(
GLAS NARODA
TELEPHONE: CHelsea 3—1242
dam Mntfrr
No. 217. — Stev. 217.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Zlat. lfty aft the Port Office U Ne« York. N. ander Act ef
*
OTATHJE opozarjamo,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam bovte mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar a dvomesečno poskušajo.
ef March 3rd. 1879.
ADDRESS: 216 W. 18th ST„ NEW YORK
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 17, 1938-SOBOTA, 17. SEPTEMBRA, 1938
Volume XLVI. — Letnik XLVI.
CHAMBERLAIN JE V LONDONU S HITLERJEVIMI POGOJI
v
Hitler zahteva protektorat nM Cehoslovaško
K. HENLEIN, VODITEU SUDETSKIH NEMCEV JE POBEGNIL - VLADA JE IZDALA WARRANT ZA ARETACIJO
Zaeno e Chamberlainom je odpotoval v London
tudi angleški posredovalec lord Runciman. _
Vai sudetaki Nemci morajo takoj izročiti orožje. Velike demonstracije v Zagrebu. — Jugoslovanska vlada hoče biti povsem nevtralna. — Jugoslovanska javnost je na strani Čehcislovaške.
MUENCHEN, Nemčija, 16. sep. —Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain se je danes vrnil z letalom iz Nemčije in bo sporočil svojemu kabinetu, o čem je govoril in o čem se je sporazumel z Adolfom Hitlerjem. Na tukajšnjem rzletišču je rekel časnikarjem: — V nekaj dneh se vrnem. S kanclerjem se morava še o marsičem pogovoriti.
To je bilo vse, kar je javnost izvedela o vsebini konference. Toda iz tega se da sklepati, da je ministrski predsednik še vedno optimističen. Možak je najbrž prepričan, da se mu bo posrečilo pregovoriti Hitlerja, da ne bo vpadel v Cehoslovaško ter dal s tem povod novi evropski oziroma svetovni vojni.
Istočasno se je podal v London tudi lord Runciman, posredovalec med čehoslovaško vlado in su-detskimi Nemci. Njegovi sodelavci so ostali v Pragi, dočim je njega pozval domov sam Chamberlain.
Pri prihodnjih posvetovanjih bo imel besedo tudi Mussolini, ki je zaenkrat edini Hitlerjev zaveznik.
Hitler se bo podal danes iz svojega letovišča Berchtesgaden v Berlin. S Chamberlainom se bosta sestala najbrž v sredo in sicer v Godesbergu v bližini porenskega mesta Bonna.
Pred odhodom ni rekel Chamberlain časniškim poročevalcem drugega kot da bo konferiral s svojimi ministri.
Javnost ne ve, do kakšnih zaključkov sta dospela .chamberlain in Hitler in ne ve, če sta se sploh v čem sporazumela.
Po mnenju diplomatov so naslednje možnosti:
— Na prihodnjih konferencah se bosta Hilter in Chamberlain sporazumlea, in ta sporazum, ki bo dosežen s privoljenjem Francije, bo zajamčil Franciji nekakšno moralno zmago. Zadeva sudetskih Nemcev s tem ne bo rešena, pač pa le odgodena za nekaj mesecev oziroma let.
Mogoče se (bodo Anglija, Italija, Nemčija in Francija združile ter izvedle na Cehoslovaško in sudetske Nemce tak vpliv, da bodo zaenkrat mirovali.
Utegne se tudi zgoditi, da se Hitler,in Chamberlain ne 'bosta mogla sporazumeti. V tem slučaju bodo spopadi med sudetskimi Nemci in čehoslovaško vlado do vedli do vojne.
Samo trije vedo, kaj se je govorilo na zgodovinskem sestanku. To so angleški ministrski predsednik Chamberlain, nemški kancler Hitler ter tolmač Karl Smith. Konferenca je trajala skoro tri ure.
PRAGA, Cehoslovaška, 16. sep. — Cehoslo-vaške oblasti so obtožile voditelja sudetskih Nemcev veleizdaje in izdale warrant za njegovo aretacijo. Predno se je to zgodilo, so Henlein, Kari Frank in drugi voditelji čeških Nemcev pobegnili preko meje v Nemčijo, četudi so par ur prej izjavili, **da bodo ostaK pri svojem narodu, pa naj se rgodi kar hoce. Warrant je izdalo državno pravdnih t vo v Hebu.
KITAJCI ZADRŽUJEJO JAPONCE
Od Kvangctja Japonci ne morejo prodirati pro« ti Hankovu. — V 50
dneh so napredovali samo 25 milj.
ŠANOHAJ, Kitajska, 16. sep — IS ponovnimi napadi pri Kvangciju, katerega so Japon-cf zavzeli preti desetimi dnevi, so Kitajci vstavili japonsko prodiranje proti Hankovu.
Kitajci so vstavili japonsko, obkoljevanje V-usujeha, tod«. | Matov, ki se nahaja na na-1 sprotni strani Jangcea, so Ja-1 ponci zasedli.
Japonci priznavajo, da so bili kitajski napadi zelo ljuti, | da pa so bili vsi odbiti. Poseb-1 no vroči boji so severno od Te- j jana, ki se nahaja 132 milj ju-1 go vzhodno od Hankova in ob važni Kjnkjang-Nančang železnici.
Navzlic neprestanemu zračnemu in aritlerijskemu bombardiranju so Japonci v 50 dneh napredovali samo 25 milj južno od Kjukjanga.
ŠANjGHAJ, Kitajska, 15. septembra. — Japonsko vr-ho vno poveljstvo poroča o rednem napredovanju ob Jang-ceu, 100 milj jugovzhodno od Hankova.
Po kitajskih poročilih Japonci zelo vporabljajo aeroplane in artilerijo, da varčujejo z-vojaštvom ter ne pošiljajo v boj. velikega števila infante rije.
Kitajci pravijo, da so Japonci upali zavzeti Hankov do 10. oktobra, ko je kitajski praznik v spomin na vstanovitev kitajske republike.
'Kitajci pa so prepričani, da bodo mogli držati mesta Hankov. Vučang in Hanjang, ki se nahaja ja .blizu skupaj na obeh straneh Jangcea, še najmanj tri mesece.
HANKOV, Kitajska, 16. seiptembra. — Ko so v sredo
Neville Chamberlain
HITLER HOČE DOBITI K0NTRQLQ NAD SK0DQV0 TOVARNO
BERLIN, Nemčija, 16. septembra. — Iz precei zanesljivega vira se je izvedelo, da Hitler ne zahteva samo priklopitve sudetskega ozemlja k Nemčiji. pač pa hoče imeti tudi protektorat nad vso Cehoslovaško. Da bo dobil ozemlje, v katerem prebiva 3,500,000 sudetskih Nemcev, je popolnoma prepričan, toda s tem nikakor ne bo zadovoljen. Hitlerjevi pogoji so nasled-
PREDSEDNIK VODI POLITIKO
| Japonci zavzeli Matovčen, so .v tem kraju pričeli zbirati svo-Jjo armado in bodo najbrže v jMatoveenu postavili svoj glavni stan za nadaljne operacije proti Hankovu.
V Kvangciju so pričeli Japonci pritiskati proti za padu.
Kitajci pravijo, da so imeli Japonci zelo velike izgube, ko I so napadli Hvangčuan, nekaj milj vzhodno od Kvangcija.
Kitajci zatrjujejo, da se Japonci v veliki meri poslužujejo plinov in so nekaj posod s plini že zaplenili.
BELO VINO - ZNAMENJE MIRU
PAiRIZ, Francija, 16. sep.--Letos je letina belega vina v Franciji dosti 'bolja nego rdečega. To smatrajo Francozi za ugodno znamenje. Pravijo, da pomeni rdeče vino vojno, belo pa mir.
Leta 1914 je bilo malo belega grozdja. Istotako tudi leta 1870, ko je izbruhnila vojna med Francijo in Prusijo.
ROOSEVELT JE SKLICAL SEJO
Prebivalcem v nemških okrajih Cehoslovaške je bilo zapovedano, naj izroče v teku štiriindvajsetih ur vse orožje. Kdor ga bo izročil, ne bo kaznovan. S smrtjo bo pa kaznovan vsak civilist, pri kaiterem bodo pozneje našli orožje.
Splošno se domneva, da bi Henleina ne zaprli, četudi bi bil na Cehoslovaškem. Njegova aretacija bi povzročila v nemških vrstah preveliko razburjenje in bi znatno poslabšala že itak kritičen položaj. Ce je res v Nemčiji, se je podal tja z vednostjo cehoslovaške vlade.
BEOGRAD, Jugoslavija, 1 6. sep. — V Zagrebu so se vršile velike demonstracija. Demonstranti so bili šipe pri nemškem turističnem uradu in kričali pri tem: — Proč s Hitlerjevim fašizmom!
Slednjič je napravila policija red. Zdi se, da hoče biti jugoslovanska vlada povsem nevtralna v sporu med Cehoslovaško in Nemčijo, toda jugoslovanska javnost je na strani Cehoslovaške.
Ko je dospel predsednik v zvezno glavno mesto, mu je državni tajnik razjasnil položaj v Evropi. — Časnikar jev ni hotel sprejeti.
WASHINGTON, D. C-, IG. >eptembra. — Dopoldne jc -klical predsednik Roosevelt sejo svojega kabineta. Evropski položaj postaja kritičen, in prizadete so tudi Združene države, četudi ne direktno. Na postaji je sprejel sinoči predsednika državni tajniku Hull, ki se je posvetoval ž njim pozno v noč. Predsednik je rado veden, o čem sta se Hitler in Chamberlain dogovorila O tem mu bo sporočil ameriški poslanik v Angliji Joseph P. Kennedy, ki je v tesnem stiku z angleškim vnanjim ministrstvom.
Da je stvar resna, je razvidno iz tega, da predsednik ni hotel sprejeti poročevalcev, katere ponavadi sprejme vsak teden in jim pojasni smernice svoje politike
(Predsednik hoče biti na tan eno ipoučen o vseh ra&vojili evropske politike.
Konzularnim in poslaniškim uradnikom je bilo naročeno, natančno poročati državnemu departmentu o vsem, kar se u-tegne pripetiti.
•n ji:
It/ehoslovaška vnanja politika mora biti v soglasju z nem ško vnanjo -politiko, to se pravi, da se mora Čehoslovaška odreči zvezi z Rusijo in Francijo.
' Ko bo sudetsko ozemlje pri ključeno Nemčiji, mora ostala Čehoslovaška sodelovati z nem skim gospodarskim sistemom, oz7rt>ma ga ne sme v nobenem pogledu ovirati.
S tem je rečeno, da hoče Hitler kontrolirati Škodove mn-nicijuke tovarne, ki so največja v Evropi.
LONDON, Anglija, 16. sep. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je povedal nocoj angleškemu kralju, da hoče Hitler priključiti Nemčiji vse tisto češko ozemlje, v katerem prebivajo sudetski Nemci. Če hočeta Anglija in Francija odvrniti vojno, morata privoliti v to zahtevo.
Jutri dopoldne se bo vršila kabinetna seja, pri kateri bo predložil Chamberlain angleškim ministrom Hitlerjeve zahteve.
MAD2ARI ZAHTEVAJO
PLEBISCIT
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 15. septembra) — Madžari so pričeli zalite-vati plebiscit za 691,923 Madžarov v Čehoslo-vaški ter so obenem pričeli pošiljati vojaštvo na čehoslovaško mejo.
»Madžarsko Časopisje zahteva, da čehoslovaška Madžarski odstopi one kraje, v katerih žive Madžari in Slovaki. Časopisje pravi, da je madžarska manjšina na Čehoslovaškem opravičena do istih
WASHINGTON, D. C., 15. sep. — Predsednik Roosevelt se je vrnil v Belo hišo, da prevzame vodstvo vnanje politike v kritičnem času.
Predsednik Roosevelt se je vrnil včeraj ob 7. zvečer in na postaji ga je pozdravil državni tajnik Cordell Hali. Takoj sta se odpeljala v Belo hišo, kjer sta razpravljala o političnem položaju.
Takoj so bile odprte telefonske in brzojavne zveze z evropskimi prestolicami. da je mogel predsednik vs;:: f-: s govoriti s poslaniki J.* P. iven-nedvjem v Londonu, ?. Willia-mom C. Bullittom v Parizu, Hugh R. Wilsonom v Berlinu in z Wilbur jem J. Carrom v Pragi.
Predsednik Roosevelt je prišel od bolniške postelje svojega najstarejšega sina Jamesa, ki je bil operiran na želodcu v Mayo bolnišnici v Rochester, Minn. Namenjen je bil na svoj dom v Hyde Park, N. Y., kjer je nameraval ostati nekaj dni. Zaradi kritičnega položaja v Evropi pa je svojo namero o-pustil, ter šel naravnost v Washington.
GEN. PERSHING
STAR 78 LET
IŠČE LEVO OKO
PARIZ, Francija, 14. sep.— General John J. Pershing je preživel svoj 78. rojstni dan v hotelu v Aix-en-Provence, kjev je na oddihu. Letne svečanosti so obhaja-pravic [li pod Pershingovim hrastom, kot manjšina sudetskih Nem-Jki ga je general zasadil ob pri-cev-	j liki svojega 75. rojstnega dne,
j Glasna zahteva po plebiscitu . v St. Nihielu. Župan St. Mihi-je značilna ozirom na obisK 'ela dr. Albert Thierry je po-regenta admirala Nikolaja Hor, Islal generalu Pershingu brzo-thyja v Nemčiji. Hitler in \javno čestitko. Horthv sta si sporazumela, da so njuni interesi na Čehoslovaškem 'vsporedni".
RICHLAND, Va., 15. sep.— Ako imate na prodaj' levo oko, M. O. Warner ga želi kupiti.
Warner, ki je slep in trgovec, je pripravljen plačati primerno vsoto za oko, ker so mu zdravniki zagotovili, da bi mu z novim očesom vrnili vid.
Warner pričakuje od kake* ga kaznjenca, da mu bo prodal svoje oko.
G0ERING0V0 ZDRAVJE BOLJŠE
BERLIN, Nemčija, 16. sep
rt ,	.	■»	.fi^ncu ai svvj ru&uuiS vzel S Se-
- ZdravnA, so j , sna- toj v Franci o. Knjiga bo vse-
pbol^anje v	feld- Wala nj J; ^ d
jmarsala 'Hemanna WUhelma U.etovne vojne LetaJ ^
-i**
WASHINGTON, D. C., 14. septembra. — General John J. Pershing je dokončal 90 odstotkov svojih vojnih spominov. Stotnik George Adam-son, generalov pribočnik v vojnem departmentu, pravi, da je general svoj rokopis vzel s se-
kongresu v Nuerabergu nena-J doma zbolel za vnetjem žil na levi nogi in katarom. Njegova toplota je skoraj normalna in vnetje na nogi ponehuje.
v svetovni vojni."
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
»eiiKB HI10BX1- Tout
Saturday,-September'l 7,' 1938
m*
■■'"M
GLAS NAHODA

(void or
PKOPLI)
vrta*
Phct at tli WK8T
Owned and Published by 8lovenic publishing company (A Corporation) 5, Freeldeat	J. Lupe>*. W
bnalnr— ot ttte corporation ud nddro— en ot above officer*:
NEW X0BK, N. X.
45t/i Fear
188 O ED EVERT DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Adrertlgement on Agreesient
■ orto leto velje lUt m Ameriko
la Kanade ..............S6.00
Pol l«ti ......................
Za New York la celo leto . . $7 00
Z* pol leta ................$3.r-0
Za Inozemstvo m celo leto .. $7..W
Za <tetrt ieca................11.30'Za pol leta ..............7. $3.60
__Babegrlptfaa Yearly jjZT
-Qf*AB NAHODA" IZHAJA V KAKI DAN IZVZEMftl NEDELJ »N
PRAZNIKOV
-OLA8 NAKODA-, 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHetoa 3—ItAt
* » ~
CHAMBERLAIN IN HITLER
' ' • 1 k
V ee<rtek se jo z letalom .podal v Nemčijo ministrski predsednik najbolj mogočnega naroda na svetu. Podal se je k Hitlerju in ga prosil, naj ohrani mir.
Ponujat mu je šel kolonije in obljubljat, da je Anglija zadovoljna, da se sudetski Nemci pri splošnem glasovanju iz razijo, kam jih vleče srce: k Nemčiji ali k Čeh os Io vaški.
Od Hitlerja pričakuje zagotovila, da ne bo napadel (V hoslovaške in da bo uporabil ves svoj vpliv, do bo zavladal mir v sudetskem ozemlju.
Hitler zahteva plebiscit, to je ljudsko glasovanje, ki naj bi se ne vršilo pod pokroviteljstvom čehoslovaških oblasti.
Čehoslovaška vlada je to zahtevo odločno zavrnila. To he j- zgodilo zadnji ponedeljek, in izza tistega časa ni bilo nobene bistvene izpremembe, če izvzamemo spopade med sudet-*kimi Nemci in eehoslovaškiini oblastmi.
< 'ehosJovaška vlada je zatrdno odločena zatreti vstajo po nemških krajih v okrilju svojih meja.
Beneš ima baje dokaze, da se kuje zarota, čije cilj je odcepiti sudetske Nemce od Čehoslovaške in jih priključiti nemški državi, in da so našli pri zarotnikih orožje, ki jo bilo pri-m seno iz Nemčije.
Ako se Beneš in Hodža zadovoljita s plebiscitom, ki ga nudita Chamberlain in Daladiei Hitlerju na srebrnem krož mku, bosta izrekla nad Čehoslovaško smrtno obsodbo.
Avtonomija za nemško manjšino bi ničesar ne uravna la. Oglasili bi se na Čehol so vaškem bivajoči Madžari, Slovaki in Poljaki ter bi zahtevali iste pravice kakor sudetski Nemci.
Mussolini pravi v svojm glasilu "Popolo d'Italia", da bi edinole razkosanje Čehoslovaške za jamčilo Evropi mir.
Mussolini, ki mn niti na misel ne pride, da bi vrnil Nem eiji pol milijona tirolskih Nemcev, pomiluje "zatirane narodnostne manjšine na Čehoslovaškem, ki trpe nezaslišne krivice pod vlado tretjega naroda.'*
BiM
Denarne	—
pošiljatve =========
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
i idoaauruo	v italuo
^ I 2jg ,,,„"......Din. 100 za 9 «-33............Lir 100
$ UM ............Din. 200	$ 12.2»............Lir 900
9 TJft............DUl 800	$ 21.90............Lir M0
...........Din. 100	« 57.00 ............lAx 1000
..........moo	9112 AO............Ll» 2000
Din. 2000	1107A)............Ut 8000
II OPI SBKIAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE rODVltBMI SPREMEMBI OORI ALI DOLI '
Izplačila v aroeriikih dolarjih ^
.............~M M*
I ■ U§—
.41«^
jiL
doM v atai
UpUttlo • dolarji*.
81—
HAVSMC PUBLISHING COMPANY
^li. Naroda"
NEW 108K. N. I.
THE LARGEST SLOVENS DAILY CN 0.
Prostovoljni brezplačni odhod | Ameriški državljani, ki se vde-siromašnih inozemcev. ležujejo volitev v inozemstvu.
VPRAŠANJK: Neki prise-
VPRAŠANJE: Ali ameris-ki
Daladierove
težkoče
lic polagoma prihaja zmerom bolj konkretno do izraza ljenec, ki je še vedno inozemec državljan izgubi svoje držav- huda reakcija, ki so jo izzvali
Daladierovi uikrnpi uglede reforme 40-umega delovnika in drugih, socialnih ugodnosti, ki senat, 8i jih je francosko indikrtrij-
1 vsa^ i Hko delavstvo pridobilo za ča-..voj zaWki predlog, ki je> Blun.ov^a režima. V Pnoi-doloeal itzgubo ameriškega dr-|ci ji PO llastali novi aocia|ni zavlja^tva za one osebe, ki so(kr ti in „ovori se 0 niožno. se vdekzile kakih volitev ali'^i	h,e stavke
plebiscita v inzemsfcvnu. Bila j Xrt vHiknn (Mav^km xb(>_
je pa raizlika med predlogoma rova n ju v zimskem športnem obeh zbornic m m .prišlo do ,tiwliomi. na katerem radikali ~pora*uma pred odgodhtvijo, ni>0 .^delovali , so socialisti in zasedanja. Ta «tvar pride brž-j komunisti silno ostro napada-kone pred prihodnji komrres. ii;	______ > -
živi v Združenih d ržavže 15 let. Jo brez posla in siromak ter bi se rad povrnil v stari kraj, ali nima denarja za vožnjo. Ali bo ameriška vlada fplačala za njegovo pot *.
ODGOVOR: Po zakonu, ki ga je kongres sprejel meseca maja lota 1937, je Department of Lalbor vp ra v i čeu j >1 ača t i 7 >ot -ne stroške za siromašne ino-zemce, ki proisijo za prevoz v (staro domovino. Pa je vs« eno. koliko ("asa so že v tej deželi. Treba pa poudariti, da se ta
!jamstvo, ako odda svoj glas \ kaki volitvi v inoaemstvu ?
ODGOVOR: Toliko kolil tor house sta sprejel?
S 'GLAS NARODA" N pošiljamo v staro do- Ž ^ movino. Kdor ga ho- i ^ če naročiti za svoje I sorodnike ali prijate- J 4 Ije, to lahko stori. — i
Peter
• •
• •
ROMAN ANGLEŠKE HIMNE.
Himna naj v« <\je<ra ee«arsKa v zgodovini sveta ima kar svoj roman. Po naibolj razširjenem mm-n ju je ansrlnško himno na-
li vlado. Socialist Bacamon, ki I °k,,li h'Ta 17<M) znani Pf's" zarasno nadomenea sreneralne-l!,an'.v C'arey. Prvikrat jo
se
vi
kandidate.
i;:
khn inozemeem ne ho nikdar | Državljanski izpit za postarne iamika'obro sindikalne zve I -i® "» bartkotu, ki je bil pni.
vcc dovolilo povrniti .....1	' '	"
Združene države.
Poroka edino v svrho, da se zasi^ura priseljeniška viza.
VPRAŠAN.JE: Ali .k r«*s, da inozemka, ki se poroči z ameriškim di'zmvljanom v svrho, da more dobiiti i-zvenkvotno priseljeniško vizo, poterni pa, ko se je povrnila v Zklmžoue države živi sama za-se, je podvržena deportaciji ?
ODGOVOR: Zakon, ki je t.il sprejet od kongresa 14. maja 1937, 1 vpravreuje deportacijo inozemcev oziroma inozemk, ki so si priskrbeli izvenkvotno o-ziroma prednostno priseljeniško vizo s tr.m, da so <se poročili z ameriškimi državljani o-ziroma državljankami samo v svrho, da si olajšajo zakonit prihod v Združene države. Take osebe bi bide podvržene deportaciji, ako se dofcaže, da poroka ni bila sklenjena v dobri veri, da je torej le navidezna. Dejstvo, da inozemska žena ni šla živet, skuipaj s svojim a-meriškim sopro«-om bi uteimila fliu-žiti za dokaz, da je poroka služila le v svrho vizo. Ako soprog po pripustitvi navidezne žene rcetoži sodno ra^voljav-Ijenje te poroke, bi žena v takem slučaju postala podvržena deportaciji.
Veterani svetovne vojne nimajo več naturalizacijskih olajšav.
VPRAŠANJE: Ali je oni zakon, po katerem Inozemci, ki so služili v aaneriški vojski tekom svetovne vojne, morejo zaprositi rza naturailizacijo hr<*z prvega poipirja in brez plačila navadnih pristojbin, še vedno v veljaivi ?
ODGOVOR: Naituralizacij-ske olajšave za vojne veterane so prenehale dne 25. maja 1938. Se^laj mora tak vetcTan zaprositi za državljanstvo na onak naein, kakor vsakdo d miri.
I-a« .lonhauxa, je izjavil med ,	|dm«rim: "Te nas. prisilijo k te-
\ PRAiSAN-JE: X- kdo mi jej.mu, homo alarmirali mase." rekel, da ne stavljajo na pro-'Xa zborovanju so govorili tudi silen, ki je rez 50 let star, ni- o generalni stavki. Ko ie bil kakih vprašanj glede njegove-1 .^bod zaključen, je takoj 11 as t a ga znanja o ameršJkli zadevah lo n«kaj incidentov s policijo.
mirnmv. glede njegov, znanja j V^-je število ljudi je bilo pr«l Ali je to res? ! ^imrkimi Koortnim stadimom
angleščine.
na-
ODGOVOR: Bes je, da W po- j	Delavstvo je
slanska ^b o mi ca (Hou.sc of Re-I Vixhl° nM P^hcijo m ji je anti-
presentatives) sprejela zakon- miK*e S|>H' izt,-f,1°-
^ki pri d log, ki je oproščal dr- T[nh v Tj>"omi ^ f>ri;i() (]i)
zavija nekega izpita one mo-znmce, ki so 50 let stari in so prišli zakonito v to deželo] 'Pred dnom ">. fdbmarja 1917
Kenat pa 111 ničesar ukrenil v ft cm
resnih incidentov. Delavstvo tamka^nje n\-1rwnobilske t«>-vame je izjavilo, da norv- delati .skupin« z neorganiziranimi 1 Icla vci
r« ji'ii v čast admiralu Vernonu, premagovalcu Špancev pri Portc Bella. Pesem se je začela: "(Jod save our King." Ker pa Carey ni bil bogve kakišen komponist, je proKil! Haiiid'h>vega so-d« lavc-a Smitlial da 11111 ta »»omagal. Zaradi l«ga so začeli misliti, da je sliivmi nemški skladatelj, ki je živel -n umrl v Londonu, i>o-magal pri skladbi angleške himne. Na drugi strani zopet trdijo, da jt» Itandl že prinesel j jt. za n to pesem v Anglijo uglasbeno
•Po mestu >e je raznesla vest. da so pri Kopitarjevih dobili trgjčke.
Pri Tonetu Kopitarju, ki je stanoval v drugem nadstrop ju. Nji gov brat Jože Kopitar je imel pa v pritličju stanovanje.	4
Rojak je šel čestitat in je pri .ložetu pozvonil:
—	Sem slišal, da ste dobili trojčke pri vas. Iskreno čestitam.
.lože se je veselo nesmehnil.
—	Ne, ne, zmotil si se, prija tet j. Ne pri meni, pri mojem bratu Tonetu <0 jili dobili.
—	O, sem mislili, da pri te bi. No, potem ti pa še bolj 1 skreno čestitam.
V vseli dobah so umirali ljudje za svoje propričanje, mo rili so .lih samo tisti, ki so se jih bali — ne da bi se zavedali, da ideje ne moreš umoriti, če umoriš človeka. I11 vse ideje so večno žive, če umirajo Ijte

m j. posv. til kralju Juriju TTJ
Ta pesem, tako mislijo, pa je: Spmjalis! za bolezni grla je ter je zahtevalo -ene--™U»>rž nastala po nek.m nape- hil poklican ponoči k bankir-, rahlo stavko. Po zborovanju je ™ francos k, »ga skladatelja Lu- J". k! -i1' bl1 z«an« kot pogledu. Dosledno v-i ^kupina delavcev s kamen jem	(lil > ^ Handl petli fatas- »m ,,l<,, VP,lk
prosilci za naturalizacijo se morajo podvreči državl.pmsk"-11111 izpitu ne glede na svojo starost , /. drugimi h-sedami 111-01 njo pokazati, da znajo govoriti angleški, podpisati svoje ime in odgovoriti na nekoliko enostavnih vprašanj o ameriški vladi in zigodovini; v nekaterih d rža vali mora jo tudi dokazati, da znajo citati angleški.
Zopetna pridobitev državljanstva.
VPRAŠANJE: Rrxlila sem se v tej dežela leta 1901. Moj oče se je naturaliziral leta 1915. Leta 192t) sem se poročila s ino. zeiiiccnn, ki še danes ni ameriški državljan. Ali si ni jaz a-meriska državi janika !
ODGOVOR: Lzgubila ste svoie ameriško državljanstvo, ker ste se poročila, z inozemeem ipred dnean 22. septembra 1922, ko je fyrisel v veljavo zakon, da »poroka ne spreminja več državljanstvo. Prav zlahka pa morete 7. opet postati državljanka. Ni za vas treba ni •prvioga papirja, ni dokaza o vašem bivanju v Združenih državah, morate pa imeti dve priči in plačati $5 za svoje državljansko -spričeval««.
napadla a>vto direktorja tovar-lv ^^»»ostanu v St. (Vru. Tako ne. Krajevni komunistični pr-'!>'*M<wm do novega mnenja o'
wo i|tus(M)iio o< i po^iansT vo ..... ........««.«. » ...	,
evo, naj ga takoj izpuste.! ^ ,Sif .1° angleški glasbenik to ni »grdilo, j e preko	Buli leta 1005 v čast kra-
vak, ki je vodil demontrante, P,;<tank.n angleške himne. Noje bil aretiran. Kmalu nato je	i zgodovinarji trdijo, da delaM^tvo poslalo na ]>olicijskoj ^ hinuia 4tOfiV| save the King" sitražnw»o posebno odposlanstvo! hi'ln ?>oznana v 17. stoletju. Zlo-z zalutc
Ker se 10 m z»goano, ie pr
tisoč delavcev obkolilo stražni-J' i11 •,akfol,u L ki > skoraj
CO in Že resno ogrožalo p?tori-	v nfJ|ki '.arotii lfi.
co stražnikov. Obkoljenim .ill,iia	k(> -i«* Jakob I. ob-
>-t.ražnikoni je prihitel na po-j'sknl trgovce v Lon Ionu in pri moč večji odd. lok varnostnih IP riliki je Buli zaigral na organov, ki so delavstvo pre-i gnali.
Tudi po drugiih inderstri^kih centrih je položaj zelo napet. Minister dela se na vso moč tmidi, da bi preprečil povsod napovedano generalno stavko. V pokreitu je »sedaj okrog 500 tisoč delavcev, ki so zaposleni a' prometni, pomorski, gradbeni in tekstilni industriji. Ministru dela je u spelo oni vrniti od stavke delavce v nekaterih premogovnikih in tekstilnih tovarnah. V Amiertsu je tekstilne delavstvo zasedlo 25 tovarn. D<dodajalei odklanjajo sleherna pogajanja, dokler se tovarne ne izpraznijo. V Lilleu je pričalo -tavkati prometno delavstvo.
V glavnem zahteva delavstvo povišanje plač in ureditev delovnika. V nekaterih rudniških tovarnah je bilo mogo-
isn je bila obtičala v grlu ribja koščica in /rlravnik mu jo je od-tranil.
'Po neskončnem zahvaljeva-:iju je vprašal bankir:
—	Koliko sem vam pa dolžan, gospod profesor?
—r Polovico tega kar ste mi obetali, dokler sle imeli košči co v grlu, — je odgovoril zdravnik -meje.
<5^
—	Kaj je tragedija? Te dni mi je pokazal uprav
org!ab svojo p< sum. Pozneje je odnesel prvotni rokrvpis v A11 vers, kjer je postal 1(»17 organist. Tu .je tudi umrl 1. 102S. nik Pisni(> bledeče vsebine:
Verjetno je, da je ta himna z t lo stara, in sicer iz anirleško-germanskega folklora, ker je bolj ali manj razširi« na v raznih narodnih pesnii*h iz Bavarske, Pru-sije. Wurtenberga, Švice, kakor tudi Amerike. Glasbenik, ki je to pesem ^"zel iz uaroid.no pesmi in jo prenesel v Aitglijo. je bil John Bull. To zadaje mnenje o postanku tako znane angleške himne zagovarjajo v zgdoovin^ki znanosti. poleg tega pa še kljub temu navajajo razna mnenja, kater; 1 pa smo omenili.
če stavko preprečiti le na ta način, da so delodajalci delavstvu zagotovili (i od*t. j>o vi sanj«' plač.
AMERIŠKA ZRAČNA SILA
Skupina najnovejših am e risk ih armadnih bombnikov ob priliki manevrov v Texas u.
—	Naznanjam vam, <ia že • Ive leti ne delam in da že dve leti nisem ničesar zaslužil. Pa menda tudi nikdar več ne bom. Kajti star sem že oseminšest-deset let. Za -voja leta sem še pre« v j krepak in zdrav, toda boss i se ne brigajo za moč, za voljo in sposobnost, ampak razsojajo le po laseh. C'e imaš >ive lase, ti ne da dela, pa če si še tako potreben zaslužka...
Sugerirati se pravi, koga tako nalagati, da ti verjame.
Mož in žena sta imela »e demnajstletno hčerko, na katero sta (pazila kot na pmrči-eo v svojem očesu.
Oba sta bila zelo moralna, splošno spoštovana in ugledna.
Hčerka je začela hrepeneti po svetu in po doživljajih. To da kako, ker sta stara dva pa žila na vsak njen korak.
Pa je dala v ("'asopis oglas, da hi se mlado dekle v svrho dopisovanja rada seznanila z moškim srednjih let.
Umevno je. da ni navedla svojega naslova, pač pa omenila v oglasu, naj pošiljajo odgovore pod to in to številko na poštni urad.
Naslednjega dne je šla na pošto vprašat, «*e je kaj zanjo. En -am odgovor je bil.
—	Jaz sem mož srednjih let, — je bilo re«*eno v pismu, — poročen sem, toda svoje žene sem se naveličal. Prav rad bi imel mlado prijateljico, s katero bi preganjal dolgčas.
Dekle se je zdrznilo. Spoznala je namreč pisavo svojega moralnega in uglednega očeta.
Vsi nanki so slabi zaradi tega, ker učitelji navadno ne žive po njih.
L 18 NXBODX«^ Kew Tori
Saturday, September 17, 1936
MOB LAJfcGEST SLOYipni DAILY IN If. 8. A

W. SZANOAWSKI:
Onega dne nie je zaneslo siu-jčajno k tstarkm znancem, zakoncem Mieez vaškim.
In takoj sem opazil, da nisem prišel o pravem času. Oba pta hi la nekako molčeča, malo nervozna. — Mieosvmfti je bil za dolgo brez službe, (pridno je pisal kaj primernega, toda »daj >o časi slabi, službe se ne valjajo po cestah.
Spregovorili smo besedo, d\v. potem sem pa kar brž segel po klobuku.
"Kaj, že greš!" je vprašal Mieozvnski in po glasu sem k poznal, da <e trni je odvalil kamen (HI srca.
*'0a. komitsijo imam se in pa pozno je že, saj vidi*."
**No, ne bomo vas zadrževa-li. boste že oprostili. Danes pričakujemo gosta," se je oglasila gospa MieoKvrtska s skrivnostnim nasmehom.
"Kaj poveste? Koga pa, če rinem vfprašati Vr sem vprašal kar tako iz vljudnosti.
44V«k, to je d ifckretna zadeva/' je brž odgovoril Mieezvn--k i Ham. "I*pa(rn, da dobim prav kmalu lepo win »bo. Pričakujemo imenitnega gospoda, z dobrimi vtzasni. Obljubil mi je, da jo skoraj gotovo dobim. Ba< danes se bova pomenila o tem. No vidiš, in tako moramo hiti pripravljeni. Saj veš, dostojno ga je treba sprejeti."
Po teh l>esedah je Mieczvn-«ki odprl vrata v jedilnico: na mizi je bila pripravljena za-knska. V« lik krožnik z narezkom, losos, celo kavi jar iu cela baterija steklenic — kar jezik me je za^rbel Ob pogledu na tolike dribrnrte.
*'No. prijatelj vidim da si -se razkoračil daleč preko svojega žepa M
4'I)b, res je, zadolžil sem se, drugače ni šlo. čemo, če ni, vinska ne vzame. Treiba je dostojno sprejeti in jxW-astiti človeka, ki ti hoče priHskrb ti *lužbo. To ti je ime-inton gospod."
"Od vsaera srra ti želkn, da bi ^lo vst glndko." >ron dejal in nrn-o odšel.
Šele včeraj sem srečal Mie-ezvnskega na ulici.
"No, kako je s tvojo službo? Si jo že dobil* In kje?
"Malo zavlekla in zamotana je ta zadeva. Tlel i gmspod. ves kj fino ga takrat pričale ovali, je ukrenil we potivbno. pa je moral žal <za nekaj ča^a odpotovati iz Vanša<v*. Pn na ča* je b il pri nas njegov svnk, tudi zelo dctoer človek. Povaibil sem ga na večerjo in o vsem sva
-pomenila . .
"Aha, gotovo tudi njega sijajno p<*rostil.'*
"Seifda. drugače
Ti ljudje imajo zaveze, njihove roke sežejo daleP."
"Tn vendar glede tvoje službe ni se "nič gotovega?"
"Kaj hočemof Zaenkrat še nič. Toda bas jutri pride k
bi mi ne mogel posoditi vsaj 20 ali 25 z lotih ? Saj veš, pogostitev mnogo stane, jaz pa Belin na koncu z denarjem; temveč t uda is kreditom." Mieezymsike<ga imam rad. Po-
nam na čaj nečak tistega go-; št eno sem torej razdelil ž njim «9poda. ki mi je obljubil sluz- /vso svojo g otofvino. Za sve-bo. To je baje zelo spreten j čano pogostitev tistega neča-dečko in tndi on ima dofrirejka ho menda z? silo že zado-zveze. Ta bo zadevo z mojo sto val o. Toda srce me je pri služJho definite no uredil." j tem bolelo, ker >em že vnaprej *4S~veda bo t roba tudi nje-j vedel, da 1h> ta denar naložen ga dostojno pogostiti, mar no?'»na zelo nezanesljivo hipoteko.
"To se razume! Drugače ne Toda kako dopovedati to gre. Saj veš, kako in kaj jej haremu prijatelju Miec7.yir*k<v s tako gospodo. Apropos! Ali j mu?
FRANK SUTTON,
DOBAVITELJ KITAJSKE ARMADE.
__, , • i
Z Daljnega vzhoda poročajo, si-mo na mestu. Tu smo v pred-da »e je na Kitajskem nenadno mest ju in tam preko je drugo pojavil eden najbolj znanih predmestje. Prosim, streljajte mednarodnih lovcev v.n srečo, tja!" Toda v mirne ulice ne bivši brit*k i uadporočnik Fr. morem vendar streljati z gra-Sutton, ki je imel veliko vlogo natamii, ne da bi ljudi prej po-v f'angsoiinovih časih. Poja- svaril. Saj bi ubijal vaše ro-vil se je kot dobavitelj orožja jake!" je ugovarja 1 Anglež, kitajski vojski.	'Potem se odpovemo preizkus.
Bilo je nekoliko let no sve- "i'1 vašega topa!" je odgovoril tovni vojni, ko je mož prvič	hladwo. Dva dni po-
Medvedi in sloni usti iz cirkusa
V onaiem finskem mestecu Dehijoki je majhen pofcujoe cir-kme dajal svoje predstave. Nekega večera preteklega tedna, kb šo ljudje pravkar prišli v cirkus k predstavi, pa je nad mesbom završal velikanski vihar. Zračni vrtinec je zaplesal zlasti okoli cinku sa in njegovega šotora. Vihar je pri-hrtmiel tako naglo, da uslužbenci nrso mogli spraviti na varno sotorne strehe in kletke, ki so bile v njih živali. V nekaj minutah je vihar podrl šotor, da je -streha padla na gledalce. Da*i je nastala tema, vendar se ni ljudem nič zgodilo, ker so bili mirni in ni bilo panike med njimi.
Pač pa so so na vso moč ^plašile zveri, ki so bile v kletkah. Najhuje so se prestrašili sloni, ki so bili ravno vpre-aerii v voa, ki je bila na njem kletka z medvedi. Ropot in vih^a okoli njih jih je nagnala z v prozen im vozom vred ven-kaj na prosto, nakar so zdivjali
'po cestah. Na vogalu neke hi-I še se je voz s kletko prevrnil t in kletka se je razbila. Tako sta oba medveda, ki sta bila. v 'tisti kletki, ibila na mah prosta ter sta ušla. K sreči pa je kletka, v kateri je bil lev, o-stala nepoškodovana. Ker je med tem Vihar -zunaj še vedno na vso moč divjal, se živali niso mogle pomiriti. Tafco sta oba medveda divjala po mestu in okolici.
Rden izmed obeli medvedov jč na svojem begu srečal 1.°» letnega fanta, ga poirrabil ter ga pa mestu umoril. Napadel je tudi mlado žtnsko, kaetro je močno poškodoval, da *o jo morali prepeljati v bolnišnico.
S sloni vred so nazadnje tudi medvede »zginili v 'bližnji gozd. Ko je če« kake četrt ure vihar pitiiHml. je bil cirkus docela ( uničen. Vojaštvo je bilo takoj ; poslano na pogon za zvermi. Se , tisto noč so preiskali t^mkajš-jnji gozfl, da bi čimprej zajeli
EDINA SLOVENSKA POGREBNKA
V NEW VORKt) IN OKOUCI
PETER JAREM A Mm«. JULIJA JAREMA
(sa moSke)	<*» ienske)
Po^rejb $110. in VE6
t
Prodno greste kaiu drugsiu, im če Je Se tako dale^, luridlte, ali |ut telelSn-nirajte nam za pojasnilo.
Jamčimo, da boste z nad« postrežbo popolnoma zadovoljni. 129 E. 7th ST., med 1. Art in Avo All7*7 PR08TSC1 ATS, vofal 1U 8t NEW YORK Tel.: ORchard 4-2568 ''BRONX Tel.: MEIrose S-«S77
•nobegle zveri. Kmalu so naleteli na oba medveda, ki 7*1 sta bila pobesnela ter sta napadla A swkogar. ki se jima je skušal priibližati. Zato so vojaki morali zače-ti streljati ter so obe dragoceni živali ubili.
Ihijgi dan so nadaljevali lov va\ sloni. iSloni so v divjem strt'hu bežali kar vse vprek ter mandrali }io<l sftboj vse, kamor so stopili. Tako so lomastili pi» n<znanem jim finskem gozdu. Vojaštvo in lovci so cele ure šli /a njihovo sledjo, pa iih ?iikj<T niso mo)*ali dohiteti. jZe so »mislili, da bodo nazadnje morali tudi slone postreliti. kar
bi mali eirkus tlocela uničilo. Nazadnje |»a ob h*pt«m sonou našli slone; ki so mimo počival« sredi male jasi« v gozdu ter se pa Ali. Ko so zagledali ljudi, niso pobesneli, kakor poprej medvedje, marveč so mirno ležali. Ko se jim je približal uji-hov strežaj .rn krotilec, so se ga celo na vso moč razveselili ter začeli glasno trobiti. Nato so se mirno da-li odvesti nazaj k -svojemu vozu. nokar so nadaljevali svoje delo.
Oirkvfc pa »ma kljuib temu silr.o škodo, ker je izgubil dre-sirana medvtda in pa šotor cirkusa, ki je zelo drag, je uničen.
»budil pozornost sveta. Na južnem Kitajskem je divjala
zneje je dal guverner Angleža poklicati. Ta se s^daj ni zaimi-
državljamka vojna. Neki upor-l Jal 7 ^5tki	Granate so
ni general je korakal proti, leh*,r- dH]e<' Vrcfco cilja, ki ga Hauikovu, ifcneral Vupejfu, gu- bil enačil guverner. Na-
verner Hoiprja, se je odločil, da mu isto[>i .naproti in ga prod mestom napade na odprtem polju. Njegovi častniki so bili za to, vpra^evmii so le, kako naj spravijo topove po deželnih cestah, ki s*> na Kitaj«4ceqii i "tak slabe, pa so jih zadnja deževja spremenila v močvirja. Posve tovanje je trajalo dolgo, rešitve 'O našli nobene. Tedaj je Toda kaj ho-' stripi I v so»bo neki častnik in «"widal generalu vifzitko. Na njej je bilo napisano *\Frank Sutton" -s kitajskimi znaki. <4Kj»j h"*ee mož?" je vprašal Vupejfu. 4< Takoj vam bom pojasnil". je velel enoroki mož, ki je stopil nied«tem v sobo in se priklonil generalu. "Slišal som. da to]T<niiš1.va ne miorete ^ipravi-ti po cestah. T^ahko
slednji dan je Anglež pi-ejel 50.(100 dolarjev na roko, guverner n«u je določil plačo. In se j<; začela k a era bivšega | častnika, iskalca zlata, lovca] n« kožutharje, borznega meše-taria Pranl«i Sutton a.
Dve leti je opremljal generala Vutpejfuja skozi južno Kitajsko in ,ga je zapustil, ko se je vojna -sreča obrnila od njega. Pritegnil ga je niočnejsi magnet v oseibi mogočnega maršala (-angsolina, ,bi\Tšega razbojniškega poglavarja, ki je bil postal s svojo bistroumnostjo im, »nagnjenjem do napi*edka vo-idiiiia oiscibnost tedanje Kitajske. Frank Siutton je pi-išel k njemu in m ui]>onudil dobavo svojih topičev. Tudi Cangsolin je bil ipočetika nezaupen in je
vam pomagam. T "S čim? Alijhotel vrsto takšnih topičev hod o topovi leteliV' je vprašal najprvo videti. Tri tedne pozneje je dospe lit in še istega
je Jih
general posmehljivo. "Ne,'* odgovoril Anglež '' nosi I i bodo vojaki."
S presenečen jem so kitajski
dne je maršal Suttona nastavil za svojfigia »sodelavca in sve-tovaloa z mesečno plačo 50,000 čfi^tniki na dvorišču guverner- farjev. Temu sodelavcu se jeve palače zagledali latiek top/.n*01*«1	zahvaliti za
izum bivšega an^lesikega topniškega častnika. Za prenašanje takišnega topiča bi zadostoval v resnici en sam mod. Toda srerternl Vfupejfu je bil Fkepitičen. "("V je top res kaj ne gre.' vreden. t«laj ga lahko pre i zim-
Važno za potovanje
if pnirafcmi. M *m**m * Vam ■■mrumi dali
tk Jo potovali J«

Ml arookrhloM IM. pmiM IMe. »iieje In ■NiiWtffJIfa Aim, la
**>twm
rn
m povrato* dov«l|e*i|a. kar jo aa potoeaaje ^Miofcofci a Jo glavlM, sa najamajia aimlHo,
ircauiiyk, pteda* p*rrm*n* d*v^Je««Jo. KC-KNTKV ItKMIT
1J aa
aaveSNIa In 1
-AT,
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
»a ' t' i
(Twwd Bureau)
0	r . 0* «rw 1	»gi
• 2 ^	liSth Street
York. N. Y.
mnoge u«pehe v naslednjih štirih letih. V teh letih pa je Anglež v raelične inostrane banke vložil 850,000 dolarjev, imetje, ki si ga je pridobil iz krvi 600,000 mrtvih ali ranjenih Kitajcev. Ubijale 111 ranile «0 jili njegove bombe in granate.
Nefeoč je Čangsolinotvim nasprotnikom iti*peto, da so osvojili neko manSalovo orožno skladišče, v katerem je bilo nekoliko sto Suttonovih borrtb.
Ena teh bomlb se je raa^očtla v Mukdenu pred 1 nanšatoviimi nogami in. ga, razlivala. Od t<»ga trenutka dalje Auiglež svo-jega-življenja na Kitajskem ni bil več varen. -Od province do province* ao ga zasledovali vohuni in zarotniki. V Šangbaja bi ga-bili kmalu prijeli, ko je dvigiil-<tvojo »mili jonsko imetjp. So«to to, se jo hitro preoblek« 1, mu je (nmc^počilo, da je odšel nt opazno mimo zaeledo-valcev. Žb<-žal ie v Sibirijo, nefcoliko let se je potifad <po Tfcu^iji, lim« pa se je -za iriim	vsaka sl«L Sedaj
s* je aemnlno -pojava! 11& prizori divjega spopada dveh narrtrlov in je epet pripravljen da bi iz krvi in nesrofte vlekel dAitike.
Spisi Josip Jurčiča:
I.	ZVEZEK: U v o d — N a r o d n e pravljici iu pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar" — Domen.
—	Dva prijatelja.
II.	ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir. — Grad Roji nje. — Golioa.
m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvot in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer.
VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. ,vfoč in pravica. — V vojni krajini. — Prav5« med bratoma.
Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivostf — opomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kota rje v Peter pokoro delal, ko je krompir grade.. — Ponarejeni bankovci
• X. ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov $10
1
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MaeAlan votli ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žr-t<>v je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel jo ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva'.
259 strani
$1.20
Ivan Pregelj: Izbran
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska
novele. 253 strani.
ki • , „ - .
V Stefann Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih grasčanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Gol je, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovoe." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga/' in "Pulver und Blei" ter biser na.še ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost."
Cena $1,50
Naročite pri:
Knjigarni
Glas Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y.
I
Bogovec Jernej
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protest&n-Jizem po Slovenskem. Pridi-garja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodan« no-trebna pojasnila.
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreskega. 269 3trani.
V tem 311. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu .deln trori že pred leti napisana večerniska zgodba o mladostnih letih Glavarjevih^ dopolnil je to Mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki "ham ga kažejo ▼ njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena Najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iž flje diha- slovenska zemlja sama.
Cena



Saturday, September 17, 1938
EXBGSSV mivui H2ILT ni am m
ROMAI IZ 2IVUEUA
ZA "HAS RAMA" MIEBIL: I.H.
Dagmar nože lagati. Vedno je foik> stroga v tem, da je govorila resnico in se je bala tudi -vsake laži v sili, kar pa je pogosto storita, d« jc strica prikrila, kako grdo so ž njo rav naii. Tudi sedaj mu ne more povedati, da se ji življenje v gradu zdi kot v ječi in da ga je prenašala samo v upanja, da bo nekega dne rešena in osvobojena. Svojo roko položi na njegovo roko in, ne da bi naravnost odgvrila, pravd:
"'Ne hrepenim od tukaj proč, stric Egon, vedno ei bil proti meni .prijazen in dober, toda razumel bos, da herpenim po svojem očeta, katerega že toliko oasa nisem videla. Pomisli samo, ako bi morala Elena iti tako dolgo od tebe, ali tudi ne bi hrepenela po tdbi, pa kjerkoli bi bila?"
EJgonov obraz potemni. Ze davno je vedel, da njegova hči ne ljnbi nikogar kot samo sebe in da ne bi hrepenela po njem, ako bi se ji kje daleč od njega dobro godilo. In zopet ji ne odgovori naravnost, temtveč samo pravi:
"Raartnem te, Dagmar, toda ne morem ti povedati, kdaj boš šla domov. Na vsak način moraš čakati, dokler te tvoj oče ne pokliče.1'
Dagmar prime njegovo roko in ga s plaihimi očmi pogleda ter ga prav tiho in boj oče vpraša;
"Stric Egon, ali je oče še vedno tako resen in hud? Ali me nima več rad?"
V teli besodaili je bite tako velika srčna bojazen, da je Egon Straeser sočutno pritisne k sebi. In božajoč jo po laseh, ji odgovori:
"Ti norček, ti mali, kaj pa misliš! Seveda te ima oče rad. Toda vedeti moraš, da stoji na "čelu velikega trgovskega prijetja in ima zelo mnogo dela, toliko, da tega ne moreš razumeti. Nikdar nima časa za tako mlado bitje, kot si ti. Njemu se ne godi tako doibro, kot meni; nima niti eno uro časa. Kaj pa naj potem počne s ta«ko mlado damo, kot si ti?"
Bledega Obraza se Dagmar odloči od njegove rame in si z roko potegne preko čela.
"Kako žalostno je to za mene, da moj oče zame nima nobenega časa. V vtseh letih ni imel niti toliko časa, da bi mi pi£al saj eno besedo."
* 'Dagmar, to dela samo z?a tefoe; abira bogastva, ki bodo enkrat tvoja."
Bolesten naamdi se razlije preko njenih ustnic. "Kaj mi pomagajo vsa bogastva? 0 ljubi stric, ne maram jih, ker me veljalo ljubezen mojega očeta, ker me pehajo od njega."
Poln usmHjenja pritisne njeno glavo k sebi. "Nlikar ne ianej jtcuko žalostnih misli, Dagmar; preveč resna si za svoja leta. Žeflel bi, da bi bila malo bolj lahiko-mišljena. Iagled vzemi nad menoj. Poglej, sem že precej *tar in tudi moje zdravje ni več najboljše. Tudi skrfbi imam več kot laa na glavi, pa vendar vzamem življenje zelo lahko, kot sem vedno delal. Rečem ti, mnogo bolj pametno je takk> kot pa bi se vkvarjal s stvarmi, katerih ni mogoče premeniti."
In ž njo s^bija šale in šiloma prične razgovor o durgih stvareh. In od tedaj je skrtbel, da Dsgmtu* ni več imela prilike govoriti o svojem očetu. Vedno se je temu izognil. In tako se je morala Dagomar vdfcti. S kom naj bi se tudi o tem razgovarjaia? S teto Katarino je govorila s*amo najpotrebnejše in samo o vsakdanjih stvareh. Elena pa se sploh že ni več zanimala za resne stvari. Odgovorila bi ji najlbrže samo s kako zbadljivo Ibesedo, kakor je navadno delala in jo je nazivala "neumna Nemka."
Po vojni pa je v signori Katarini, pri Eleni in Marietiti nastalo neko narodno sovraštvo do nje. Žalili so jo, 'kadarkoli je bilo mogoče in so zasramovali njeno narodnost. Kadar ni bilo strica Egona, so hudo zabavljale čez Nemčijo in pogosto ne z ženskimi izrazi. In sflednjič si je Dagmar pričela sovraštvo vseh <breh tolmačili kot narodno sovraštvo. Toda to ne more ibiti, kajti to sovraštvo bi moralo zadeti todi strica Egona in gospodično Berend. Tako Dagmar ne dobi ni kakega odgovora na vsa vprašanja, ki so jo mučile in bolele. In upa in čaka dalje, da bo njen oče enkrat imel kaj časa, da se je spomini in jo pokliče domov. O, kaj bo vse storila, da zopet pridobi »njegovo ljubezen! Ni pozabila, d«, mu je hotela prinesti sonce, toda sedaj je že <bila bolj razuimna, da ne bi vedela, da je bilo to mišljenje saimo priapodoibno. Toda mWi si, da ima v sebi dovolj moči, da bo mogla očetovo samotno življenje napravili bolj sončno, samo ko bi bila ze enkrat zopet pri njem. Sedaj ni bila več neumen olrok, sedaj ji bo mogel povedal, kaj ga je -napravilo tako resnega in žalostnega in potem mu bo mogla pomagati.
In tako upa dalje, upa tudi, da bo dofbra leta Brigita skrbela za to, da #e je bo oče spomnil in jo poklical domov.
Dagmar pride do paviljona, kjer je gospodičan Berend ležala v naslonjaču v globokem spanju. Tiho, popolnoma tiho 4tapi Dagmar v paviljon, vidi, kaiko trdno in mirno spi in je noče motiti. Potrebovala je moči za nadaljlno pot in za naatofp nove službe. Tiho sede k mizi ,na kateri leže ilustrirani časopisi, katere je gospodična brala, predno je zaspala.
Dagmar počasi lista po časoipisrh, da si prežene čas. Tiho obrača list za listom, pazno gleda slike ter sem in tam prebere kak člsnefe. Tedaj pa tudi cagleda sliko moža, pod katerim je Aalo ime Carol Magnus. Bila je lepa, zanimiva umetnikova glava z duhovitimi potezami. Brala je, da je ta Carol &fcgnos skven virtuos na gosli in skladatelj, ki je zopet na turneji po !3druženih državah in da ga, kot na vseh njegovih potovanjih, spremlja njegova očarljivo lepa žena, ki iivi i njo v ogledno srečnem zakonu.
Z velikim zanimanjem gleda Da#pnar sliko in ne pride ji niti najmanjša fflntoja, da je bil samo ta mož kriv, da ni imHa več matere, da je njen oče ni mogel več ljubiti in da mora tufcaj živeti v izgnanstvu. Nikdar prej ni slišala imena Oarola Magnnaa. Lista dalje in najde na drogi strani sliko Čudovito lepe vile sredi evetoečga vrta. In na terasi vile L gc»pod m gospa, najbrže pri zajtrku. Gospa nosi t Ho, elegantno obleko in ima plave lase. Potez na obraza tepe fame ni bilo mogoče razločiti, toda glava goepoda je bil* uelo jasna; ta je »ta gtova, kot na prejšnji strani. In pod
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
•i.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK
KRETANJE
PARNI&OV
SHIPPING NEWS
Malajski princ in njegova izvoljenka
"Sultan Trengganu v a m prepoveduje nameravano poroko. On je zelo nezadovljau z vami. ef! se takoj ne vrnete kot samee, ne smete od Treng-gana ničesar pričakovati."
parni kom 1' Radžputana' * in toda prezgodaj. Princu se je zdela ločitev predolga, prispel je v Marseille, od koder se je vrnil z letalom preko Pariza v London. Iz Londona
To brzojavko je dobil v Ox- sporočil bratu, da se je za-
rocil s svojo izvoljenko, da se
LETEČI ŠKOT.
ioru 20-letni malajski princ Mahinud, mlajši brat treng-ganskega sultana. Trengganu je državiea v vzhodnem delu Malajskega polotoka in njen vladar sultan Sulejman Bada-ru alam "Šah vlada pod angleškim protektoratom s^UPaj z državnim svetom v glavnem mestu Kuaa Trengganu. Njegova -državica obsega okoli 9 tisoč kvadratnih kilometrov in šteje 200,000 prebivalcev.
Princ Mahmud je sultanov mlajši brat, po starosti četrti. Pred leti je prišel študirat v Oxford, kjer se je seznail z 20-letno plavolasko Joyce Blen-coweovo, hčerko vdove, lastnice modnega salona. Vest o njegovi ljubezni je sporočil vladajočemu bratu uradnik, poslan, da bi pazil na princa.
Vladar je takoj odredil, naj se njegov brat nemudoma vrne domov. Povelje pa ni ibilo u-temeljeno. tPrinc 'Mahmud ni slutil, kaj se je zgodilo in bil je pripravljen vrniti se. Svojo izvoljenko je hotel vzeti s seboj, pa mu je prijatelj to odsvetoval. Odpeljal se je s
hoče z njo poročiti in jo pripeljati domov. Xamestu čestitke je pa dobil omenjeno brzojavko.
Po prince vem sporočilu pomeni to, naj se odpove svoji izvoljeaki ali pa apanaži, k i mu jo izplačujejo agenti angleške krone. Tako bi ostal brez sredstev. Toda princ se tega ne boji. —Niti na misel mi ne pride, vrniti se domov brez Joy, je dejal svojim prijateljem. Imafva se rada in komu more to škodovati? Sem četrti po vrsti kot sultanov brat, razen tega ima pa tudi sultan sam več sinov; tako da ni nobenih dinastičnih ovir na poti k moji poroki. Prinčeva izvoljenka je k temu samo pripomnila, da ima Muhmada resnično rada in princ je trdno sklenil vzeti jo, pa naj se zgodi karkoli. Že zdaj je v hudi denarni stiski, še bolj bo pa po poroki, ko bo moral skrbeti še za svojo ženo.
ADVERTISE IN "GLAS NARODA"
tf>tU* oribodnjiM
Poleg poučnih latf?, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
bhibi
Molitven ilce
DnnnBi
v krasni vezi importirane iz starega kraja . . • Slovenski molitvenfld:
KVIŠKU SRCA
t imltlrano usnje ves...... 3%
t usnje ves .............. jf
v fino usnje >ea..........1,_
▼	najfinejše nanje Tea ....UM
▼	najfinejše usnje trda Tea LM
▼	bel oaUulold Tea.........UM
nebesa nas dom
▼	Imltlrano usnje rez. ....L—
▼	najfinejše usnje Tea. ....LM t najfinejše usnje trda m LM
RAJSKI GLASOVI
platno Tesano .............M
▼	usnje Tea. (itr. 415) ....I__
▼	usnje Tea. (Str. 410) ....LZS t usnje Tea. (Str. 406) ..LM T celluloid Tea. (Str. 614)..LM
SVETO PISMO
MARIJA VABHENJA NEDOLŽNOSTI
t Imltlrano usnje tm t fino usnje Tea ....
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
CMkTs Prayerbeek:
t barraste platnice Teaano JI t belo kost Tesano........1.10
Come Unto Me
t platnice Tesano ........M
t belo kost Tesano	JS
Ker ef Besna
fino Tesano .............. JU
t usnje Tessno 1............7t
t najfinejše usnje Tessno LM
Angleški motitvenOd: (ZA odraslo
a
Key of He
t celluloid Tossso.........LM
t celluloid najfinejia tm. . .LM ' V fino usnje Tessno.......LM
LM
lm
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Tc dni so na Škotskem spravili iz muzeja v Yorkni 68 let Mtaro lokomotivo in ji priključili sedem 37 let stariih vagonov. Ta izreden Vlak je peljal iz Kings Crossa v Cambridge 170 potnikov, oblečenih v olb-lefce, ki so bile v modi pred 60 leti. Ta vlak je 44 leteči Škot", ki se je proslavil na ta način 50 left, odkar je vozil med Londonom in Canubridgeom. Lokomotiva se imenuje Patridk Stirling in je videti s svojim dolgim in ozkim dimnikom prav tako, kot lokomotiva, ki so jih gradili taikrat.
Zanimivo je. da vlak olb svoji jubilejni vožnji ni imel e-lektriftne razsvetljave in da je torej ob prehodu skozi predore vladala v vagonih popolna tema ter da ima tudi qpxxmanjka-lije dolgih hodnikov ;kakršne imamo v modernih brzovlakih, sv»ojo nepraktično stran. Lokomotiva je tekla še precej naglo in ropot, ki ga je v laik povzročal, ni bi'1 mnogo večji od ropota modern ill vlakov. Le kratki in ostri udarci kolesja ob tir so spominjali na to, da je ta vlak manj prožen v svoji konstrukciji. Pot, ki je dolsa 60 angleških milj, je prevozil v eni uri in 39 minutah. Eden izmed potnikov tega spomin skega vlaika Mr. Maiden, je pri-posvedfoval poročevalcu nekega angleškga Časopisa, da prazna je skupno z vlakom on svoj jubilej, kajti z istim vlakom se je leta 1880 peljal v Durham študirat. Slike, .ki so bile napravljene o priliki te julbilej-ne vožnje, narm kažejo modo iz tiste do»be. Tudi listi, ki se še spominjajo te molde, se oudijo radi velike sprem em?be. Posebno ženska obleka je bila zelo nepraktična; toda kljulb temu ne moremo titi'iti, da bi ne imela svoje posebne lepote in ljubkosti. A časi in okusi se spreminjajo. Ozki in dolgi diimni<k na lokomotivi je izginil ter prepustil ma=*to nizkemu in Široikemu. Dolgi in široki zensiki rokavi so tudi izginili; uveljavili so se kratki in ozki. A medtem ko dolgi dimnik iz leta 1880 ne bo nikdar več prišel v raibo, ne moremo trditi tega o ženskih roba vili.
Kljub vsemu prizadevanju, da bi vlab 'bil času primeren, da bi biio mogoče občinstvu, ki se je zbralo na vseh postajali, podali jasno predstavo, katošen je bil "leteči Škot" pred 60 leti, je bilo vendar ne-' mogoče preprečiti nekaj oasu j neprimernega: v nekem oddel-!ku je sedel mož s polnilnim peresom v roki in se sklanjal naJd križamko. Tega v leta 1880 še ni bilo.
F
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zasitila:
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 181b St, New Yerk. N. Y.
20.	septembra: Statendam t Boulogne
21.	septembra: De Qrasse t Havre Queen lfsry t Cherbourg New York t Hamburg
22.	septembra: lie de France t HaTis
24. septembra:
Conte dl Savoia t Genoa
27.	septembra: Bremen t Bremen Nleuw Amsterdam t Boulogne Champlaln t Havre
28.	septembra: Normandle t Havre Hansa t Hamburg
L oktobra: Rex t Genoa Veendam ▼ Bolougne
4 oktobra: Pari* t Havre Europe t Bremen
G. oktobra:
Queen Mary t Cherbourg S. oktobra:
•	lie de France t Hsvre i Roma v Genoa i Volendam t Boulogne
11.	oktobra:
•	Statendam t Boulogne
12.	oktobra: | Normandle v Havre i Aqultania t Cherbourg
13.	oktoora: | Bremen v Bremen
15. oktobra: | Vulcan ia v Trst
18.	oktobra: Nleuw Amsterdam v Boulogne
19.	oktobra:
di majhna žitna polja, za raz- Queen Mary v Cherbourg
vedri 1 o pa imajo en sam kino, ^ oktobr*:
ki i.ara vsakih 14 dni enkrat.'os^ok^obra - ren,WI
Kmetje kosijo travo, ki ratfe'	o7 ?m/,
'	, v« \	.1 Conte dl Savoia v Genoa
iz jarkov angleških okopov, in oc. oktobra:
zapirajo svoje koze V immicij- Aqultania v Cherbourg sk» skladišča. Kraive mir- 2a oktobra: no privezane na obalne topove I,e <lft Fraw* T Havre starih .izdelav in jim je v tej ^ oktobr8: Čudni soseščini še dokaj dobro. Stari zabloji za strelivo so korita, in prejšnja kantina je dvorana za kino. Prav svojevrstna idila se plete okoli tega o-toka. Včasih je bilo na njem 15,000 vojatkov angleškega kralja in v cmajstih betoniranih
Bremen v Bremen Rex t Genoa Veemlnm t Boulogne
trdnjava sedaj pozabljen otofle angleškega kraljestva, na ka-tndnjavskih celicah je bilo stojterem vfeakiih 14 dni igra kak topov, v^i najperjeni piloti J prav zastarel film, ki so ga do-Franciji. Dk> dva metra delbeli j bili iz zarpra^enih arfiivov kate-zidovi so danes brez vsakega rekoli filmdke dražbe za prarv haska, kvečjemu koristijo kme- J BkromUo najemnino. V posled-
tu, da raste trava na njih za njihove krave. Te se pasejo -po teh zidovih, ali pa jo domačini s srpi požanjejfo lin spravljajo v podzemeljske rove.
Tako je Alderney, nekdanja
njem času pa se je začel zanimati za otoik neki podjetnik, ki bi prav rad. naprajvil iz otoka izvozno podjetje raznih poljedelskih m živinorejskih izdelkov.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova jc rasvldno do kdaj Imate plačano naročnina Prva Številka pomeni mesec, druga dan ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuBate naročul-no pravočasno poravnati. Pofiljlte naročnino naravnost nam sli Jo pa plačajte naSen u zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu lamed sastopnlkoT, kojlh Imena so tiskana a Mtihsl črkami, kar so upravičeni obiskati tu«n druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam Isročil potrdilo aa plačano naročnino.
MUNIOTJSKO
KOZJI HLXVL
Precej aktov angleškega vojnega (ministrstva moraš prebrskati predem najdeš akt, ki govori o otoku Alderney. Zdaj je ta otoček dMrnOjen in pozabljen. Tisoč kmetov živi tu in krave in kose. Imajo pa tu-
california:
San Francisco, Jacob Lausfct:
COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftlC Walsenburg, M. 4. Bayuk
INDIANA: Indianapolis, Fr. Copastt*
ILLINOIS: Chicago, J. BevčU> Cicero. j. FaUaa (Chicago, Ocero
ln Illinois) JoUet, Jennie Bamblch La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank August!« North Chicago In Waukegan, MkMk Wariek
tfARILAND: .
Kltsmlller, Fr. Vodoplvee MICHIGAN: Detroit. L Hsafcei
MINNESOTA: Chlsholm, Frank Gouie, J. Lrxan'-rti SOy. Joa. J. Bveleth, Louis ..Gilbert. Louis Hlbblng, John Porle
Virainla, Frank HrvstScb
MONTANA:
Roundup, 1L Iff. Panlan Waahoe, L. Champa
NSBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NBW YORK: Gowanda, Kail littte Falls.
OHIO: Barberton, Cleveland, Anton Bobek. CkM. Kv> linger, Jacob Reanlk, JoJ?- Hlapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumflt Toungstown, Anton KlksU OREGON:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar	( .
Broughton. Anton Ipaveo Conemaugh, J. Breseree Coverdale in okoUca, Mrs. Ii
I"
Export,
Farrell, Jerry Okcrn Forest City, Malh Wsmls Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Fereochak Johnstown, Ma Fataats Krayn, Ant. Tauflsll Uuerne, Frank Bsttoeh Midway, Jolut žuat Pittsburgh In okoUca, FMUp Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. fljjfia
West Newton, Joseph J oran......
VTI800NSIN. Milwaukee, West Allls, Wf. Sheboygan, WYOMING: Rock Springy Dlamondvllle, Jot Mhl