GLAS NARODA list slovenskih .delavcev y Ameriki. TELEFON: CHefaea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelses 3—3878 NO_2#*l~ STEV 200 NEW YORK' WEDNESDAY, AUGUST 26, 1931. — SREDA, 26. AVGUSTA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK x£5£ NAPREDNO DELAVSTVO PROTI VLADNEMU NAČRTU KONFERENCA ZA PROGRESIVNO AKCIJO SE NIKAKOR NE STRINJA S PREDSEDNIKOVIM NAČRTOM Predsednik je že pred poldrugimi letom izjavil, da je kriza prestana, zdaj je pa začel opozarjati na strahote bližajoče se zime. — Pomoč javnih in privatnih dobrodelnih agentur se je le slabo obnesla. — Na milijone otrok je slabo prehranjenih. — Hoover noče ničesar slišati o zavarvanju proti nezaposlenosti. Kitajska je podobna grobnici Conference for Progressive Labor Action je vložila odločen protest proti najnovejšemu načrtu za pomoč nezaposlenim. Pred pol drugim letom je izjavil predsednik Hoover, da je konec depresije, — zdaj pa priznava, da se bliža sila svojemu višku ter da bodo prihodnjo zimo zavladale strašne razmere, ako se ne dobi sredstev za takojšnjo pomoč. To je vsekakor revolucijonaren napredek naše sedanje administracije. Hooverjev načrt za pomoč nezaposlenim je neprimeren in v gotovih ozirih tudi poniževalen. Vsi napredni delavci bodo odločno nastopili proti-njeipu. — Predvsem je rečeno v načrtu, da je dosedaj zadostovala pomoč privatnih in javnih agentur ter da je preprečila resnično bedo. — To je vsekakor nesramna laž. Dosti odraslih je umrlo lakote, in na milijone otroke v Združenih državah je slabo prehranjenih. Predvsem so prizadeti otroci premogarjev v državah Ohio, Pennsylvania, Kentucky in West Virginia. To Hoover prav dobro ve, saj so ga o tem informirali njegovi lastni preiskovalci. — Hoover ne priporoča drugega kot nekoliko tesnejše sodelovanje že obstoječih agentur. Nič bi ne rekli, če bi priporočil kako uspešno vladno akcijo. Ker "veliki človekoljub" tega ni storil, je s tem jasno pokazal, da je precej brezbrižen napram nepopisni revščini, v katero je zašel velik del ameriškega prebivalstva. — Hoover vztraja pri načelu, da se morajo zavzeti za delavca, ki ne more dobiti ne dela, ne zaslužka, dobrodelne družbe in mu pomagati, da se bo borno preživel in za silo oblekel. S tem hoče doseči, da bi delavci ne zahtevali radikalnejših odredb, naprimer zavarovanja proti nezaposlenosti ali pa starostne pokojnine. — Ko je Hoover sestavljal svojo pomožno ko-misijo, je odkrito pokazal svoje sovraštvo napram vsaki resnični socijalni reformi. — Načelnikom komisije je namreč imenoval W. S. Gifforda, predsednika American Telephone & .Telegraph Company. Kot svetovalca mu je pa pri-delil razen drugih tudi uradnika Ameriške Delavske Federacije, Williama Greena in Mathew Wolla. Oba sta znana kot zagrizenega sovražnika socija1-nega zavarovanja. BOSTON, Mass., 25. avgusta. Danes je govoril tukaj pred bratovščino železničarjev predsednik Ameriške Delavske Federacije, Wm. Green. Rekel je, da voditelji industrije še vedno čakajo, da se bo zgodil kak čudež, ali da se bo usoda sama od sebe predrugačila. '— Oni, ki lastujejo industrijo oziroma jo vodijo, niso storili ničesar za izboljšanje položaja nezaposlenih, — je rekel Green. — Voditelji industrije se menda še zdaj ne zavedejo resnosti situacije. Javno jih dolžim brezbrižnosti, ker drže roke križem v tako resnih trenutkih. Za vedno glasnejše apele javnosti se niti ne zmenijo. KUBA SE ŠE NI POMIRILA Vstaši s o baje zavzeli Santiago de Cuba. — Pred poslopjem ravnateljstva mestne elektrarne je eksplodirala bomba. HAVANA, Kuba, 25. avgusta. — Na glavni ulici, - | trebneg-a razvedrila oziroma zabave in vzgoje otrok. Skoro vsi, ki se bodo podali v Rusio, so izvežbani: pre- J mogarji, železniški delavca, zidarji, t:(sarji itd. Zaenkrat je najetih že dva tisoč delavcev. Rekrutirali so jih v premogovnikih Pennsylvanije, Ohia, West Virgmije in Illinoisa; ,kovinarji bodo šli iz Montane, Utaha in Pennsylvanije. Zidarji in drulji ro-kocteilci bodo prišli iz raznih delov Združenih držav. Skoro vsi so bili rojeni v Evropi, pa so v Ameriki od petih do dvajsetih letih. Na delo ne bo nihče sprejet, ki nima izvežbanosti v ameriški industriji. Amtorg Trading Corpration, (na-poluradna ruska tngovska družba) je dobila od 10,000 delavcev ponudbe oziroma prošnje za izselitev v Rusijo. GIFF0RD JE ŽE NA DELU Predsednik ameriške telefonske in brzojavne družbe je prevzel službo, ki mu jo je poveril predsednik Zdr. držav. Walter S . Gifford, predsednik Apmerican Telephone & Tctslegrapf Company, se je odzval pozivu pred-scdnikM Hcoverja, 'ter postal načelnik nove pomožne organizacije za nezaposlene. Včeraj je dospel v Washington ter prijel z delom. Prej je bil pri pmdsedniku Hoover ju ter razpravljal ž njim o organizaciji. Fred E. Croxtcn, dosedanji vodja pomoenega odbora za nezaposlene je bil navzoč pri posvetovanjih. Croxton bo Giffcrdov tajnik. Novi organizaciji, ki bo sodelovala z vladnimi, državnimi in okrajnimi organizacijami, je že obljub-1 ljena pomoč z najrazličnejših strani. Odboru bo pomagalo šestdeset najvplivnejših Amerikancev, med katerimi tvorijo večino governerji posameznih držav. PRINCU SE OBRAČA NA BOLJE LONDON, Anglija, 25. avgusta. — Vojvoda iz GHoucestra se je v soboto podvrgel operaciji na slepiču. Operacijo je dobro prestal in se ugodno počuti. < LAKOTA JE PRITIRALA NESREČNIKE DO SKRAJNOSTI HANKOV, Kitajska , 25. avgusta. — Danes so se pojavila znamenja še večje nesreče, namreč strahovitega tajfuna, ter povzročila panično grozo med sestradanim in obupanim prebivalstvom. Zdaj je čas vciikih viharjev — j tajfunov — in kar je voda pustila.' prote viharji uničiti. V Hankovu, ! Vii^angu in Hunyangu je nepoško- I ' dovanih le malo število precej trd- j no zgrajenih poslop'j, ki se tajfu- ' nom najbrž ne bodo mogla ustav- j ljati. Na pob;čju hribov za Vučangom je ' zbranih več kot štiristo tisoč beguncev. Ker nimaj:> nesrečneži na rae-| p7l3.go druge vode, kot okuženo in smrdljivo vodo iz reke Jungtse, so že izbruhnile med njimi nalezljive bolezni, ki se širijo z izvanredno naglico. V onem delu mesta, kjer prebivajo domačini, so se ljudje, ki so od lakote zblazneli, zabarikadirali v neko veliko skladišče. Ker jih vojaki nTso mogli zlepa pregnati, so se polsužlli strojnih pušk. Unel se je vr:>č boj, v katerem je padlo precejšnje število oseb. Kuomin agentun poroča, da se je porušil jez v Tyke Ho Ding, vsled česar je voda odnesla več lesenih barak, v katerih j-e bilo natlačenih nad tisoč ljudi. Skoro vsi so utonili. Voda donaša nra tiscfle trupel ter jih pu^ča v velikem jezeru, ki se je stvorilo med Hankovom in Nankin -gom. V mestu je bivanje skoro nemogoče, ker se spuščajo na pomanjkljivo oblečene ljudi celi roji muh, ki širijo malarijo in druge beleeni. Petdeset Kitajcev in inozemcev je osnovalo podružnico komisije za pomoč popfcivljencem. Podružnici i načeljuje episkopalni škof Logan R. | Roots. Po približnih cenitvah bi komaj zadostovalo milijon petstotiso*': ameriških dolarjev za mesec dni trajajočo prehrano in obleko nesrečnikov. V te stroške pa niso všteta zdravilu. Pridelek čaja v osrednjem delu Kitajske je popolnoma uničen. Ker je komaj en odštete k inozemske ] lastnine v Hankovu zavarovane proti po vodn j i se škode niti preceniti ne da. i Narodni odbor za pomoč poplav-ljmcem je sklenil potom svojega finančnega odseka vprašati v Wash-ingtcnu, »če bi se ne moglo dobiti boljših pc/gojev za nakup pšenice v Združenih državah. Neki^časniški poročevalec se je z letalom dvignil m d preplavljeno o-zemlje in je sporočil, da so hribi podobni malim ctokom. na katerih kar mrgoli beguncev. Razen teh malih "otokov" pa ni mogoče drugega videti kot silno valovečo in umazano vodno površino. Begunci nudijo strašno sliko. Ohlefieni so v cunje, in skoro vsak drugi je bol-an. Nimajo ne hrane, ne vode, nanje pa od jutra do večera pripeka vroče soince. FORDOVI DELAVCI BODO MORALI IMETI VRTOVE DETROIT. Mlcth., 24. avgusta. — Henry Ford je mnenja, da mošk:, ki noče obdelati svojega vrta, ni vreden, da se mu pomaga. Prihodnje leto bo moral imeti vsak delavec, ki je pri Fordu zaposlen, svoj vrt. — Moški z družinami — je dejal — bodo morali imoti take vrtove, da bodo na njih pridelali toliko zelenjave in drugih potrebščin, da jinx bo zaloga že vsaj do Božiča zadostovali. — Tisti, ki vrta ne bo imel — tudi dela ne bo imel pri meni — je za-klj-dril Ford svojo pretnjo. POGAJANJA MED VATIKANOM IN ŠPANSKO VLADO VATIKANSKO MESTO, 25. avgusta. — Španska vlada Je poslala v Vatikan odldren protest glede zadnjega pastirskega pfcma izgnanega kardinala Seguro. V Vatikanu je bilo rečeno, da b?do med cerkveno oblastjo in vlado kmalu uvedena, pogajanja. [1 Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Veflja za vse leto ... $6.00 H Za pol leta.....$3.00 g Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 J Tka largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers.' DUHOVNIK 0 VZROKIH ZLOČINA N a veliki skupščini v New Yorku, ki je bila sklicana v protest proti zločinskemu valu, j e govoril tudi Reverend Coughlin iz Detroita. V prmdeljek se je vršilo v newyor-j škem Madison Square Garden veliko zborovanje.. k^ttirega se je udeležilo na tisoče in tisoče oseb. Nasto-' pili so govorniki, ki so v ognjevitih ! govorih obsojali prohibtdjo in druge vzroke zložinskega valu, ki se je razširil po vsej deželi. Kot govornik je nastopil tudi Rev. Charles E. Coughlin iz Dotroita ter , imel ognjevit govor, ki je bil broad-c as tan z raznih brezžičnih postaj, j — Mi se ajražamo nad umorom ljudi — je dejal — ki so bili žrtvo-1 vani na oltarju osemnajstega j amendmenta. — Pred štirinajstimi leti je zavel j val preko naše dežele, ki je odnesel našo odritosrčnost in našo resnost. Naši vojaki so se borili aa svobodo ! in demokracijo v Franciji, d očim I smo mi podlegli -v-alu, ki nam 5e prinesel osemnajsti amendment. — Oni val nam je prinesel tako-zvane "reforme", d očim danes vemo, da je treba te reforme reformirati, cz'.roma jih temeljito pre-drug-a/iiti. Predočili so nam krasno sliko, kako se bodo naše ječe izpraznilo. kako bomo imeli vsega dovolj in kaiko nam bo zas: jalo solnce zla te svobode in blagostanja. — Pes tava nam pa ni dala svobode in ne blagostanja, pač nas je pa povedla v najnižje nižine zločin -stva. Naše jetnišnice niso dovolj prostorne, da bi lahko spravili v nje kršilce Volsteadove postave in lastnike beznic. * * In tsuko je nastal najzagonetnejši položaj. V bankah je na milijone in milione dolarjev, dočim je šest milijonov ljudi brez dela in zaslužka. NOVO ANGLEŠKO MINISTRSTVO LONDON, Anglija, 25. avgusta: — Ramsay MadDonald je sestavil koalicijsko •ministrstvo, ki ga tvorijo , Bledeči č>:nt: R aim say MacDonald (laborit) ministrski predsednik; Stanley Baldwin < konservativec), predsednik tajnega sveta; Philip Snow de n (laborit), zaklad-ničar; Sir Hert>ert Samuel (liberalec), notranje zadeve; Lord Sankey (laborit), veliki kancler; Lord Reading (liberalec), zunanje zadeve; Sir Samuel Haare (konservativec) , tajnik za Indijo; J. H. Thomas (laborit), tajnik za , dominijje in kolonije ;> Neviie Chamberlain (konservativec), minister za javno zdravje; Sir Philip Cunliff-Lister (konservativec),. predsednik trgovskega sveta. NEMŠKA LETALKA DOSPELA V IRKUTSK MOSKVA, Sovjetska Unija, 25.' avgifsta. — Nemška letalka Marga | von EtBdkarf je na svojem poletu iz Berlin v Tokio dospela v Irkutsk. Dosedaj ni naletela še na nikake ovire. jMeglede kje živite, i v Kanadi ali Združenih _ Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točzM v polnih zneskih, kakor so Izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, kres —t1* fan, fenj nadaljnih potov In stroikov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene ■ naslovi]encev in »Igom zadnjih poit, katere dostavljamo pošBfr* teljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne sa poeamesnike v slaftajtf ttl« sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat t rasnlH ti*« Čajyi tudi na sodni jI t stari domovini ^ Sakser State Bank | 82 Cortlandt Street New Torte, N. Y« , ■■ Telephone BArclaj T—0380 tU 0381 ■ Iz Slovenije, NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST "26, 1931 »flLAB NAKOPA" |1 "Glas Naroda" HI Owned and Published by ■LOYENIC PUBLISHING COMTAIfX (A Corporation) lint Ulnr, President __. L. Bcncdllc, Ttcm. nagft «yf Hrt«in*— frf tha corporation and addresses of above officers: pi w. nth jtmt, Borough of MtnhitUn, New York City. N. I. , "GLAS NARODA" (Voice of the People) __•____ Iwued Brery Day Except Sundays and HoHdays___ j ■e rrfr leto velja liet *a Ameriko.Za Nev York u celo leto $7.00 m Kanado__________$6.00 Za pol leta -------------------------U-50 Ba pol leta______$3.00 Za inozemstvo sa celo leto-----57.00 l Ba četrt leta ______________________-tl-M^Za pol leta -------------------------$3.50 3 __Subscription Yearly tC.OO.__■ Advertisement on Agreement.____* "Olae Naroda" Uhaja vsaki dan lzvzemil nedelj in pramltov. v . DepUi bra podpUa In oeetmostl m ne priobčujejo. Denar naj se bla-IOToU poilljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. __ ~ i "GLAS NARODA", Sit W. IStb Street, Nev York, N. I. Telephone: CHelsea 3—3878 LIGA NARODOV NA DELU V Beli hiši je zavladalo precejšnje zadovoljstvo, kajti izvršilni svet Ameriške Delavske Federacije je izja vil, naj se Združene države pridružijo mednarodnemu razsodišču. Zanimivo je dognati, kaj je napotilo do tega Ameriško Delavsko Federacijo, ker je bila napram temu vprašanju vedno nevtralna. Naenkrat je pa izjavil predsednik Green, da je izvršilni svet, ki je zboroval v Wash-in gt onu, priporočil, naj Amerika pristopi k mednarodnemu razsodišču. Prijatelji Lige narodov zamorejo smatrati ta sklep za svoj velik uspeh. Kakšen vpliv bo pa imel sklep na kongres, se bo šele pozneje dognalo. Priključitev k mednarodnemu razsodišču bi bila prvi korak k vstopi* v Ligo narodov. Ligo smatrajo njeni prijatelji za rešiteljico bivših zaveznikov in za odrešenico sveta. Na vsak način in za vsako ceno hočejo spraviti ladjo Strica Sama v razburkano evropsko vodovje. Amerika je udeležena že pri raznih evropskih zadevah. Toda ta njena udeležba je prostovoljna. Njen cilj je pomagati pri izboljšanju svetovnega gospodarstva, razjasniti splošen položaj, zbližati narode ter jih pobotati med seboj. Če "bi se Amerika po Wilsonovem receptu že pred leti pridružila Ligi narodov, bi 'bila danes že močno zapletena v razne evropske zadeve, in najbrž bi bil moral iti Stric Sam že parkrat za druge narode v ogenj po kostanj. K sreči je pa v kongresu par mož, ki višje cenijo dobrobit svoje dežele kot pa osveto — in dobičkaželjnost raznih evropskih mogotcev. Bivši senator Root, ki je nekak duhovni ust vari tel j mednarodnega razsodišča, si je na vse kriplje prizadeval V senatu omiliti odpor proti razsodišču. Tako se je naprimer v to s vrbo podal v Ženevo, kjer se je posvetoval s francoskimi in angleškimi člani mednarodnega razsodišča. Domov se je vrnil z novo formulo, ki naj bi jamčila Združenim državam vso varnost v slučaju pristopa. Na podlagi te formule je priporočil Hoover senatu, naj sprejme predlog glede ameriške priključitve k razsodišču, dočiin se senat ne more in ne more navdušiti za Rootovo formulo. Bodočnost !bo šele pokazala, če bo stališče izvršilnega odbora Ameriške Delavske Federacije omajalo senat v njegovih dosedanjih sklepih. Dogodki, ki so se odigrali zadnje mesece v Evropi niso ničk&j *bodrilni za pristop Amerike k razsodišču. Kajti če bi bila Amerika članica razsodišča oziroma Lige narodov, bi ne mogel Hooverfpredložiti svojega načrta za enoletni moratorij. Morda se bo spomnil tega dejstva, ko se bo zadeva zopet pojavila v senatu? SOLNCE IN GOLŠA ' v ivioankem »draviliAču v Da-»oft-u imajo zavod, kjer proučujejo golšo. V tem zavodu so ugotovili, da obeteji med gol*> in solncem tem* zvem. V alptfdh krajih Je namreč golšavost zelo razširjena na senčni strani gora. na Južni soln-Čni strani pa, jo Je mnogo* manj. To okolnoat pripisujejo vplivu ul-travioletaih aoinčalh žarkov. "GEAS NARODA" — O* jezero. S se- i' boj je imsl fotografski aparat, ker je hotel fotografirati Bohinjsko jezero. Prestopil je ž^no ograjo in :' postavil aparat na ozko planoto. V tem trenutku pa mu je že spodrsni- > lo na mokrih tleh in je padel v o-koli 50 m globok prepad. N?. kričanje Det risove žene, hčerke in sestre na pomoč je prvi pri-hiitel na kraj nesreče poročnik Stanka Pišler z dvema graničarjema in ukrenil vse potrebne za rešilno akcijo. V to svrho so morali napraviti <5ez Savico most, da so ga prenesli čez. Slučajno sta bila v bližini zdravnika dr. Miroslav Slebinger iz Zagreba in dr. Kalman iz Novega; S? da, ki pa nista ponesrdiencu mo- j gla rešiti življenja. Inženirju De- j trisu je namreč pri padcu počila lo- j banja in si je tudi zlomil desno no- j go nad kohnem. Živel je še eno uro in na.to izdihnil. Ko so pa našli v j prepa du, je krčevito držal aparat v ; rokah. Materi je ukradel knjižico s prihranki pokojnega očeta. O priliki kontrole v hotelu "Slon" \ je bil 14. arvgusta davi od 6. aretiran! v sobi št. 76 radi splošnega suma po j kratkem zasliševanju; pri k a te rs m . se je zapletel v protislovja, 19-letni Albert Zrnec, rojen v Nemčiji, pristojen na Ježioc, samski kovaški pomočnik, stanujoč pri materi v Stožicah. | Službujoči detektiv je Zrneca, ki je že po zunanjosti vzbujal sum. o- | pazoval že dan poprej v Dalmatinovi ulici in plesne je na Kongresnem trgu. Zrnec je bil oblečen v ekscen-trično Ičisto novo obleko, kar je po- J vzročilo, da se ga je detektiv davi cb priliki kontrole bliže ogledal. Zrnec se je vpisal v zglasilnem listu kot Engelbert Srnec, rojen leta 1901 v Ljubljani, s stalnim bivališčem v Ljubljani. Pri kontroli se je na razna vprašanja zapletel v protislovja, tako da je bil detektiv pre-. prič an, da nima čiste vesti. Nato ga i je izpraševal še naprej tako dolgo, da je priznal, da si je nabavil obleko, ki jo je imel na sebi, 10. avgu-. sta z denarjem, ki ga je ukradel materi. Dom-a je vlomil v zaklenjeno omaro in se podal s hranilno knjižico svojega pokojnega očeta Ma-. tevža v Mestno hranil., kjer je dvi-' gnil 8000 Din. Knjižica nt bila vin-1 kulirana in so mu denar brez nadaljnjega. iziplaižali. Pri taki izvršeni preiskavi so našli pri njem 2600 Din gotovine, dozo - in alpake za cigarete, kovinasto za-pestno ure, .poziračeno brošo za o-vr at nice, zlat prstan, 18 naboj čkov i ea pasjo pištolo in še več drugih drobnarij, ki si jih je nakupil, ko je prejel denar v Mestni hranilnici. o j Zrneca so v zaporu preoblekli v nje- ] gova staro obleko, ki jo je imel I spravljeno v kovčku deponiranem j na glavnem kolodvoru, in ga izro- } I čili sodišču. I -f Ogenj je uničil petim posestnikom ] imetje. V torek 11. avgusta ctb pol 9. zve- 1 čer je izbruhnil v vasi Fara straho- " vit požar, ki je v pol uri uničil 5 posestnikom skoro vso imovino. Ogenj 1 j je nastal iz dosedaj nepojasnjenega ' j vzroka v skednju posestnika Josipa j Vesela.. Ker je skedenj ob cesti .je | ogenj zanetil najbrž napreviden ka- ' dileo. Ker je zaradi velike suše ogenj : objel skoro vseh 11 poslopij cbenem, j; bilo gašenje posebno še radi pomanjkanja vode skoro nemogoče. Gasilna društva, ki so bila trakoj na. mestu, so morala radi štedenja vode požar samo omejiti. V akcijo je prvo sfccpilo gasilno društvo iz NoVevasi, ki je imelo 2 ročni in 1 motorno brizgalno. Motor k i. je tako dolgo, dokler je bila voda na razpolago, sijajno delala, žal se je pa morala v največji sili ustaviti, ker se je zamašila z blatom. Društvo je takoj odpeljalo motorko v 900 m oddaljena Novovas k glavnemu vodnjaku in pričelo od tu dovajati vodo na po-i gorišee. Tudi gasilno društvo iz Vel. I Blok je s svojim nastopom ira enem ' delu vasi cmejilo širjenje požara. Na ! poenoč so prihiteli tudi gas. dru-j štva iz Loža, Starega trga, Gor. Je-! zera, Žerovnice, Grahovega, Dole- njevasi, Gora. in Loški potok. Večina teh društev pa sploh ni stopila v akcijo, ker ni bilo vode. Le dve druftvi sta dovajali vodo iz Nove-vasi. Prav junaško in požrtvovano j so se izkazali v Novivasi se mudeči j vojaki, ki so pod vodstvom oficirjev II mnogo pripomogli, da požar ni uni-1 čil vse vasi. 1 Da ni bilo vode na razpolago, je vzrok velika suša in deloma tudi L malomarnost vaščanev. katerim je r. baš v soboto župan narcOil, naj oči-' stijo joz pri mlinu, ki je koncem va-L si. Ce bi bil ta jez ob pravem času "' očiščen, bi bilo več vode na razpolago. 1 Ogenj se je hitro širil naprej in " | je kmalu Z3jel še 6 objektov,3 hiše "! in 3 skodn ■ e, ki so bili prenapol-1 njeni z žitom Ljudje so hiteli reševati in so znosili na prosto kar so mogli. Reševali so bolj iz hiš, kajti 1 j iz skednjev ni bilo mogoče ve*5. Iz " j hiš so rešili nekaj omar, obleke in 5 nekaj drugih stvari. A kar so rešili, so tatovi odnesli. Tako so že itak " 1 nesrečnim pogorelcem pokradli de-1 mar, obleko in drugo. * | Vsi skednji so bili skoraj polni žita, katerega ravno sedaj kmetje mlatijo. Se razume, da niso mogli ničesar rešiti in so vsi skednji po-3 | goreli do tal. Pogorelo je tudi več " ; voz, poljskega orodja in drugo, kar so imeli spravljeno po skednjih. Kex se .j« ogenj tako hitro širil, je pogi-~ | milo tudi mnogo kokoši in dva prašiča, katerih niso mogli vd; rešiti. Kakor smo že omenili, ni od sked-0 njev ostalo prav nič, od hiš pa sami zidovi. Ožgane stene in dimniki štrlijo v zrak, okrog katerih žalostno y hodi po pogorelci. Vsi pogorelci so po k ttfj nesreči močno prizadeti. e Gasilna društva so ob 1. uri za-i. puštila pogorišče, požarno stražo je prevzelo doma):e društvo, ki je s svojo motorko gasilo do 5. ure zjutraj. Z zadovoljstvom poudarjamo, da je domača me terka brezshibno delovala. Že pri požaru v Nadlesku je vzbujalo delovanje te motorke veliko zanimanje, kjer je tudi 6 ur ■brezhibno delovala. Škodo, ki je nastalo zarad požara, je od župana sestavljena komi-; sija ocenila na 268,250 dinarjev. Zavarovani so po pogorelci samo za malenkostno vsoto 64,000 Din. Res, žalostno je, da tako številne nesreče ljudi ne spametujejo, da bi se primerno zavarovali. Da se pogorišče čimprej d čas ti, je dal župan sosednjim vasem nalog, da menjaje pomagajo pri čiščenju,! in poudariti je treba, da so se sosed- | je odzvali enotno na delo, tako da j bo pogorišbe že v 2 dneh popolnoma čisto. Mladenič, ki je ušel streli. 13. avgusta proti opoldnevu so se pričeli zbirati nad Sv. Planino in Mrzlico temno sivi colaki, ki so naznanjali bližajočo se nevihto. V o-zračju jc šumelo, švigali so bliski in kmalu nato se je med silnim viharjem vlila ploha z gosto točo, ki je pobelila pobočja Sv. Planine. — Nekaj minut pred 12. uro pa je udarila strela v kozolec posestnika Ker- še Jaž?fa- v Gaberskem. V kozolcu, ki je stal k sreči okrog 100 m izven vasi, je v tem času vedril 19-letni Ahac Franc, posestnikov sin iz Planinske vasi. Zračni pritisk je bil tako močan, da je Ahaca vrgel nekaj koralkov iz kozolca, vendar se mu na srečo ni nič zgodilo. Ko se je od strahu nekoliko opomogel, je opazil. da gori kozolec, ki je bil polno založen z krmo, drv3mi in deskami, zato je urno obvestil vaščane Ga-berskeiga. Zasledovanje dveh nevarnih tatov. 35-letni sedlar Ivan Strasser iz Pobrcžja pri Ptuju je osumljen, da je lomil v gostiln- Otilije Hanželi-feeve v Podgorcih in ukradel večjo množino tobačnih izdelov in okrog 100 Din kovanega denarja. Strasser je tudi osumljen, da je vlomil v žup-nr"če pri Sv. Bolfenku v Slov. Goricah in odnesel duhovniški talar. železno ročno blagajno, garnituro srebrne posode za sveto olje, dve mali pozlačeni žlici za liturgične namene in še ve3 malenkosti v skupni vrdesnosti 1250 dinarjev. — 24-letni delavec Karel Godler iz Zverinjaka pri Brežicah je osumljen, da je v družbi dveh tovarišev uJcradeQ iz zaklenjene barake v Marija Reki pri Celju več kosov cbleke v skupni vrednosti 1125 Din. HOLANDSKA NOVINARKA 0 JUGOSLOVANSKI ŽENI Letošnjo pomlad so obiskali ho-landski novinarji Jugoslavijo. Med, njimi so bile tudi žene-novinarke, ki so se zlasti zanimale za naše scci- j jalne institucije, in splošne družab- I ne razmere. Ena izmed njih, ga. j Wyenaendts-Franoken, poroča v ne- j kem nemškem ženskem listu o svo- i jih atisih iz naše domovine. Pri- j občujemo tu naslednje vrste, ki so zanimiv prim:r o tem, kako nas sodijo tujci. "Zdi se mi, da je v JugoaVaviji razlika med navadnimi ženami z dežele in svetskimi akademičarkami ve^ja kot v zapadni Evropi -ali Zdr. državah. Na cesti smo srečali ciganke, ki so vedeževale; stara, zgrbančena ženica je sedela s svojo papigo pod nekim obokom. Ko sme ji stisnili novec v roke, ne da bi od nje kaj zahtevali, je pobrala ptica iz škatlje košček papirja, na katerem je bilo zapisano nedolžno prerokovanje. Gotovo ji ljudstvo na deželi resno verjame, posebno pa mkada dekleta, katerih vzgoja se v primeri z dečki zelo zanemarja,". (Opomba: Vedeževalne papige sem srečala tudi na prosvitljenem zapadu in to s precejšnjim prometom. Morda pa ne pren-ašaio taki ptiči nizoemsega podnebja, da jih pisateljica dčividno ne pozna. Pripomniti pa je, da so zelo bistre glave, pogosto zelo babjeverne. Op. ' ur.). ! "Na žalost poskušajo starši često odtegniti hčerke šolski dolžnosti; ' ude jstivujejo naj se namreč v go-: spodinjstvu, zakon je od njih edini ! cilj; že v otroški dobi pričenjajo pripravljati svojo balo". f Opomba: Hvalencredna navada, ki jo go je tudi na Francoskem in bi jo bilo uvesti tudi v naših skrom-j nih razmerah, v katerih povzroča j marsikatera nabava nevestine opreme velike gmotne skrbi. Op. ur.) | "Pri sklepanju zakona igra pro-vodadija (posredovalec za zakone) velike vlogo. Išče primernega moža, toda dekle ni nikoli zavezano sprejeti predlaganega. j Jugoslovanska kmetica j a delavna, nima pa najmanšega zmislu za smottrencst. Desetkrat dnevno bo šla iskat vede, mesto du bi jo takoj spočetka nabrala v velike posode zi { različne namene in jo tako domov nesla (!). Proti večeru se rada raz- < govarja s sosedami, pri tem pa ne •. pcciva ipreslici in pletenje. Mlada 1 dekleta pa so se več ali manj n-ališ-pale in se sprehaajo po vaški cesti. Po večini kažejo preslice vedno lepe , rezbsrije; mladi kmet jih rad pokloni svoji izvoljenki in mnogokrat je vdelano v nijih malo zrcalo. S pletenjem v roki stopajo žene z mirnim d05t0jastvcm na čelu male karavane čilih gorskih konj, ki nosijo na lesenih sedlih različno blago, uzde pa so skoraj vedno vezene s pisanimi biseri. Naj-boljšl vpogled v ljudsko dušo pa dobiš, a ko te spremlja v enem izmed mnogoštevilnih etndgrafičnih muzejev vodnik ali vodnica, ki ti -raztolmači pomen figur, bar, rož in tičev, ki jih vtkejo žene in dekleta v svoje obleke. Iz tega sveta njih tradicije prideš čez oetnt ura morda zopet v posvetovalnico za nego dojenčkov in malih o-trok, kjer te razveseli, kakor na pr. v 'Beogradu, moderna, otroški du-ševnesti primerna stenska slikarija in kjer lahko vpišeš svoje ime v knjigo gostov, za japonskim admiralom, nizozemskim pisateljem ali znanim angleškim svetovnim po-tovalcem, ki so se vsi zanimali za delo žene v jugoslovanski kralje vini". POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N-" i-- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE » OGLAŠUJTE <4GLAS NARODA" m Sta umo vmU član»tvo, pač pa ys| Slovenci v fiii okolici« i i j i ■ i h. 1 ■ i CENE ZA OGLASE SO ZMERNE VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO. DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga zamorejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po A°fo Sakser State Bank n CQBTLANDT STREET NEW YORK, N. I. Peter Zgaga — Gospodična nocoj se mi Je sanjalo, o vas. In pomislite, sanjalo se mi je, da sem vas zasnubil, — se je Laskal okolu nje. — Vidite, v sanjali ste pametnejši kakor zdaj, — mu je rekla. — Žlice, ki nam jih je podarila teta Neža, niso srebrne, tem veti iz kositra. — Kaj tako dobro poznaš srebro? — Sreoro ne, pač pa teto Nežo. * — Zakaj se pa oblačiš tu ko malomarno? Spominjam se tvojega o-čata, ki je Jail vedno brezhibno oblečen. — Zmotil si se. prijatelj, saj nosim vse obleke po svojem očetu! * — Kaj pa delaš? — Svoje spe mine pišem. — Ali si že prišel do tistega dne, ko sem ti posodil petdeset dolarjev? N*arednik: — Kaj ste v clvilu? — Brivec! — Dobro, — vi boste v kuhinji krompir lupili! * — Kakšne vrste pa je to pes? Ali je bemardinec? — Tudi nckciiko! * — Ali si že kaj ujel? — si vprašali Matijo. — Če jih bom ujel še pet poleg te te. ki jo sedaj lovim, jih bom ujel šest.... * — Možiček, nikaj: ne hodi danes v gostilno.' Ne morem ti p3ved3ti, kako dolgočasno je človeku samemu sedeti doma. — To si lahko mislim in baš zato hodim v gostilno. * — Moj gospodar je vrgel danes mejo najlepše obleko na cesto, ker nisem plačal najemnine. — Zakaj 'je pa vrgel baš tvojo najlepšo obleko? — Ker sem jo imel na sebi. * — Kako ste mogli dati, temu clove prednost pred menoj? — saj je bil dve leti zaprt, — je reklel odklonjeni snubec razžaljen. — A vi? — ga je vprašala. — Jaz sem bil pa samo eno leto. * — Kdo je pa bila ta nova dekli-. na, ki si jo imel včeraj v avtomo-- bilu? — Saj ni bila nova. To je že stara, . samo da je bila včeraj nanovo prebarvana. * Wickershamova komisija je izračunala, da stanejo zlo»3ini ameriško prebivalstvo vsako^ leto nad eno milijardo dolarjev. Ta vsota gre ea policiste, sodnike, j jetnišnice, porotnike itd. * V to vsoto pa. nI všteta vrednost ' človeških življenj, ki jih zahteva ■ borba z zločinom in zločinci. » * Zakon je kakor loterija, in poznam rojaka, ki je presneto slabo zadel. In saj veste, kakšne so ženske: knralo po poroki se je začela povzdigovati in de vati v nič svojega dobrega moža. — Sam Botg ve, zakaj sem te vse-la? — je rekla. — Oh, tine ves, kako so me prosili, naj se poročim, še predno sem te videla in poeaia^a. Vedno so me prosili, vsak dan, od jutra do večera- Toda jaz se nisem hotela, misleč, da bom res kaj dobrega dobila. Pa im je vrag prinesel tebe na pet. O, zakaj sem se Fender poročila? MjOžiček je nekoliko pomislil in rekel pohlevno: — No, toliko jih pa tudi ni bdlo, Id so te prosili, da bi se poročila. Jaz vem samo za dva. — Za katera dva? — je vzkipelo v nji, in že se je hotela ko sršen zagnati vanj, misleč, da. ji bo aafcel o-čitati. kake stare grehe. . — Samo za dva vem — je odvrniL — Oče ki mato »ta ste siiila in prosila, da bi se poročiti, v namenu, da se te čimprej iztrebita,. GLAS NARODA NEW TORB; WEDNESDAY, AUGUST 26, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 5. A. O J KRATKA DNEVNA ZGODBA j Q HJALMAR MEIDELL: Na vrata je potrkalo. Zaklica\ sem: — Noter! Oprezno in boječe je roka pritiskala na kljuko in vrata so se polagoma odprla. Neka ženska je skromno in plaho stopila čez prag in se pritisnila k steni, proseč, o-proščenja, ker se je drznila nadlegovati. Bila je napol sirota. Premeril sem jo od nog do glave, videl sem upadel cbra-: z velikimi, žalostnimi cčmi in dvoje rdečih suhih rok. Na telesu ji je visela ponošena obleka. Počakal sem trenutek, ker je trdovratno molčala. Potem- sem jo vprašal: — Kaj hočete? Ena njenih suhih rdečih rok se je pcčasi iztegnila proti meni in mi pomoljla zložen umazan papir. Biede ustnice se niso zganile. Ostale so zaprte. Razvil sem papir in čital, kar je bile napisano na njem, med tem ko ro njene trudne oči ves čas počivale na meni. — Podpisani potrjuje s tem, da je ramska Ida Eliassen zaradi izčrpanosti popolnoma nezmožna za delo. Priporočam jo usmiljenim srcem \ podporo. N. N., župnik, itd. Popadla me je jeza. PATENTI. Prodajte svoj patent ali iznajdbo s tem, da razstavite svoj model na drugi in večji Mednarodni Patentni Razstavi, Chicago. Na tisoče izdelovalcev in kupovalcev patentov si bo ogledalo nove priprave in patente za prodajo. Zelo nizke cene. Če nimate modela, bosta rizba in opis zadostovala. Pišite po brezplačno knjižico. — B. Hamilton Edison, Managing Director, International Patent Exposition, Merchandise Mart, Chicago. REVŠČINA ŠEST TEDNOV PRI TRUPLU UMOR-JENE ŽENE jene žene. Po cele ure je premolil nad njenim truplom, ki je že gnilo. Bil je priča, kako so psi in lisice glodali njene kosti, pa se ni zgrozil. Celih šest tednov je taval morilec po gozdu. Tu pa tam je stopil v sosedno vas po kruh, drugače je pa jedel jagode. Že sicer je bil velik čudak, po umoru je postal pa še večji. Morilca so odvedli orožniki na kraj zločina, kjer je še enkrat podrobno opisal umor. Potem so ga odvedli v preiskovalni zapor, kjer bo čakal zaslužene kazni. OŽIVLJANJE MRTVIH OČI t Praški raziskovalec F. Pollak je izvršil zanimiv poskus: hotel je o-živiti oči mrtvecev.... Na prvi pogled predrzno poseganje v življenjske skrivnosti narave, ki ne more roditi uspeha. In vendar niso takšni eksperimenti za biološko vedo nič nenavadnega. — Prof. Kravkov v Moskvi, je vzdrževal življenje nad leto dni v prstih, ki jih je bil odrezal mrtvecem. Truplo je že davno segnilo v grobu, prsti v profesorjevem laboratoriju pa so bili toplejši od svoje okolice, potili so se, če so vbrizgnili vanje primeren medika-ment žilice na njih so se pod vplivom drugih merikamentov ožile in širile kakcr v resnično živih prstih in — nohti so rasli.... Ali pa drugi eksperiment te vrste: mrtvece je mogoče pripraviti ao tega, da — spregovorijo. Mrtve | glasilke z draži j a na poseben način in mrtvecu se iz grla izvije težak vzdih ali zadušen krik. Ženske, ki so umrle v dobi visoke nosečnosti, rodijo otroke še v krsti, prof JEisen-: menger na Dunaju je pred kratkim obnavljal v truplih krvni obtok s pomočjo posebne sesalne naprave. Mrtveci so začeli krvaveti iz svojih ran, mrtvaška bledosti njihovih obrazov se je umaknila — ne rožnati barvi življeja, a vendarle modri barvi ljudi, ki se dušijo. Poskus prof. Pollaka, da bi na podoben način vzdrževal življenje v mrtvih očesnih jabolkih, ni tedaj vendarle nič nenavadnega. — Oko, ki ga previdno izreže mrtvecu čim prej po smrti, reagira na kemične dražljaje isto tako kakor zgoraj omenjeni odrezani prsti, zenice in žilice se širijo in ožijo kakor v živem očesu. Ta eksperiment obnavlja zanimiv problem, ki ga je postavil učenemu svetu na Dunaju mladi madžarski študent Koppany — danes profesor na chicaški univerzi — ko je začel nadomeščati slepe oči poskusnih živali z očmi mrtvih živali. Mrtvo oko se je običajno vcelilo v očesno jamico in začelo' znova živeti — vendar so nasprotniki izrazili mnenje, da nič ne vidi, da predstavlja v novi očesni jami tedaj nekakšno stekleno oko. Obe stranki sta izvlekli kopico dokazov za svoje mnenje, bitka se je vlekla dolgo sem in tja in je o-stala naposled neodločena. Morda bo sedaj prof. Pollak s svojimi poskusi rešil vprašanje, da-li je mogoče vrniti slepcem vid s pomočjo' oživljenih oči — kajti za to vpra-' šanjč gre tu v prvi vrsti. FRANCOSKE IGRALNICE PEŠAJO Francoske igralnice so začele zadnje čase močno pešati. Iz letnega izkaza o dohodkih 169 francoskih igralnic v zadnji sezoni je razvidno, da so nazadovali kosmati dohodki v zadnji zimski sezoni za celih 16 milijonov frankov. Kosmati dohodki so znašali zdaj samo 99.1 milijonov frankov, kar pomeni v primeri z rekordnimi dohodki v sezoni 1927 28 nazadovanje za 47.5 milijonov frankov. Med igralnicami je glede višine dohodkov še vedno prvi mestni kazino v Cannes. Ta igralnica je i-mela v zadnji sezoni 2190 milijonov frankov dohodkov. Na drugem mestu je.Gouldov kazino v Nizzi, ki ga vodi sedaj ameriški mi-ijonar Gould. Mož je obenem lastnik igralnice v Juan-les Pins, Granwille in Bagnolles de L Orne. Goud je dal za zidanje tako zvane palače Sredozemskega morja v Nizzi 5 milijonov frankov in sam pravi, da bi take palače niti cesarji ne mogli zgraditi. V letošnji zimski sezoni je kasirala banka te igralnice nad 21 milijonov frankov. Poleg Goudove igralnice jih ima Niz-za okreg 50 milijonov frankov dohodkov. Le Touquet, največja igralnica Francije v poletnih mesecih, je imela v letošnji poletni sezoni sama 41.8 milijonov frankov dohodkov. V splošnem lahko rečemo, da ha-zardiranje v Franciji pojema. Deloma je krivo zvišanje davkov na igralnce. Mnogo je pripomoglo tu-I di, da so zaprli igralnice zloglasnega grškega sindikata. Največje dohodke so imele francoske igralnice 1. 1928, ko so spravili lastniki 613 milijonov frankov. Tako dobrih časov najbrž ne bodo doživeli nikoli več. "SLAMARJI" IN NJIHOVI DOŽIVLJAJI "Sta mar j i" pravimo oženj enim moškim, ki pošljejo na poletje svoje sitna zakonske polcvice na oddih t ' kam na morje ali pa kam v hribe — kolikor ' olj daleč, toliko boljše, — 'l sami pa se oddihujejo lahko do-' ma, ker je že odsotnost žene pravega in pedjetnegi možakarja naj-1 lepši in najboljši oddih. Odsotnost ; ženskega k:ntrolnega organa pa ' poskušajo "slamarji" izkoristiti tudi sa razne druge doživljaje, ki pa postanejo "slamarjem" včasih zelo neprijetni, posebno če se kontrola nenadoma vrne demo v s hribov ali pa od morja. O nekem takem neprijetnem doživljaju premožnega "slamarja" poročajo češki listi: Gospod K. je bogat trgovec, maš je sicer -že nekcliko pri lete, ampak ja še vedno zelo podjetjen. Komaj je torej ta gospod svojo ženo in njenih 100 ali 200 kovčegov in škatelj srečno zbasal v vagon, si je takoj popravil svoje že bolj redke lase in krenil veliko kavarno, kamor pa ne zahajajo samo moški. V kavarni pa so S3 kar na prvi pogled vnele in za-iskrile neke oži in že je sedel gospod K. ob strani "neveste". Govorila sta to, govorila sta ono, — svoj poročni prstan je gospod K. že zdavnaj snel in skril, — potem pa sta šla skupno domov, to se pravi na njegov dom. ljudje pravijo sicer, da take zadeve niso pesetmo lepe in moralne, ampak so; in ker so, zato je treba to tudi omeniti. Kaj se je godilo doma, o tetm zgodovina diskretno molči: molči, ker vsi ljudje itak vse vedo. Tako je potekalo našemu "slamarju"' življenje noč za nočjo čisto prijetno, dok^r.... no, dokler se ni nenadoma pojavila v hiši — kontrola! Stroga kontrola je premetala vse, pa ni našla nič hude ga. Le ko je hotela iz prijaznosti svojemu možu prestljati posteljo, je nesreča hotela, da je obrnila najprej blazino, pod blazino pa je našla neko oblaJčiLce ki ga navadno ne nosijo moški. Na ostro telefonično povelje je moral g. K. seveda takoj iz pisarne priti domov. Kakšen je bil sprejem in pozdrav, si lahko mislimo. Končno se je pa začela stvar ederta tudi g. K. precej sumljiva in zato je šel pogledat v svojo miznico, kjer je hranil svoj denar. Štel je in 6te* glava svojih dragih kroni c, toda 2000 več jih kar ni hotelo hiti, ampak jih je bilo 2000 manj kakor prej. Pri tem odkritju je g. K. kaj hitro pozabil na lepe noči in je brž tekel na policijo povedat, ka j se mu je dogodilo. Na policiji so se gospodje nekam muzali ob pogledu na o- SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnžnjmo se vsi brez izjem« te stare In stanovitne domač« kradenega viteza žalostne postave, Svojo pomoč pa so mu le obljubili. Že 'čez par dni so poklicali policijski gosptxlje g. K. k sebi in so mu pokazali sliko njegeve druge žene, ki so jo nato tudi kmalu prijeli in jo poslali spat v ječo, g. K. pa je dotal namesto ukradenega denarja dopis odvetnika, kjer mu kot zastopnik njegove prave žene poroča, da je vložil v ženinem imenu tožbo na ločitev.... , Tako se je zgodilo v Pragi. Mi pa smo lahko zadovoljni, da je pri nas vse drugače. Mi imamo sicer tudi "slamarje". ampak naši '^slamarji" so pridni, pošteni in solidni nič koliko.... Ali so pa naše ženske bolj molčeče! žnosti rojakov nasproti njemu. Govoril je tako prepričevalno, zabe-ljeno, s t?kšnim ironizujočim humorjem o -vsem, da je uspaval moje razumevanje umetnosti. Pohvalil je tudi moje dobro gospodarsko stanje. Konec pesmi je bil ta, da je sto-j tak priletel iz mojega žepa. Njegov va velika gobasta roka ga je sprejela, kakor bi vsrkala kapljico. Izginil je nekje za njenimi črno obrobljenim nohti. Ta topla, vlažna roka je objela mojo, kakor da bi ji imela povedati nekaj zaupnega. Iz njegovih ust, ki so smrdela po alkoholu, pa sem slišal: — Merci — Pokimal mi je prijazno kakor staremu znanca, pomežiknil čez pleča in — že je bil zunaj. Tedajci se je stisnila moja duša v krč, kakor bi jo bila zbodla igla. Spregledal sem. Pred menoj je stala prosojna postava z mojimi črtami obraza. Videl sem svoj lastni boljši Jaz. Držal je v rokah bič in roka je bila pripravljena, da zamahne. Črte obraza so bile stroge, roka je pretila. In moja duše se je stisnila, ker bi se bila rada skrila. Jaz pa sem j0 pognal iz kota in dejal onemu drugemu sebi: — Bij! Le bij! Ti udarci so po-polnom zasluženi! — Oslabeli ljudje postanejo močni Xugii-Totie dal že milijone osiabo* lim, bolehnim moškim in ženskam novo življen^ko moč. Očisti telo bolezenskih glivic, narrdi rurtečo zdravo kri, oživlju-je osl.-ibele živce, mifiice in druse or-gant. Nuga-Toii« prežene želodčne ne-rodnfmti. glavobol in omotico, da novo mr»č oslabelim obiatim. odpravi zaprtni-co iu napravi vaše spanje počltno in o-h vežujoče. Vi lahko dobite Nuga-Tone v lekarni. Ako ca lekarnar nima, tedaj nui recite, naj ga naroči za vas od trgovca na debelo. —Adv't. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. "Slamarji" pravimo oženjenim moškim, ki pošljejo na poletje svoje sitna zakonske polcvice na oddih 1 kam na merje ali pa kam v hribe — v mrtvih očesnih jabolkih, ni te-Jkolikor ' oli dalei' toUko bo«še- ~ daj vendarle nič nenavadnega, —'sami pa se oddihujejo lahko do-Oko, ki ga previdno izreže mrtve- \ ma- ker Je ^ odsotnost žene prave-cu čim prej po smrti, reagira na ^ in Podjetnega. možakarja naj-kemične dražljaje isto tako kakor leiPŠi in najboljši oddih. Odsotnost zgoraj omenjeni odrezani prsti,[ žslnskega k:ntrolnega organa pa ožijo'peskušajo "slamarji" izkoristiti tu- KRVAV BOJ ZA FANTA znova živeti — vendar so nasprotniki izrazili mnenje, da nič ne vidi, da predstavlja v novi očesni jami tedaj nekakšno stekleno oko. Obe stranki sta izvlekli kopico dokazov za svoje mnenje, bitka se je vlekla dolgo sem in tja in je o-stala naposled neodločena. Morda bo sedaj prof. Pollak s svojimi poskusi rešil vprašanje, da-li je mogoče vrniti slepcem vid s pomočjo kmalu oglasila vest. Začel je ho-j oživljenih oči — kajti za to vpra-diti večkrat na dan na grob umor-; sanje gre tu v prvi vrsti. I I Mali Oglasi imajo velik uspeh H I Prepričajte se! Nekdaj je bila navada, da sta se dva moška med seboj klala na življenje in smrt. če sta se slučajno oba zagledala v eno žensko; če sta se pa dve ženski zagledali v enega fanta, se pa niste klali z orožjem, ampak ste druga drugo izpodrivale z lažmi, z obrekovanjem in z o-jwavljanjem in z intrigami, kakor je to pač že ženska navada. Dandanes pa se je tudi to spremenilo: dandanes, ko ne rede več moški žensk, ampak živi prav lepo število moških od ženskega denarja in od ženskega zaslužka, so se začele ženske tudi za fante vojskovati z nožem. Tako se je te dni zgodilo na Ogrskem. Tam sta živeli v neki vasi Marija Fulop in Roza Golity. Obe sta računali na istega fanta, na nekega premožnega in mladega posestniškega sina. Ta pa ni hotel nobeni nič reči o tem, ali se bo ženil o-ziroma če namerava ravno eno od teh dveh vzeti. To je dalo deklicama povod, da sta sklenili priboriti si zaželjenega fanta z orožjem. — Vsaka je vzela dolg kuhinjski nož in začel se je pravcati dvoboj, ki je trajal tako dolgo, dokler se ni ena izmed obeh težko ranjena zgrudila na tla. Ranjeno dekle so prepeljal v bolnico, kjer je umrla, njena tekmovalka pa je iz strahu pred kaznijo pobegnila. Tako bo-ta ostali obe bres zaželjenega fanta, fant pa si bo poslej lahko prosto in svobodno izbiral svojo bodo nevesto in ženo, če se ne bodo našle dve drugi prismodi, ki se bodo zanj dvobojevali s pištolami. J K CENA DR. KERK0VEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilc tlHQLUH ILOVKfl MAMI) BtaAO BSI0M $2.— RmlHi fa prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA SU WaH II Btoaal Rtv Ink cm Vedel sem namreč čisto natanko, da imam v denarnici zadnji stotak, ne pare več ne manj. Da bi dal tej prosjakinji bankovec, mi ni šlo v glavo. Menjati pa tudi nisem hotel, ker ji nisem zaupal, da bi mi kaj prinesla nazaj. Bil sem preverjen, da se z drobižem ne bo vrnila, če j0 pošljem, naj zmenja denar. Zato sem ji vrnil listek in hladno dejal: — Na žalost ne morem pomagati. Slišal sem, kako so se zopet odprta vrata, in ko je prosilka že odšla, sem pogledal za njo. Videl se le še njeno pobešeno glavo, njen sključen hrbet. Preden je izginila' iz hiše, se je še enkrat ozrla nazaj. Njen vdani pogled je veljal stropu; od ondot je padel na steno, potem pa se je umaknil sam ^ vase. Bilo mi je, kakor da bi bila šinila po zidu senca človeka, ki se ne more pomagati. Imel sem občutek, da je nekdo zakričal — brez glasu. Komaj je dekle izginilo, je spet potrkalo na vrata. To pot močno in samozavestno. Na moj klic "naprej" je stopil v sobo velik, rej en mož z j dolgimi umetniškimi lasmi i n I smehljajem na ustnicah. Poznal sem ga z ulice. Bil je odpuščen pevec, o katerem so se raz-našale vsakojake vesti. Začel je goverti. Tožil je o svoji revščini — trenutni zadregi — in rabil za opis svojega siromaštva vse polno besed, katere je spremljal s kretnjami, kakršnih so vajeni ljudje pri gledališču. Rekel je, da je na obhodu, in sicer da obiskuje "ho-noracijorje", odličnike (pri tej besedi se je priklonil) in da nabira denar za dostojno vožnjo v Ameriko. Onkraj Oceana da ga čaka velika prihodnjost. Ne da bi se mu utrgala beseda, je govoril dolgo in obilno; besedo-val je o svoji "umetnosti", o dol- t RAZNE POVESTI In ROMANI: (Nadaljevanje.) Hrktsrjsv mi.................. 51 Hedvika ____________________.49 nudi iasl. Blage doto. veseloigra .11 Kulm (Kmetova > .............49 llnd« Brado* (II. n.) ........ JI UuMTMfce. UroUMfce to Satira. vesano ..................... M broAlraoo ............___... -99 Izlet Broatka................l.M I »brani apisi dr. H. Menca .... .«9 Iz tajnosti prt rud*.............. J9 Is modernega »veta, trda ves. l.M Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka .........................1.50 I*ra«ks- brofilraao . —.......... Jt Icralae ........................ .1« ................. Jaoko In Metk* 4um otrok«) .... js$ Jemal Zaucovat. Mad aiaasvl.. Ji Jutri (Strug) trd. v............. .19 bral. ....................... jM JnrtMerl «Ut Popolna lsdaja vseh lG aveskov. lepo vessaia..................lt<— 1 imek: Dr. Mer — Tmmtmm broil rano ...............I.. .H Joan Wserlja (Povesti la IpMthjt ilTlJenJt .................... Jt Kaka as a* Jas Ukal (AlsAovsc) L svaaek JM Kaka Mas ee jas l*al (AleAovsc) II. sv. if jM Kake aesi ee Jaa Ukal (▲letove?) m. svessk M Kerejdka InH, Bursal la Mlaljo- aar v Koreji .............. JI eeveta .................. Ji Kmečki punt (Senoa) ...........W Kaktnjs prt kraUM sssfl mM Ji Kal ee Je Maefcam eanjale...... JI K s i lihi Ji Kal as |e I »■ileHI dr. Oks...... .4* L sv. rewsl — 04> h «li|j|)t — t!«■■*' — Tihsil (Levstik) ...N I. sr. SHka Uugkft ki afctava P^®®®^ ••eeeeaeaeae »V Trdo fMM ••••••••os Trgovec. KcpClJskf dnuT^ radnlk. JssUnl doktor. QnHlat dar. PepetnlK Matakarea. Da-^st^ i«. *• •«»» m«*«... ji 1 Lov na ženo (rumen) .......... Jt Lucifer ............................................ Marjetica ................t..... M Materina žrtev ......................... MoJe življenje .................. .M Mall Lord .................... M Mlljonar brez denarja ...........75 Marca, krftčanaH deček Is Libanona ......... ............ J9 Mladik zanikermdev lastni iiva- topifl ........................ .78 Mlinarje* Janes ................ M Mti solino ...................... .41 Mrtvi Gosta! .................. M Mali Kinta« _.................. .79 Menija ......................... Ji Malenkosti (Ivan* Albrecbt) .... M Mladim sum. Zbirka poresti ss slnvenska mladino .............29 Mi stenja, roman ................L— Možje ........................................UKf Na različnih potih .............41 Notar Jt nee, bonaoreaka ..JI Narod, ki Inlrs .............. -49 Naia vas, II. del. 9 povesti .... Ji Nova Rrntlka. trdo vsa. ........ .79 Naša leta, trda vez ----------------------70 broš.............................Ji Na Indijskih otokih ............ Ji Naii ljudje .................... .49 Nekaj Is ruske wi>ili i ...... M Na krrarik psljanak. Trpljenje In etrabote s bojnih pohodov blrie-fa iloveaHMg» polka ........LH Oh *• letnici Dr. Janeza E. Kreto JI Onkraj pracosda ..............* Ji Odkritje Amerike, trdo vesano .. Ji mehko vezana ...... Ji. Praprečanove zgodbe __________35 Pwrtl Iffl Uflkl eesesssseeeeeasa JNf Pi^f K^jdlO sesssesessssss9ss9 Pinrrlnski otok ................................M Povest a sedmih sheMh ............Ji Pravica kladiva ............................Ji Pablrkl Is Beda (Albrecht) .... JI Pariški zlatar .................. JK Prihajal, povest .............. Ji Ptii|riM ,,«•"■ Ji PevesM. pesmi v pro* (Bandelalra) trdo vezano........................L— Pa strani klobuk ........................ Ji Hit ITMM • o a • o o o a o o o o o • o a o o o • «41 Prf iirl €Q •oooos*oo**«» ••••••• eo JSS Pffl kiijl 1 Patri* povest Is. inks Jonaflke do- dobe .....,...7717........... JI Ps rerah fes dsdhaah Ji Pel litra vlpavea .*••».••*..... jH ^ssldiaB HthflhsMss ..««..«•.. Ji Pravljice H. Hsiv Ji Predtrlanl. Preiern fat drttci svetniki t eramotono ............ .21 Pri sodbe čebelice Hala. trda Tea...L— Ptice eelivke, trda ves...........71 Pred nevihta .................. JI Popotniki ...................... .99 Poznava Bofa...................M Pirhi .......................... Ji PovodenJ .. ........ Ji PraSkl jndek ••••••............ J5 Prisesa Hnrenskoca riavarja . ..Ji Pravljice In pripovedke (KoSntnlk) 1. zrezek .....................40 2. zvezek ................. M Prvi« SMd Indijanci ............ J9 ............j« Razkrinkani Hansboriaiil ...... JI Etoinan treh src ............................lJt Roman zadnjega cesarja Habs- bnržans................................Ui Robinzon ...........................................Jt Robinzon Crtlsoe--------------------Ji Rrvolaeija na hrtyMwi JI EtdeCn In hetn nMca oprest .. Jt ftde£a megla ____.71 Rdeča kokarta........ .........L25 Slovenski ialjlvas .............. .49 Skrivnost najdenke —-----------JS5 ^ ............ M mala ........«• j99 Sanjska knjiga, največja ---3% Sanjska knjiga, Arabska_________L5i Saeiki Invalid ................. .u Solaee ia soaea ................ M ^ vS^ mioi' I?!?.'?.'.."" trn Sredszlmri. trd. ven. . ......... u J| broJL .41 ®^®abst9 ve jaa Ji Stlrl amrtl. 4, av ..<..««.*...... JI Smrt pred hifta .........................JI Sfesaly v Afriki ......................Ji Stritarjeva V. m Sto^fc^^sat ls ^Abraear^.. Ji Statični ssj ha> T. ar. ••*•#•••«• J/S ®*«ta Nsthnrra ................ Ji Spi s Je, mala povesit ............ Ji Stasaslaisp .........*..«..•.•■.« Ji Šopek Samatacka^...•......... J9 "GLAS NARODA" tu w. 1«. st., New Yorlt V pošumavski vasici Loučovicah na Južnem Češkem sta živela dolga leta na skromnem posestvu zakonca Tschandlova. Imela sta tri o-troke, toda prave zakonske sreče v hiši ni bilo. Vsa vas je vedela, da se Tschandlova ne razumeta. Enkrat je odšla od hiše žena in se dolgo ni vrnila, drugič zopet je kar na lepem odšel mož in ga več dni ni bilo domov. Domači prepiri so bili na dnevnem redu in po vsakem sta se zakonca nekaj dni grdo gledala. V začetku junija so sosedje videli, kako odhajata Tschandlova skupaj na polje s košarami in srpi. Sla sta po travo. Sosedom se je zdelo čudno, da se drugače vedno sprta zakonca naenkrat tako dobro razumeta. Tem večje je pa bilo presenečenje vaščanov, ko se Tschandlova I s polja sploh nista vrnila. Otroči-j čki so doma zaman čakali očeta in , mater. Ko ju tudi drugi dan ni bilo dojnov, je Tschandlov oče obvestil orožnike. Orožniki se pa za to niso dosti zmenili, ker so vedeli, da Tschandlova rada odhajata z doma in da ju navadno po več dni ni nazaj. Za otroke je skrbel ded. Tako so čakali celih šest tednov in šele 25. julija se je Tschandl zopet pojavil v vasi. Prišel je pa sam brez žene. Vprašali so ga, kje ima ženo, pa je odgovoril, da ne ve, kam je izginila. Dejal je, da se bo že vrnila. Čez dva tedna se je pa raznesla po vasi strašna vest. Kmetice so nabirale v gozdu borovnice i n v grmovju med gnilimi štori so našle grob neznane ženske. Truplo je bilo samo deloma pokrito z listjem i in obloženo s kamenjem. Odkriti • deli so bili do kosti razjedeni. Najbrž so jih oglodale lisice ali psi. Obveščeni so bili takoj orožniki in kmalu se je izkazalo, da gre za truplo pogrešane Tschandlove žene. Preiskava je dognala, da žena ni umrla naravne smrti. Na vratu, Qd katerega je bilo ostalo le nekaj kosti, so se poznali sledovi udarcev s topim, predmetom. Tudi lega trupla je pričala, da gre za zločin. O tem so obvestili Tschan-dla, ki ga pa vest, da so našli ženino truplo, ni prav nič ganila. Odločno je pa odklanjal vsak sum, da bi bil ženo umoril. Truplo so prepeljali v mrtvašnico in se je izvršil pogreb. Orožniki so preiskavo nadaljevali, Tschandla so trdo prijeli in končno je umor priznal. — Ubil sem jo, ker mi je očitala, da hodim z drugo,.— je priznal o-rošnikom. In povedal je odkrito, kako je bilo usodnega dne. Z ženo je odšel po travo, pa jo je na livadi napadel in zadavil. Bilo je baš v mraku, ko se je razlegalo iz vasi večerno zvonenje. Morilec je mirno pripovedoval, kako se je moral boriti z napadeno ženo, predno jo je premagal. Hotel se je prepričati, da je obračunal z njo in zato je že mrtvi odrezal z britvijo glavo. Ko je opravil svoje grozodejstvo, je legel k razmesarjenemu truplu svoje žene in spal mirno do jutra. Zgodaj zjutraj je izkopal umorjeni ženi med štori v gozdu grob. Poiskal je kraj, kamor le redko pridejo ljudje. Toda morilcu se je kmalu oglasila vest. Začel je ho-1 diti večkrat na dan na grob umor- j G L A 8 N A E O D A NEW YORK, WEDNESDAY, AUGU ST 26, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. MILAN PDGELJ: OSAT (Nadaljevanje.) Tinica je zdaj tddča, zdaj bleda, ob vratih stoji in zvija predpasnikov rob, silovito je vzradcščcna, a pel eg tega jo skrbi, ker najbrž ni prmv čedno počesana in ker nima na sebi najlepšega nedeljskega krila. Posade jo za mizo, ali tam ji ne gre beseda iz grla. Gleda v narečje In le včasi kradoma, kadar se zdi, ou gotovo ne gleda mladi Mirtič proti njej, se ozre za trenotek v njegov obraz in ga bliskoma spreleti s svojimi velikimi in sinjimi očmi. Šele pezmeje ko se zavzame vsa družba za drug pegover in odide Tone v režo in pred hišo in ona za njim, se prične oglašati s prijaznimi in radovednimi dekliškimi vprašanji. — Ti! — se zanima, — k2ko pa, da si se tako nenadoma pripeljal? — In Se predno pričaka odgovora, rešuje vprašanje sama. — Dopust ad doba, dopust, ali ne? In Mirtič ji pritrdi: — Da! — Tih je, vedno misli nekaj drugega, kakor govori in posluša, boji se večera, domisli se, da se je tisto že dogodilo, da je že zadaj, ali posledica je hujša od dogodka. Večer je prijeten, jesensko nemiren in dobro de vrdzemu čelu in licu hladna sapa. ki diha nekod od severa. — TI — kramlja dekletce. — Zakaj pa nisi prišel v uniformi? In sablja? Kje imaš sabljo? — Doma--odgovarja Mirtič in njegov glas je ves truden in ubit. — Tam, kljer službujem. Pre okorna je na poti. Tiho Je zopet in dekletu se nenadoma zdi vse drugače na svetu, kakor Je bilo včasi. Prej, ko sta se videla še vsak dan, jo je prijel vselej, kadar sta bila sama, za roke. In vedno in vedno je bilo prijetno, sdaj pa je vse tako mrtvo in pusto in vsakdanje. On sedi na klopi pred tiBo. ona stopi pred njim in ne ve, kaj bi rekla, kaj bi počela, kam bi dejala roke. Misli prejdejo, ojunači se in sede tik njega na klop. i — Ti! — prične zopet. — Mati in d:e sta rekla, da se pojdem v mesto učit kuhat. Pravita, da ni zate taka vsakdanja hrana, ko jo znamo pri nas pripravljati; pa trdim, da je! Ali ni? — Je! — pritrdi Mirtič in sam čuti, kako bi bilo treba nekaj go-vorti, nekaj povprašati, povedati, nekaj prijaznega, ljubezenskega nana pravi ti. Ali nima besede, nima zmožnosti za zaljubljeno dejanje. In Ti -niča se hipoma domisli, da se je pripetilo v življenju njenega ljubljenca nekaj takego, kar mu je njo odtuilo. In že vidi v mislih čemerno in na-šopirjeno mestno gospdično, ki se košati pred njim v širokem klobuku in iqpedkepava njcr.o ljubezen in srd:o. — Oh! — vzdihne. — Zdaj pa vse vem, zdajle sem se šele domislila. z;kaj si tak! In on, ki čuti svojo krivdo in ji ne more svoje usode razkriti, se vznemiri in začudi: — Kakšen, kakšen? — vpraša naglo, a dekletce že pohiteva in pripoveduje trgoma in očitaj e: — Kaka druga, gossposka te je zmotila — o! Le naj te, le imej jo, jaz se pa ne bom nikeli omožila, ne bom nikoli srečna, pojdem v samostan.... In vse tako dekliškonačvno flalje. Njemu se Tinica smili. Vzame njeno levico v roko, jo boža, jo položi ▼ svojo levico, se oklene z desnico dekličinega, pasu in skloni svoje lice k njenemu. — Čemu? — vprašuje. — Čemu? — In sam ne ve, kaj hoče povedati. Težko mu je, sludko odurno, hladno zeperno — vse obenem. Boža jo in tolaži: — Nič ne misli, nič ne misli! Srečna si, Tinica, jako si srečna! Družba cdlde iz gostilne in se smeje mladi dvojici. Doma še čujeta mati in hčerka, na mizi čaka starinski bokal rmenega vina, z belim prtom pregrnjena pogača in na p:dolgovatem krožniku zgoraj črnikasta in od nal.ete strani sočnordečkaata gnjat. Postelja je visoko narah-ljana, da je treba prilično splezati nanjo, in vsa pogrnjena z belimi in bleščečimi rjuhami, ki diše sveže in prijetno po domačem platnu. K postelji je premaknjen stol in na njem stoji majhen svetlikast kozarček in poleg visoka zelena steklenica, ki je napolnjeni z najboljšim domačim žganjem. Zjutraj, ko se komaj zdani, gTedo moški v goro in ženski obljubu-Jeta. da prideta pcpoldne za njimi s petnimi jerbasi peciva in slanine. 8olnce vzhaja, vinogradn ki so že na gori, že odpirajo bele hrame, pripravljajo stiskalnice in brente in se razkropljajo med brajdami. Tam se oglaša eden, tam drugi tam pove dovtip LipcVžev Siimn, od drvge platt 3e mu zasmeje Llsjakev Nace in ga .podraži s pokMženo ženitvijo. Kakor se nagibi je dan, tako raste dobra volja. Po hramih cvilijo stiskalnice mo&t se cedi v lesene gelide, močan vinski duh napolnjuje prostor, gospodar zajemi s staro majoliko v prostrani kadi, pokuša sain in m laska z lezi kom, pomišlja in kima, zajema v druljo in ponuja še sosedu v pokušnjo, v pomislek in izjavo. — Bog Jo je dal! — govori hvaležno in zadovoljno. — Pozna se, da jc je Bog dal! Taki je ta kaplja, kakor tri Je bili iz netoes nastregli! Ko se nagible dan. pridejo ženske v širokih belih predpasn kih, .s pisanimi rutami okoli pleč in z ogromnimi in na vse načne kržastimi Jerbasi na močnih zarjavelih glavah. Mlsdina jim uka nasprot, možje in starci vihte s pajčevmami preprečene klobuke in jih kličejo od daleč po imenih. Viaako so nakopičeni pasasti jerbasi in na mnogi strani kuka Izpod belega prti okroglasita kest debele krače ali glava pečenega koštruna aJi kljun rumenega petelina. Zdaj — naenkrat — v mraku se Je napolnila vsa gora s samimi pesmimi. Kakor bi se izpremeniii vsi ti fftoteri kmetje, ki šume med trtami in se vrtijo po zidanicah, črne murine, polegli po brajdah in zapeli zdaj, ko se je storil miren in prijazen jesenski večer. Ali* lepo zapeli, ne samo zažvižgali. O gori bi povedali pesmi, kjer žlahtna vinska trta rase, o z>j'ti vinski kaplji, ki daje tilam kri in moč, o starčku, ki je živel tam v vinskih gorah, izpraznil na smrtni postelji zadnjo kupo te rujne tekočine in se priporočil z njo v roki samemu nebeškemu dšetu: — Še tale koerarček — pa bom pre-pebal vekomaj tvojo čast in slavo! — Sosed sfe brati s sosedom, fant s fantom, mož z možem, vsekrižem prigovarja drug drugemu, "naj prime kupico v ročico, napije Tinetu zdravioo" in še posebe za biču je: "Čisto ga ven izpij, drugemu nalij — saj imaš modro glavico!" In visi ti napevi so tako mehkobno prijetni, tako priljudno zaokroženi,*ia silijo pevcu in pivcu smeh na usta. Že pozno »večer je pcijel Franc brat Toneta v zidanici pod pazduho, gu odpeljal na piano, ga potisnil tik sebe na klo pod bra j do in mu povedal nekaj zaupljivega in odkritosrčnega: — Ali poznaš ti sosedovo Marjeto? — j« vprašal. — Ali se je še spominjaš? — Se! — j« odgovoril Tone. — Tisto, vidiš, — je zaupal Franc, — njo imam rad. In tudi ona mene: prisegla mi je! Njo bi rad za ženo! — Da! — Je pritrdil Tone. — AH kaj naj jaz storim pri tem? — Red očetu! — je svetoval in prosil Franc. — In materi, obema rod! Dajte mu jo, svetuj, pred pustom ga paroGite! Taito govori, tebe bost* ubocaia! — Hočem! — obljubuje mladi Mirtič. — Daj mi roko. — sili brat, stiska resnico in se vnaprej zahvaljuje. — Hvala ti, zame in zanjo, hvala ti! Vračata se, brat se ga okleple okrog ram in poje na vse grlo. Vsi so že pespali, petje je utihnilo, samo še en sam se preme tuje po slamnatem ležišču in ne more pričakati spanca. Kakor v polsnu se oglasi z neumljivo besedo in sestra Milica, ki leži blizu njega, naenkrat izpregovcTi in polahko vpraša: — Ali še ne spiš, Tone, ali še ne spiš? — Ne! — pove Tcne in umolkne. In čez nekaj Kosa zopet povzame Milica: — Misli se mi blodijo po glavi, pa ne morem zatisniti oči! — Kakšne misli? — vpraša brs«t in Mihca molči in se po doljem odmoru cglais: — Ni, da bi pravila, ni mogoče! — In kesneje doda: — Ali bd me tri razumel, ali se mi ne bi smejal? — Ne! — obljubi brat in skriva svojo nepozornost z naglimi in točnimi pritrjevanji in odgovori. (Kanec prihodnjič.) BRATJE SV. BERNARDA SE PRESELE V TIBET Kretanje Parnikov — Skipping Nora — go postopače v se je okoriščalo s to dobrodelno uredbo. Švicarska vlada pa je morala plačevati zanje stroške v obliki državne podpore. Da bi se izkoriščanju napravil kraj, so avguštinci pred leti spremenili del samostana v hotel. To je bil smrtni udarec gostišču, v hotel je prihajalo le malo ljudi, ki so bih voljni plačati prenočišče in hrano in promet se je skoro popolnoma u-' stavil. Tudi sloviti* bernhardinski psi, ki jih je bilo včasi mnogo in so' bili izvežbani za reševanje pone- j srečencev, so se skrčili na kakšnih deset glav, ki jih imajo danes v' samostanu samo kot privlačne objekte ljudske radovednosti. Ko so vse to sporočil papežu, ki je bil sam v mladih dneh dober alpinist, je odredil, naj se ozrejo bratje po novem delokrogu. Našli < so ga v Tibetu, med dolinama Nam-ču in Giamanuču. To je kraj, kjer irrvirata dve ogromni indski reki Mekong in Saluen. Prihodnje leto bodo zgradili avguštinci v tem kraju svojo eremitažo in se bodo zopet posvetili delu, ki so ga opravljali njih predniki. Mesto, ki so si ga patri izbrali za novo torišče, je zelo izpostavi je-' no viharjem in snežnim zametom. Čez prelaz hodijo kitajske karavane. Meniha Melly in Coquoz pripo- j vedujeta, da sta odstranila ovire, na katere sta naletela ob svojem! I prihodu v Tibet. Prebivalstvo se jima je že toliko približalo, da je za-i čelo rabiti po njunem vzorcu smu-i či, ki so bile doslej v teh krajih neznane. Zdaj se avguštinci s Sv. Bernharda odpravljajo na pot. S seboj popeljejo tudi pse, ki jih bodo začeli v Tibetu na novo vzgajati za reševalno službo. ŽENSK JE PREVEČ, DENAR JA PREMALO Po najnovejšem štetju prebivalstva na Angleškem — 26. aprila letos — ima London z okolico vred 8 milijonov in 200 tisoč prebivalcev. Prebivalstvo se je torej od 1. 1921 naprej pomnožilo za 9 odstot-\ kov. Vsa Anglija šteje 39 milijonov 937,931 prebivalcev. Število žensk se je v primeri s številom moških v zadnjih 10 letih nekaj zmanjšalo, vendar pa pride še vedno na 1000 moških 'v Angliji še vedno 1087 žensk. Ta pojav kažejo vse statistike evropskih držav in povsod se kaže, da je žensk povsod preveč,' denarja pa povsod premalo. POLET SE JE NAJBRŽ IZJALOVIL BERLIN, Nemčija, 24. avgusta. — O nemških letalcih, Willy-u Rody-u in Christianu Johansenu, ki sta hotela poleteti preko Lizbone v Ameriko, ni nobenega, sledu. Posluževala sta sa aeroplana, ki je razvijal tristo konjskih sLL (Poznejša, poročila pravijo, da sta se izkrcala, v Lizboni). SMEH NAMESTO OPERACIJE. Nusvet, naj se človek smeje, če hoče biti zdrav, ni brez podlage. Razpoložen j e močno vpliva na človeški organizem. Toda. vsak človek se ne more smejati, posebno v sedanjih težkih časih mnogim ni do smeha. Londonski medicinski tehnik "Lancet" poroča o primeru, ko je smeh človeku res pomagal. Ni pa šlo za vpliv na bolnikovo psiho tem-ve5 za čisto mehanični način. i V londonski bolinci se je lečil mož, ki je imel v vratu nevaren gnojni čir. Navadno zdravniki tak čir odstranijo z operacijo, kar pa utegne biti pri starejših ljudeh nevarno. Zdravnik dr. Crotft je pa prišel na orJginaJtno idejo odpraviti čir brez operacije. Priredil je v bolnici komično predstavo, obstoječo v tem, da je začel svojega asistenta bombardirati z žganci, Jri jih je Ma polna skleda na mizi. Asistent pa ni držal rok križem, temveč je začel odgovarjati na bombardiranje seveda tudi z žgand. Bolnik s čirom v grlu je najprej debelo gledal zdrarvnika in njegovega asistenta, potem Je pa poiil v smeh tako, da so mu kar solze tekle iz oči. Čez ne-, kaj časa je pa začutil, da mu Je čir | v grlu počil, ker so se mišice med i smehom močno nategovale. Zdrav-| nik mu je takoj izpral čir in čez nekaj dni je odšel mož zdrav domov. Za naglo okrevanje se mora zahva-i liti smehu. Ta GLOBUS 1 j kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo.! j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih | j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-j I pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se I i mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet i vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN I V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 lnčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — ^ J 75 "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y. 18. septembra: Olympic, Cherbourg Belgenland, Cherbourg. Antwerpen Augustus. Na pol i, Genova 19. septembra: Paris, Havre Milwaukee. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 21. septembra: Reliance, CherLourg. Hamburg 22. septembra: Bremen, Cherbourg. Bremen 23. septembra: New York. Cherbourg, Hamburg Mauretania. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin, Boulogne Bur Mer. Bremen 25. septembra: Saturnia. Trst Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Bur M«r. Rotterdam 26. septembra: France. Havre Leviathan, Cherbourg 28. septembra: Euroi>a, Cherbourg. Bremen . 30. septembra: Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg Aquitana, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajts In najbolj ugodna pot sa potovanja na ogromnih oarnllciH? PARIS 2. sept.; 19. sept. (10 P. M.) (3 P. M.) FRANCE 8. sept; 26. sept. <5 P. M.) (7 P. M.) lie dc France 11. sept.; 2. okt. (7 P. M.>; (10 P. M.) Nnjkrajfta pot pu *el«-stiicl. Vsakdo Je v ponobnl kabini s vnemi modernimi udobnostmi. _ Pijana in slavna francoska kuhinja. izredno nizke cene. VpraAaJtn kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH UNE 1» STATE STREET NEW YORK, N. V. 27. avgusta: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 28. avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam 31. avgusta: Republic, Cherbourg. Hamburg 2. septembra: Paris, Havre Albert Kallin, Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg President Harding, Cherbourg* Hamburg 3. septembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 4. septembra: Roma. Napoti, Genova Homeric. Cherbourg 5. septembra: St. Louis, Cherbourg, Hamburag Lapland. Cherbourg, Antwerpen leviathan, Cherbourg Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam I 6. septembra: | Bremen, Cherbourg, Bremen 7. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg 8. septembra: j France, Havre 9. septembra: | Vulcania. Trst Hamburg, Cherbourg, Hamburg Aquitanla, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 10. septembra: General von Steuben, Boulogne Sui Mer. Bremen Columbus, Cherbourg, Bremen 11. septembra: He de France, Havre Majestic, Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerpen Statendam, Boulogne Sur Mer, Rot terdain 12. septembra: Kuropu, Cherbourg. Bremen 14. septembra: Sierra Cordoba, Bremen 15. septembra: Cleveland. CherLourg, Hamburg 16. septemb-a: £>euts«-hland. Cherbourg. Hamburg Berengaria. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg 17. septembra: iJresden, Cherbourg, Bremen POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Salti*. Salida, Louis Costello Wahenburg, M. J. Bayuk INDIANA - Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B'.ish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank t Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovŠe Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Oowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karllnger, Jacob Resnik, Math Slapn.k, Frank Zadnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuirše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jak&e Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerlna Conejnaugh, J. Brezovec, V. Ro_ van&ek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe. renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn. Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlviek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmiliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto; F. B. Demshar Reading, J. Peadirc Steel too, A. Hren Unity Sta. Ln okoUco, J. Skerlj. Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA < Williams River, Anton 8vet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik ln Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST AT.T.TB Frank Skok WYOMINQ t Rock Springs, Louis Taucher Dlamondvllle, Joe Rollch Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za Štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City Je $7. celo leto. Naročnin* sa Evropo 1« 17. za celo leto. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Pred nekaj dnevi sta se izkrcala v Marseillu patra avguštinskega re- ! da Melly in Coquoz. Vrnila sta se' j z informativnega potovanja po Ti- j betu, kamor ju je bil poslal supe- | rior inozemskih misij, monsignor Guebriant. Na njegovo pobudo je namreč rimska kurija dovolila, da se sme odpreti na gorskem prela~u med Sa-Luenom in dolino Ms gostišče, ki bo v nekem pogledu po- I V KRANJSKI GORI, — lepem letovišču na Gorenjskem, kamor pridejo tudi po zimi leto-viščarji (smučarji) proda se radi bolezni stavbno zemljišče v obse-' gu 30 kvadratpih metrov. Zemljišče je na najlepši razgledni točki blizu kolodvora, kjer hi si interesent lahko sezidal hišo z 10 sobami, koje načrt jc že narejen in bi se izročil kupcu. Cena stavbišču S500. — Zakonski par bi si z od-, dajo sob lahko uredil udobno živ-! 1 jen je. Cenjene ponudbe na upra-' viteljstvo "Glas Naroda", 216 W.| 18 Street, New York, N. Y. (2)' družnica, v resnici je pa matica samostana na Sv. Bernhardu v Švici. Zaradi razvoja modernega prometa je namreč gostišče Sv. Bern-hard skoro popolnoma propadlo. Ustanova je imela nalogo nuditi pomoč zašlim in ponesrečenim po'n:-kom čez prelaz Sv. Bernharda iz Švice v Italijo. V časih, ko še ni bilo železnice, je bila ta pot zelo živahna. Odkar pa je stekla sko-'i švicarske Alpe železnica, so se razmere predrugačile. Gostišče na Sv.. Bernhardu je vedno bolj izgubljalo na pomenu in slednjič je videl0 le še avtomobiliste, ki so prihajali tja gori iz radovednosti. — Družbe, ki so prirejale takšne izlete so prenočevale svoje goste v gostišču bratov avguštincev, bile so pa dovolj nesramne, da niso nič plačale. Izkoriščale so privlegij potnikov, za katere velja v gostišču določilo, da smejo ostati tri dni bra^plačno pod streho in morajo še dobiti zastonj hrano. Tudi mno-