priobčil. Naj bo ta obljuba s tem z vso prisrčnostjo izvršena!
Zakrajšek Viktor:
Ustalar
Kaj je pa zopet to ., boste vprašali pri čitanjij tega čudnega naslova. Poskušal vam bom to na kratko razložiti.
V juliju smo začeli pri cerkvi v Ja-njevii zidali 10 m visok zvonik, kar jo za (iikajšnje kraje nekaj izrednega, saj imajo skoro \ se cerkve samo lesena stojala za zvonove. Tudi v Janjevii je stal do nedavnega tak lesen zvonik, ki pa je grozil, da se bo pixirl in se jo pri zvo-nonjii sumljivo tresel in zibal. Dolgo smo ugibali, kaj in kako, končno smo
sklenili, (la sc/idiimo zvonik, kakor ga imajo (Irngr katoliške cerkve. S tem sklepom pa še ni l)ilo nie izvršenega. Od Ho/.iea naprej je moja glavna skrl) zidanje zvonika. Najprej naerl. potem gradbeniki in pa glavno vprašanje: denar. Nekaj smo imeli prihranjenega, malo smo se pa zanašali na dobra srca, ki so se tndi v precejšnji meri odzvala.
I\) dveli mesecih dela in skrbi vse smo delali v lastni režiji smo prišli do strehe. Ko je bilo postavljeno stre-
šno ogrodje hi pa morali priti mojstri na svoj račun. V teli krajih je namreč navada, dči začno zidarji takoj, ko pridejo do vrha. klicati srečo vsem sosedom, ki potem prinašajo darove v obliki kosoN blaga in razna ročna dela. kar vse ol)esijo po strešnem ogrodju. Seveda se zidarji vsakemu |)o-sebej zalivali jo in to na vse grlo, da odmeva daleč okrog. Ti darovi, ki so pokionjeni zidarjem, se imenujejo ustalar . lieseda je turškega izvora.
Že \ eč dni prej je vse govorilo samo o »uslrthirjuc. Kili so bili proti temu. da bi se na cerkvi kričalo, nrngi so zopei govorili, da bi mojstj i preveč dobili itd. Najbolj resen predlog, katerega sem se tudi jaz oprijel, je pa bil. naj se ; ustalar. pobira, a ne za mojstre, ampak za c erkev. \ saka hiša bo gotovo nekaj dala, ko bo za zvonik sam. Pogodil sem se z mojstri in v cerkvi oznanil, za kaj se
bo pobiralo. Ko sta zavihrali na vrhu zvonika papeška in državna zastava in se je dvigal visoiko proti nebu ves v cvetju začasni križ. je slovesno zvonenje dvignilo celo janjevo. Komaj so zvonovi prestali, je začel najstarejši zidar klicati, da je odmevalo po Janjevu in daleč na okrog, da je zvonik postavljen v slavo Bogu in na čast sv. Miklavžu. Ni še končal, ko so prišli prvi darovi. Tri dni je imel en delavec samo to delo. da je na vso moč klical iz vrha zvonika;
Ta dar je jjrinesel za zvonik na čast sv. Miklavžu 1. 1. Naj Bog blagoslovi njega in vso njegovo družino. Naj ima napredek in blagoslov v svoji hiši!« ... Se-\4'dči ni zastonj kričal, saj je v treh dneh priklical cerkvi skoro	Din. zakaj
ni hiše v Janjevu. ki ne bi vsaj nekaj dala: še celo muslimani so dali.
Seveda s tem pa delo na zvoniku še ni bilo dovršeno. Za ustalarjem je prišla še streha in vse drugo. Blagajna se je osušila, a kljub temu smo nekako prišli do konca. Na praznik Kristusa kralja bo janj e\ ska lara na K oso vem polju slavila izredno cerkveno slovesnost — blagoslovitev novega zvonika.»ki daleč na okrog nima para. Vesel bom ta dan tudi jaz. ker bom rešen velike skrbi. samo malo dolga bo ostalo . . .
To In ono
Red IIH pokopališču moro I)iii r/. spo-šlovanjii do umrlil) in /.aradi svciosli kraju. Saj inušc pokopališču slovi ])o uro-jcnosli in lepoti, a do noljuhosti tudi pride tu in lam. Morda hodo na mcsiii sledeča o|)ozorila: 1. Cc kakšen grob osi a no za praznik mrtvili zanemarjen. I)0 zravnan, da ne ho kazil pokopališča. 2. (Irohovi morejo hiti prekixpani na K) let. J\iliče se nima pravice pritoževati, če Je kakšen grob prekopan po preteklih desetih letih. Vsak mora v župuem uradu oskrbeti podaljšanje dobe za pri^kop. Možno je lo oskrbeti za nadaljnjih K) let proti (Mlškodnini. ki Je porabljena za stroške pokopališča. 1. C'e se svojci ne brigajo za spomenike, ko Je grob рг( kopan, pripade spomenik cerkvi. 4. Smeti Je dovoljeno odlagati na pokopališču samo v obe smetni Jami. Odvišno prst jpri večjih preuiejevanjili giiybov naj pa vsak sam odpelje i/, pokopališča, da ne ho<lelal pokopališču za od\ijggire-velikih stroškov. ">. Nihče naj ne na
pokopališče psov in vsak naj vsakega psa s |)okopališča takoj nažene. 6. Prosi na pokopališču vsaka rožica le: ne utrgaj me!
Petje šolske mladine pri službi l)ožji
priporoča in odreja hanska uprava. Je to velike važnosti za vzgojo mladine in zalo banovina naroča, da učileljstvo uči poleg svetnih pesmi otroke tudi lepih cerkvenih pesmi. Pod vodstvom učitelj-si\a nuj potem mladina le pesmi poje v cerkvi. Šolski nadzorniki se ImmIo ob nadzorovanjih prepričali, če se ta odredba izpolnjuje.
Cerkveni ključar bistriške podružnice sv. Jurija 1'aplar Janez Je bil ključar. ko je spadala Bistrica še pod Križe. Bog ga je poklical k sebi 9. oktobra. Tudi oče pokojnega Je bil že ključar in za naslednika je imenovan njegov sin Janez, ki prevzema posestvo.
Cerkveno darovanje na žegtnansko nedeljo Je prineslo župni (erkvi 21 П.Г") Din. Bog povrni!
Cerkev sv. Andreja je dobila letos mnogo Hoveg# perila in oltarnih prtov. Z novim podom in popravo sten je bila precej osušena tudi zakristija. Lepo je. da so mnogo dela obrtniki pri zakristiji poklonili podružnici zastonj in so se tako pridružili pridnim ženskim osebam, ki so oskrbele perilo za: Bog povrni! Vsa podružnica je sedaj lepa na zunaj, v notranjosti jo pa kazijo mo-krotne stene. Podružnica sv. Jožefa je pa razdrapana v zunanjosti. Za župno cerkvijo prideta pač na vrsto s popravili obe podružnici v mestu.
Izgubljene ali v cerkvi pozabljene molilvcMiike. dežnike, torbice in drugo drobnjarijo iirani cerk\ enik v zakristiji. kamor naj se oglasijo lastniki.
Oznanila za november
1.	Pra/.iiik vseh svetnikov, XXII. nedelja |)u Binkoštih iii prva nedelja v meseeu. Pri šesti sveti muši je mesečno sveto obhajilo zu može in funte. Ol) «estili in desetih je svetu niašu z dvema lilu^oslovomu in pred Najsvetejšim. Ob desetih je peta sv. maša. Popoldne ol) dveh je \v. rožni venec, litanije vseh svetnikov, pridiga,
In te veeeriiice za nmrle, odhod na pokopališče, Ljer ho pred kapelico libera za umrle in petje /alostink. /.večer po Ave Mariji so v žnpni cerkvi vsi trije deli sv. rožnega venca za umrle, nato pa poje cerkveni moški zbor pred vojnim spomenikom žalostinke in žalost i nke igra tudi godba.
2.	Spomin vernih duš. Sv. maše se prično Že ob p o I peti uri zjutraj. Ob šestih je or-glana sv. maša s slovenskim petjem, okrog sedme ure se prično velike bilje, nato slovesna črna pela sv. niu.šu z leviti za vse verne duše v vicuh in končno obhod po ookopališčn. kjer je pred kapelico libera za pokojne. Zvečer ob pol osmih je v žnpni cerkvi sv. rožni venec in litanije Matere boije.
Popolni (Mlpustek za duše v vicnh more dobiti ()<] oooldne I. novembra do opolnoči na praznik vseh vernih duš vsuk vsakokrat, kadar obišče kako cerkev ali napol javno kapelo. Pogoji: obisk cerkve, prejem sv. zakramentov in molitev šestih Oče naše v in Zdravih Marij s Cast bodi v papežev namen. Kdor IkmIi vsak dan ali zelo pogosto k sv. obhajilu, temu ni treba za odpustke posebej k sv. spovedi. Odpustki se morejo nakloniti le dušam v vicah.
(). Prvi petek v mesecu. Ob šestih je sveta maša pred Najsvetejšim. Na predvečer je skupna molitev svete ur e v ž u p n i cerkvi o d o s m e d o d e v e t e u r e.
S. XXIII. nedelja po Binkoštih, zahvalna in knritativna nedelja. Službe božje so v navadnem redn. Po Sesti sv. muši, ki je pred Najsvetejšim, je zahvalna pesem za pridelke letošnjega leta. V pušco se to ntuleljo pobira za domače reveže.
15. XXIV. nedelja po Binkoštih. Službe božje kot vsako nedeljo.
-2. XXV. nedelja in /adnja po Binkoštih. Službe božje v navadnem nedeljskem redu.
29. I. adventna nedelja. Pri šesti sv. muši bo pričetek zornic.
Ves advent so zornice zjiitraj ab šestih, ko je sv. maša pred Najsvetejšim z lilugoslovom in petjem. Vsuk dan je tudi prilika za udventno sv. spoved.
■4). Sv. Andrej. Ob šestih je v farni cerkvi orgluna farna sv. mašu, ob desetih je sv. maša v cerkvi sv. Andreja.
Za pokojne tržiške dušne pastirje bo slovesna črna peta sv. maša z leviti in libero v torek 1. novembru ob 6.
Shodi cerkvenih organizacij:
111. red: shod 8., vesoljna odveza I.. 19., JI. in 25.
Dekliška Marijina družba: shod 13.. skupno sv. obhajilo 29.
.Marijina družba za žene: shod 22.. skupno sv. obhajilo H.
Marijina vrtca: sestanki po napmedi gospodov veroučiteljev.
Otroška nedelja: S., ko je popoldne nagovor za otroke in petje otrok.
Mesečna .šolska sv. spoved: meščanska šola 21., deklice osnovne šole (1.. de< ki osnovne šole 28. Vedno popoldne ob treh in drugo jutro po osmi sv. muši skupno sv. obhajilo.
Župnijska kroniiia
Septembra v naši župniji rojeni: 4-,
Septembra v naši župniji poročeni:
1.	Krnaić Ivan, čevljarski prikrojevalec. I.jubuo št. 4(1. in Stritih Angela, predilniška delavka, Bistrica 5<). poročena 5. septembra.
2.	Hafner Peter, čevljar, Tržič, Za Vir jem 12. in Krznar Antonija, služkinja, Tržič. Dolinska cesta I. poročena 7. septembra.
Septembra v naši župniji pokopani:
1.	Laibacher Melita, žena predilniškegu uradnika. rojena v Tržiču 24. 5.	poročena M. 11. 1922. umrla v ljubljanski bolnici 2. septembru. pokopana v Tržiču 4.. septembru.
2.	Ovsenek Mihael, predilniški dela\ec, rojen v Tržiču 22. 9. 1889, poročen 21. T. 1919. umrl v Tržiču, kovaška ulica 1. dne K), septembra.
Septembrska poročila <м1 drugod:
1.	Mežek Milan, sin delavcu Janeza in Viktorije iz Tržiča, se je rodil v ljubljanski bolnici 1. 9. 1<Ж).
2.	Akerjanec Alenka, hči slu/itelja Jožefa in Ivane iz Tržiča, se je rodila v ljubljanski bolnici 18. 9. 19%.
1. f ndež Leopold, krojaški mojster i/ Tržiču, se je poročil v ('erknici 28. (>. / (lri4)i ne Ivano.
4.	Peternel Anton, rojen v Tržiču 172 dne 16. 1. 1910, se je poročil v Ljubljani-Trnovem П. 9. X Apt h Ivuno.
5.	Pangerc štefon, si kleparja Matevža iz Bistrice 'W. je umrl v ljubljanski bolnici dne 7. s(<plembra 19'M).
Zu predstavniku in založniku: Anton Vovk. žiipnik^^Tržičn. — Zu urednika v Ljubljani: Dr. P. (Jvido Runt. O. F. .M. — Za Zadružno ti^^rno v Ljubljani: Muks Blejec