Ju nij, 1915 Štev. (No.) 6. I (Dalje). 7. Družina in država. K točki 5) Država ima popolno in neo¬ mejeno oblast nad posameznimi ljudmi in rodbinami, nad zakonom in nad vzgojo otrok. Tako učijo med drugimi Engels. Liebknecht, Bebel. Socijalizem ima namen podreti temelj rodbine, ker si prizadeva razrahljati za¬ konske vezi. Kdor podira družine, ne more zidati države. Vsaka družba mora imeti nraven čaj. Pred vsemi drugimi ga pa mor a ^ rodbina in vsled tega tudi zveza mec ženi in ženo, nikakor tedaj ne sme samo zunanja, telesna zveza, nrarver l''nnja, zveza uma in srca. Ljubezen t Viziti oba zakonska. Mož in žena ra la po ljubezni nerazdeljivo prip* (ll 'ug drugemu. Prava ljubezen je P a '"ogoča, ee nista zvezana izključno en 2 e no ženo. Mnogoženstvo in mnogo ,v ° nasprotuje ljubezni. r£«—- ' llls D'° je ])ostavilo zakon /,■„ ■ ; ' nnnzdeljive ljubezni me ‘J IVI- J ju IMVdlJ JJJ' ' ,U> ’ ker izključuje vsako r: y- • •> .« "mogožmistvo. ... a 1 v '° dajo zakonu stalnos , '■ zakonska zveza med : raztrgali. Do smrti tako trdno, da noben zakonski ob življe¬ nju svojega druga pod nobenim pogo¬ jem ne more skleniti veljavnega zakona s kako novo osebo. S tem je postavljen nepremičen temelj lepemu zakonskemu in urejenemu rodbin¬ skemu življenju. Zakon se sklepa po po¬ godbi med možem in ženo, toda ta pogod¬ ba je sveta. Bog jo posebej potrjuje in blagoslavla. Vsled tega ima pa o bistvu zakonske pogodbe pravico soditi le tisti, ki ima od Boga zato oblast, torej edino le Cerkev. Država sme pač sprejeti to pogodbo v svoje varstvo in določiti pogoje, po ka¬ terih ji priznava pravne posledice, ne mo¬ re si pa prisvajati sodbe o njenem bistvu. Država nima potemtakem nobene pravice razruševati zakonske zveze. Zakonska zve. za je prvotnejša nego država in vsled te¬ ga v svojem bistvu neodvisna od nje. Človek si sme ustanoviti družino. Ta je otnejša, nego država, zato ima tudi je dolžnosti in pravice, ki so neodvisne Iržave. Natora, ki dajo sposobnost in ib za zakonsko zvezo, je v tem oziru ’ * * • **--o oil mo,stojna. V zakonski zvezi se vežefa dva neenaka dela, da ,s skupnim Rodelovanjem dosegala en skupni smotri’. Poleg očeta in matere 102 "AVE MARIA” Juni ‘J. 1915 sc otroci zvezani z medsebojnimi dolžno¬ stmi in pravicami glede na skupni smoter. Oblast v rodbini pripada očetu. Mati je njegova pomočnica. Oče ima z materjo vred neposredno pravico nad svojimi otro¬ ki. do njih ima tudi neposredne dolžnosti. Skrbeti mora, da jim ohrani in izpopolnju¬ je telesno življenje, vzgajati jih mora du¬ ševno. Tem dolžnostim se ne more odreči. Oče in mati sta prva, neposredna vzgoje- vatelja otrok. Za vzgojo sta onadva odgo¬ vorna. Država ju mora pri tem sicer pod¬ pirati. nikakor in nikoli pa si ne sme pri¬ svajati kake neposredne pravice do vzgo¬ je. Ko ustanavlja šole in s tem omogočuje pouk in vzgojo otrok, sme to izvrševati le v podporo starišev. Šola mora učiti v imenu starišev in ne v imenu države. Iz tega je razvidno, kako nasprotuje nator- nemu pravu prisilna šola, če ne izvršuje svoje naloge v tistem duhu, v katerem so stariši dolžni vzgajati svoje otroke. Krivi, ca proti na tori se godi očetu, če mora po¬ šiljati otroke v tako šolo, ki nasprotuje dolžnostim, katere ima sam do otrok. Ce država s civilnim zakonom oslabi te temelje, slabi s tem samo sebe. Če vzgojo v šolah ureja po načelih, ki so nasprotna očetovskim in maternim dol¬ žnostim do otrok, škoduje s tem sama se¬ bi. K 0 bi ne bilo rodbin, bi tudi ne bilo dr¬ žave v pravem pomenu besede. Kje ni očetovske oblasti, ne more biti tudi vladarjeve. (Dr. Krek: Socijalizem). Kakor socijalizem povsod bije v obraz zdravemu razumu, tako je tudi glede-nau. ka o rodbini poln protislovja in tepta vse natorne in božje postave. On hoče vzeti človeku ne le privatno pne možen j e ampak celo prosto voljo, razum, vse duševne zmožnosti in namerava iz nje¬ ga napraviti slep stroj, brez volje in razo- ina, da bi lahko ž njim postopal in pome¬ la!. kakor se postopa z mrtvim strojem. ( lov ek, obdai jen z razumom in prosto voljo, bi moral na vsako komando in na vsako početje sooijalistov molčati, kakor molči stroj, mora] bi robotati i n delati ka' bo,- dela stroj, dokle r H e n e obrabi. s tem, da dovoljuje in celo priporoča tov zakona, posega socijalizem v V až n ° C ' c Si. dev e vesti posameznika, krši naton u , ‘ n » zn*- K o pot božje postave. Vzame zakonu vzvišeni' " čaj enotnosti, stalnosti, odpr 0 širok,/,'' strastem in razuzdanosti. Socijalizem priporoča možem, naj se j 0 - od svoje žene, ako misli, da ž njo ne nm/ živeti v sreči in ljubezni in naj s j p 0 j*v drugo. Ko z drugo tudi ne more biti srečen po svojih mislili, naj se loči od nj e j n naj si poišče tretjo. In tako dalje. Tako bi kak podjeten in po “stalni” sreči koprneči mož mogel obhajati ženitev deset, dvajset, trideset krat. Vzrok se kmalu najde, č ga išče. Temu je žena kmalu prestara, drugemu ni več dosti lepa, tretjemu sc so. sedova bolj dopade. Kar je prav za moža, mora biti dobro za ženo, saj morajo imeti ženske iste pravice kakor možki. Prva ho zapustila moža, ker pije, druga, ker kadi, tretja, ker ponoči smrči, četrta, ker je ple¬ šast i. t. d. To je mnogoženstvo in mnogoinoštvo, sicer ne istočasno, ampak sukcesivno, drug za drugim, mož bi imel tekom let več že:i in sicer živečih in ena in ista žena bi imela tekom časa več živečih mož. To ni nič drugega, kakor “svobodnalju¬ bezen”, ki je proti natornim in božjim po¬ stavam. To se pravi izbiti iz zveze med -oženi in ženo vsak nravni značaj, vsako duševno stran, vsak zmisel za splošno ko¬ rist in postaviti na vladarski prestol žival ski del človeške natore. To se pravi uničiti družbo med možem in ženo in ubiti rodbino. (Krek: Socijali¬ zem) . “Proletarec” je vselej, kadar mu pi" lV trdo stopimo na rep, pisal, da ni res, da In socijalisti pridigali “svobodno ljubezen’. Kadar namreč ne more nič dokazati, po* ‘cm enostavno vse utaji. Toda to mu prav nič ne pomaga. Soc¬ ialisti sami ga postavijo na laž. Tako P' Kr na P r - socijalist in svobodomislec Carin' 11 ' ter v knjigi; “L 0 ve’s Corning of Age” : ‘Potrebno je, da se doseže srečen zakon s lem, da posameznik v zakonu tako dolg 1 ’ menjuje svojo družico, dokler ne “AVE MARIA" 103 mo'* 1. 11' « 5 . k' lllll J and fouud )' . ^ v sakem oziru podobna iu 'ina”. (Nor rest tiU tlle P er ' 8 iii' ,,t 1 , . ^rednik londonskega socija- ,1 Qnel ch - ure T n0 „„„ .« n cga < spet ni kaj r,ilK a mož s trpkim usmevom. "Nikakor ne, Slavko!” odgovori Matu- 'bi ihte " V ~l ar v,i rai bilo ljubSe, da bi me P°' '' "*il | ( Staričem.” . ^ar če ni nič drugega, potem si P a '■ m Matilda!” de Vodnik s ^ 7^* 15 m ThX^ ito - "•"» te do pragu VttHe »>l« » ,ts »v.U, k ij Al llrvjuij, opravim pa h c. vrnem l< tvoji ■ zadovoljna h tem?” tam vse po¬ ni stark 1 a si vendarle dober Slavko!” mu od¬ govori žena smehljaje. Kmalu po teh besedah sta jo krenila proti stanovanju Matildinih starišev. Ko sta dospela pred vrata, se poslovi Slavko za kratek čas od Matilde. ”Vrnem se naj¬ kasneje čez pol ure”, še reče mož ter jo maline proti krčmi. V veži pride oče svoji hčeri naproti, jo pozdravi presrčno ter pridene: “Priha- jaš-li sama? — Slavko je bil vendar pred vrati s tabo 1” “Še neko pot ima nocoj, a se kmalu vr¬ ne”, ga izgovor ja Matilda. “Bodi prijazen z njim! Z lepo besedo se ga kaj lahko pri¬ dobi, a neprijaznost ga razdraži ter ga nam lahko oduri popolnoma. Poznam ga prav dobro”. Kovač prikina molče ter odide z Matil¬ do roko v roki proti veliki sobi. Nenado¬ ma pa obstane zadržavši tudi Matildo, ka¬ teri pogleda resno v oči rekoč: “Še ne¬ kaj bi rad izvedel od tebe, Matilda! Povej mi namreč,.kam je šel nocoj Slavko?” “K Drvinu!” “K Drvinu?! Odkdaj pa zahaja tja, kjer se vsak večer zbirajo najhujši sovraž¬ niki katoliške vere, bratci framazonske lože in enaka sodrga ter se zasede včasi tja do polnoči in še čez ob vrčih penečega se piva.” “Danes je prvič govoril 0 tem. Tam so snide z zapisnikarjem telovadnega društva, s stavcem Matevžem Krvinom, ki ga jutri predloži seji za sprejem v te¬ lovadno društvo.” “S tem S(> tudi že sluijii, s tein nesreč iiim človekom, |eš imeti te zaničevalce naše vere hoces i . . l\;.r sem obljubil ob poroki, sem doslej iz¬ polnjeval vestno in točno. Če se drugi vpri¬ čo mene hudujejo, razvnemajo in izrekajo proti tej ali oni veri, ali pa razmotrivajo kako drugo javno vprašanje, me to prav čisto nič ne briga. In če, planejo nad ka¬ toličane, ne vidim v tem še nikakšnega žaljenja svoje žene. katere si ne dam obre Sv. Anton Paduanski. v njihovi sredini, potem j e , h ‘ v ‘K d a S(; t e prišteva medi ^ Ži n- < ■ - l - * C* j.. v ' i P °^ e# mi J,: j ' n tj ut ‘ 1 Vi> " tem dodobra. ''Hi l' ,, čelja mj ni treba "nato Vodnik nkoro kovati na noben način. Ne smete pa mi¬ slili, s\n- 10S “AVE MARIA" ii 0 brti, sem delaven in trezen poleg te- ’ CT a pa n e trpim nikakšnega jerobstva nad sabo, niti n e maram, da bi se me obreko¬ valo.' “Potem moram pa tudi jaz lzpregovo- riti nekaj besed", de mati Ana, ki je doslej molče poslušala besedno svajo med razjarnenima možema." Če misliš tisto ne¬ umno klepetanje, ki mi ga je natvezita stara Lena, če meniš torej, da so si ga iz¬ mislili katoličani, potem s© pa prav te¬ meljito motiš. Če že liočeš na vsak način vedeti Slavko, kdo je prvi raznesel tisto govorico o nočnem popivanju pri Drvi- nu, potem ti povem, da je bil to Strehovec in nihče drugi." “Dobro vem, tašča, da je ta moj sovraž nik! Ali iz zanesljivega vira sem izvedel, da izhaja to podlo besedičenje iz hudob¬ nih ust tukaj na tem griču." “Naj bo temu tako, ali tako," poseže sedaj Gornik vmes, “hudobnih klepetulj ne manjka nikoder — niti tukaj na gri¬ ču, niti v mestu. Zato nas to prazno gobe- zdanje prav nič ne briga. Ali nekaj po¬ vsem drugega je tvoje bratenje z ložo in tistim telovadnim društvom. Menda še nisi pozabil, Slavko, kdo ti je pridobil pr¬ vih in najboljših naročil, in gotovo ti ni bila taka sila potem, da bi si bil moral iskati novih pri Drvinu in njihovih paj¬ daši]]. Kajti dobro delo se hvali samo. In prav tako se tudi priporoča samo. Če ve ta ali oni loževec ali tebi najboljše postrc tebi popolnoma iz la par drobtinic, ki pa( se mora po mojem m plačati." “O tem ima pač vsakdo svoje mnenj-.'* I odvrne Slavko. “Meni se zdi najuniest je, da pustimo to zadevo v mir u zazda' Dvigniva se, Matilda! Kajti kas Uo j e -j, | in jutri imam mnogo posla." Mlada žena vstane ter odide z materjo v sosedno sobo po klobuk in ogrinjajo Ko se zapro vrata za njima, stopi Slavko k svojemu tastu mu ponudi Toko ter reče: “O tem, kar Vam ni všeč na meui, se pomeniva drugopot. Zdaj pa naj se m ločiva v jezi!" Gornik mu je prav rad segel v roko ter mu odvrnil prijazno : “Tako je prav, Slav. ko! To hočeva prerešetati pozneje prav do dna. Vselej pa hočeva hiti odkritosrčna drug drugemu.” Prav tedaj se povrneta ženski ter zaglo data kar najradostneje presenečeni spo- prijaznjena moška v roki. Presrčno slo vo je skončalo nekaj časa tako huren ve¬ čer, in Matilda si ni mogla kaj, da hi m- bila zašepetala materi na uho: “Slavko je vendarle zelo dobrega srca. Da, jaz ga poznam najbolje." (Dalje prihodnjič.) da bo.,. zen ' P''Me gotovo' ' ■thega nagiba. Tj sn ejo z loževsk e ' m]u presneto dr, g '„ Veliko plačilo za malo uslugo. Imeli smo sv. misijon v I. — tako pri¬ poveduje nek misijonar. Ljudstvo je mar¬ ljivo prihajalo k pridigam večer za veče¬ rom, jutro za jutrom. Spovednice so bil« oblegane skoro cele zadnje dni. Prihajali so celo taki, ki ž e leta i n leta niso bili pri spovedi, ki so popolnoma že pozabili mi vse ifi se popolnoma izročili grehu Bil .m ča« izva n rednih milosti, kakor navad¬ no vsak misijon. V v, »m o imeli Marijan»ko po ’ 'MIMI., ko w je eeln Župniji! pOBVOtiln v„ r. stvu in skrbi nebeške Matere Marije. V tročiči so se zbrali krog Marijine podobi ljudstvo je pokleknilo skupaj z duhovše' no in obljubilo ljubezen nebeški Kralj' 11 za celo prihodnje življenje. Po pobožnosti smo šli duhovniki v sL v vodnice, kjer smo sedeli skoraj do pol« 0 *' Ko sem skončal spovedi, grem iz sp° v ‘ H oice. Toda v zadnji klopi opazim posta' 1 ' ||,i ga moža, ki s« mi jo zdel, kakor hi h°' ili k spovednici. Morda se bije v srcu ^ ga človeka hud hoj med dobrim in l9lo. A VE MARIA” j. u e more odločiti. Morda mu " Zaupno pogledam na taber- M P° ua j|,0 v ve dn icl * kip nebeške Matere Marije x za usmiljenje ter stopim k Mož vstane. Takoj grem k nje- iti k spovedi? Hočete Da 0 5e! pravi starček. Pogledam ga ", V za del sem. Plašne, solzne oči Jij. V&) ** .. ra šene poteze obraza so povedale vs e> •, moral zvojevati v svojem srcu ' vkar težak boj sam seboj, da se je ■eJnjič odločil, da gre k spovedi. _ Toda, oče, slabo slišim! __ Dobro, pojdiva v zakristijo. V zakristiji hočem sesti za spovedno mrežo, da bi poslušal sv. spoved. Toda možiček me prime za roko. “Častiti oče, poslušajte me najprej . . . .” naprej ni mogel. Solze so se ubogemu starček a vlile po licu, kakor v potoku. Ko se je ma¬ lo premagal, nadaljuje: “Velik grešnik sem. Že dvainštirideset let nisem bil pri spovedi. Več kot trideset let sem preživel v divjem zakonu. V cerkvi pa že gotovo 35 let nisem bil. Doma sem bil rudar. Tam me je prvič pobilo. Bila je razstrelba v lami. Vsi moji tovariši so bili pobiti, le Jaz sem ostal pori življenju, dasi težko ra- V" h . \ Ameriki sem nadaljeval slabo živ- Jonje. Tu sem se še trikrat ponesrečil. Pa sem na čuden način ušel smrti. Ko / zvedel o misijonu, sem šel pretekli torek “ veee r pogledat iz radovednosti, kaj |,Ia v za prav godi pri misijonu. Vest se 1 Je zbudila. Vendar nisem šel več v cer. cneli j, Človek mo j, — mu pravim, — Vi ste izvanredno milost, katerej se čudim. Boj, ( ? a ,’ °^ e ’ tud i jaz se čudim, kako je '"■varju ier do mene. V tolikih smrtnih JS tili sem bil, pa sem vendar še živ. 1^ fcfo -j . rJ ‘ y moraJ i imeti kaj posebnega ' l ^ je ohranilo? d ’ sem! in tega sem se zavedi 1 109 ne & a Pogubljenja t» mater ko « J J Sem z ^ ubil svojo ’ K0 šeni bil 19 w * .. Je mati čutila a f * star - Ko minjam s e Še n * VeS dolgo ’ S P°’ boj in odšla v P a T a h ’ ^ "" * ** sva opravil« J ° P0t k Mari J i - K o ment, P . a pobožao st, sv. zakra- ie V7pi P16 U0 SVa Šla domov > tedaj me Ril. m ° Ja mati pred Alarijin oltar. d sva prav sama v cerkvi. Pokleknila sva pred Marijin oltar in tedaj je mati glasno zaihtela, Nisem tedaj razumel nje¬ ni 1 solz. Danes jih razumem. Ko se je ma¬ lo pomirila, pritisne m e z eno roko k sebi, kakor bi se bala, da ji uidem, z drugo mi pa pokaže na Marijino sliko. — Otročiček moj, — mi je rekla, — jaz ne bom več dolgo. Čutim, da bom... — jok ji je zadušil besedo. — Ostal boš sam na tem svetu kot siro¬ ta brez matere.Vnovič ji je jok pretrgal besedo. Toda bojim se za te. Kaj boš počel kot sirota? Zato ti pa danes da¬ jem tole Mater. Vidiš, od danes naprej jaz nisem več tvoja mati, ampak tale, Ma¬ rija. Ljubi jo, kot si mene! Zatekaj se k nji, kakor si se k meni v vsaki stiski. Zlasti te pa sedajle tu pred tem oltar¬ jem prosim, otročiček moj, obljubi mi, da boš vsaki večer skozi celo življenje zmo¬ lil vsaj eno Češčeno Marijo! Boš? — Da, Mati! I n dvigniti sem moral tri prste in pri¬ seči Mariji, da bom t 0 vršil do smrti. Ni¬ sem sicer razumel, zakaj bi to bilo tolike važnosti za me, da me mati toliko prosi za to malenkost. Danes razumem. Prepričan sem, da se moram samo tej “malenkosti” zahvaliti, da še nisen tam, kamor sem si že dolgo zaslužil. Odločen sem bil, da ze sv. misijona nikakor ne udeležim, zlasti, da k spovedi nikakor ne bom šel. Toda, ko sem videl danes zvečer te otročiče klečati okrog Marijine podolje, stopil mi je spo- min na mojo mater in na mojo obijajo nrea lahko rečem, da — 110 “AVE MARIA” večer zmolil to “češčeno Marijo”. — In. častiti oče. prosim, imejte usmiljenje z menoj!- — O Marija, kako skrbna mati si vseh, Jun ’3, l&ir*. lM se Tebi izročajo, sem vskhknil iu sede! za mrežo in poslušal žalostno pov*, zgubljenega sina in vlival v pekoče ;; nc olja sladkega tolažila. Ameriški Slovenci, kaj hočemo? Rojakom v resen prevdarek spisal A. Tomec. KAJ HOČEMO? Sedaj je za nas, amer. Slovence, tako resen in velevažen čas, da se moramo vprašati z vso resnostjo: Ameriški Slo¬ venci, kaj hočemo? Kajti tako, kakor je šlo doslej, ne sme in ne more več dalje, če hočemo, da si ohranimo svoj obstanek. Zato kličem vsem: Vzdramite se vendar že enkrat iz odrevenelosti in spanja! Ako gremo še nadalje po stari poti, potem ve¬ mo natanko, kakšna usoda nas čaka. Če krenemo na ono pot, ki jo nam kaže¬ jo brezverci, naši nesrečni odpadniki, hiti¬ mo naravnost v naročje prepada, in slo¬ venski narod bo prenehal biti. Dve poti imamo torej na izbero. Na eno nas kliče Bog, cerkev in duhovniki, na drugo pa satan in njegovi hlapci. Ako si izvolimo pot, na katero nas vabi Bog, cerkev in duhovniki, če nastopimo pot svete vere, razsvetljeno z lučjo božje res¬ nice in modrosti, ki so je sami blažilni nauki in zanesljiva navodila za srečno in zadovoljno življenje, si izvolimo luč, reši¬ tev srečo, življenje, obstanek, če pa kre¬ nemo po poti nevere, zagazimo v temo, ne- : rečo, pogubo, smrt. Potemlakem ne moremo računati na boljšo l odočnosl svojega naroda, če se n • /ganemo U-r ne začnemo živeli povsem novega življenja. In kakšno naj | )() i novo življenji ,'! Temu j ( . J ( ' mv lahko od govoriti. Kajti na dlani imamo cel odgo¬ vor. Dozdaj se je ukrepalo in iskalo luka v liberalizmu m socijaiizmu za pogubim i- silo ra k — rano, m nam izpodjeda kore¬ nine našega naroda. Toda brezuspešno je bilo vse to prizadevanje. Narod čedalje bolj gine in nna. Ulavno besedo nad na¬ šim narodom v Ameriki so imeli doslej samo taki ljudje, ki so ga hoteli rešiti sa¬ mo z nevero in brezverstvom. In kaj so dosegli? Kakor nam kažejo izkušnje k žalostni slučaji, je bilo vse njihovo priza¬ devanje zaman. In temu se ne smemo prav nič čuditi. Kajti sam božji sin Jezus Krist je prišel iz nebes na zemljo prižgat luč svete vere v blato pogreznjenemu člo¬ veštvu, da ga tako reši in dvigne iz smr¬ dljive mlake umazane propalosti, a neka¬ teri naši modrijani kljubujejo tej luči tel’ hočejo reševati naš narod po poti, popol¬ noma nasprotni Kristovim naukom. i^ato zaključujemo čisto logično ta dokaz, če pravimo in trdimo, da privede reševanj 1 ') nasprotno naukom svete vere, naš narod čisto sigurno do prepada. In mi naj mirno gledamo, kako nircva njo razni propadli ljudje z našim na’’ 0 ' jbuii i’ Ali naj tako posredno sodeluje" 11 ’ ob lim pogubonosneni delovanju bm 1 ' \ • ‘s 111 i 11 koristolovcev in vetrnjakov?! in stokrat ne! Nečemu bili njegovi i ' 1 " svoji luštni rublji. Kdor ima le St ' • AVE MARIA’ lii' jik 0 , i' 1 , zui do svojega naroda, naj gre 'J.trašno na delo za njegovo re- kA j naj STORIMO? avgusta 1914. smo ustanovili v Zvezo slovenskih katoličanov C***?®, ,| te zV eze je združenje vseli poš- . Slovencev v Ameriki v močno fa- I tenih l HU f\ velepomemben dan za naš na¬ livala Bogu, začetek je storjen in ^ postavljen! Vsajeno je mlado dre- ^‘ l: h „ai sčasoma zraste v mogočno Vt$C6, 1VA J . .košato drevo, pod čegar okriljem naj i se zbirali vsi pošteno misleči Slovenci Ameriki. Zato pa ga negujmo z vso skrbnostjo, da se tem lepše razvija ter čimprej dorasle do popolnosti. Novo živ- Ipnje uaj se prične med nami! Poleže naj se vihar medsebojnega sovraštva in pre¬ pira! Pozabljena naj bodo vsa stara ža¬ ljenja, in odpustimo blagodušno drug dru¬ gemu iz ljubezni do naroda in vprid skup¬ nemu blagru! Združimo se ter otmimo svoj čolnič! Pohitimo vsi na delo, kjer delaj¬ mo pogumno, vztrajno, previdno, modro in nesebično! Agitirajmo za svojo mlado organizacijo ter poučujmo narod potom dobrih katoliških listov, knjig, govorov in predavanj! Podpirajmo in širimo katoliš¬ ki tisk s pisanjem in denarjem! Razga- lj|a J m o temo nevednosti, zmot in napao ,Je ga mnenja. Skrbimo in delajmo ne- llf ' ,|ian o to, da naš narod izpregleda in spozna resnico. Potem pa naj sodi sam " r odloči sam, za kar hoče. Mi ne ma- J ', d ! ri ° s ^tti naroda za t 0 ali ono naziranje. 11 ,j as ima vsakdo prosto voljo. Mi hoče- ^ samo poskrbeti, da narod izve vse ta- / l(al<0r je v resnici. Saj le potem ve, ' J " 1IJ je sprejeti in kaj zavreči. In to ,d * a s,va, \ ampak njegova. Mi hoče- P-izili, (Ja ne bo pri tem ogoljufan 'oatn. Neprestano hočemo gledati n im izkoriščevalcem, ki .jini r V<. H I0h. '/motnem zaslužku, a za m« v, '' 'dic ( ' vojega | tvoro drago prodajajo našemu narodu kot čisto resnico, ljubezen do travice, ki jo preganjajo in teptajo, ljubezen do bližnje¬ ga, katerega hočejo oropati najdražjega zaklada, svete vere, ljubezen do naroda katerega slepe in varajo s svojimi blod¬ nimi nauki, brezverstvom in brezboštvom, pehajo v bedo in prepad. Razgaliti pa ho¬ čemo laži, katere sejejo naši nasprotniki preganjati krivico odločno braniti vero pred napadi naših nasprotnikov ter raz¬ ganjati temne oblake zmot in blodenj, ki se vale nad obzorjem našega naroda' Naši nasprotniki s 0 prav pridni in vztrajni delavci na svoji plevelni njivi bojevit, v boju proti nam, da j e nas '! pravici lahko sram pred njimi Zato’’n vstanimo enkrat tudi sirno porotni ! Nič ne de, ( talimo mir Sni so 1111 t,,J ' «c ji m posta- •' zakriče, da t u vno zato, ker imunino i/i> hočemo priboriti. tfa sami izkazih. J„ Juni i, 1915 Naše delo pa naj bo plemenito in ^j a naš boj sicer odločen in neizprosen a g °’ vičen, dostojen in svet boj za naš e PU ' dražje svetinje! llaj ‘ " 1,r " Pred nji JUHI, NAŠA POLEMIKA. Naša polemika z našimi nasprotniki^ sme biti nikdar sirova, nedostojna in u e . spodobna, osebna. Nikdar naj se ne tika stvari, ki ne sodijo v stvarno politiko. ša politika ne sme biti osebno žaljiva, kav se žal večkrat dogaja. Naj bo sicer ostra, a vsikdar vsem pravična, prepričevalna in predvsem pa stvarna. Kadar polemizu jemo z nasprotnikom, ne smemo gledati na to, kako bi hujše prijeli nasprotniku, kako občutnejše lopnili po njem, kako hujše užalili, kako bi se maščevalnejše znesli nad njim, čeprav bi vse to prav po¬ šteno zaslužil, ampak nam mora biti vselej prva in glavna stvar, da ga prepričamo i mirno in prepričevalno besedo, da je v zmoti, ter mu dokažemo z dejstvi resnič¬ nost svojih trditev in neresničnost in na¬ pačnost njegovih nazorov. Na tak in samo na tak način privedemo svojega nasprol nika do izpoznanja čiste resnice, če nam je protiven in nasproten vsled svoje ne¬ vednosti in blodnje, ali pa vsled prevare drugih. Če pa nas napade naš nasprotnik iz same zlobnosti, če o nas laže ter na* obrekuje pokrivem, nas hoče le očrnili pred svetom iz samopašnili namenov ter hinavsko zavija resnico, tedaj zahteva na¬ ša dolžnost in ljubezen do resnice, da se postavimo takim obrekovanjem in podle¬ mu potvarjanju resnico porobu ter raz¬ krinkamo podleža in predrzneža z vso odločnostjo pred svetom kot lažnika, ob- i ckovalca in tatu dobrega imena. Seveda pa se moramo pri tem zavračevanju be¬ zati vedno in povsod mej dostojnosti i' 1 piavičnosti. Nikakor ne smemo nasprot- mku tako PovraČevati, kakor je nam on posodil. Sami sobe smo dolžni zagovarja- 11 L * stvarno zavrniti vsa tozadevni' "a padati ja, ali njegovih napak in slabost', -,< grehov i 11 zasebnih zadev m* sne 1110 v Lic it i na dan obrambo. Treba 11 ter jih porabiti v svoj 0 m,, “ j*' le razkrinkati ' n “AVE MARIA” v silim 1 dokazi nasprotniko\ -» I ! ..... iv0St obrekovanje, hinavščino^ 1*^ gjtodoželjnost, katere se pos- ()St ntf> c ‘ svojem umazanem in nizkotnem I - u 1 bojujemo proti svojemu nasprou lt SC ■ - a« iwmi iodoiuiselci I ; i ' ko >' je ravno du^v^'" -Hi so morda v «- i , slan ' Zl| kaj p,. * ra služi cel d “ '“ V “ lki *" k <> slabi, da Sanjanje? \ e ni ? ’ . ' S 0 Jau J e 111 pre- uapacni, amp’^ i M duhovniki slal)1 med njimi koiii *■ p* 0 J ° Stevil ° luk “* nju^d n .fcf^"i bUoobs »j“ d »l*ov.ki sum,“ j P ua -“ tr,, ‘ radi toh Cil vega duhovnika ,i n i- * 1 u Je kar cel tisoč ne- lirio.h svečenikov katoliške cerkve l| o ’ v ^ e tvoja pravičnost?! Resnica je, da niso vsi duhovniki taki, Kakršni bi morali biti, to p u iz enostavne¬ ga razloga, ker niso angeli, ampak lju¬ dje, podvrženi vsem človeškim, slabostim, kakor smo vsi drugi. In to je prav in dob- ro za nas. Oe bi bil duhovnik angel, kdo bi si pa potem upal predenj, mu razkriti svoje najskrivnejše grehe, mu razgaliti svoje dušne raue ter mu razodeti vse taj¬ nosti svojega srca?! Fes je, da se dobi med duhovništvom osebe, ki ne delajo časti svojemu stanu. Saj je bil celo med dvanajsterimi apostol, človek, ki je izdal Krista, svojega učeni¬ ka. Ali celo taki so še angeli vpriuieri s tem, kar očitajo in podtikajo nasprotniki duhovništvu. Sploh pa ne bomo mi dajali odgovora za pregreške svojih duhovnikov, pač pa ga bodo morali duhovniki kot naši dušni pastirji za nas. Zato se naj nikar ne bri¬ gajmo za zasebno življenje svojega duhov¬ nika, pač pa izpolnujmo vse njegove nauke ter jih sprejemajmo od njega ne kot od človeka, ampak kot od poslanca božjega in oznanjevalca krščanskih resnic. Duhov¬ nik se bo odgovarjal pred božjim sodni¬ kom, kako je izpolnoval svoje dolžnosti kot navaden človek in kot dušni pastir med nami, mi pa, kako smo izpolnovali to, kar nas je učil naš dušni pastir. Sicer se pa ne sovraži duhovnikovih sla¬ bosti, napak in ne njegovih grehov, ampak vei . fl je tisto zlo, vsled česar se tako s bm ^sovraži in preg^--^- morejo napadali n{ ri ,|, prav ni'\ Ijenja, saj ju „ vendar ni V' 114 “AVE MARIA” Juni j, 1915 saj ne verujejo v posmrtno življenje, ne v nebesa, ne v pekel, ne v vice in tudi no v Boga. Naprostniki katoliške misli mrze in črte duhovnika za to, ker je božji na¬ mestnik, ker obstoja njegov poklic in nje¬ gova služba v oznanjevanju božjih in cer¬ kvenih zapovedi. To vse pa mrze nasprot¬ niki naše vere. In kdor vse to sovraži, kar duhovnik uči in dannadan oznanuje, je je povsem naravno, da sovraži obenem tu¬ di duhovnika. Torej ne napake našili duhovnikov, am¬ pak to, kar on uči in oznanuje, je glav¬ ni vzrok, da se preganja in sovraži du- hovski stan. Bog, Njegov sveti nauk, eva:i gelij in sveta vera je pravi in edini povod sovraštvu do duhovskega stanu. In to je tudi, kar ne ugaja pokvarjenemu, in pd- pacnemu človeškemu srcu. Katoliški duhovnik je v splošnem največji dobrotnik,, in že njegov stan s . ^ sam je velikanska žrtev ljubezni do bližin >„ Saj nas spremlja na celi poti našega^ vij en j a, od zibelke do groba, od rojstva do smrti. Duhovnik daruje Bogu nekn-i vo daritev za nas, nam deli svete zakn mente, poučuje nevedne, tolaži žalostil- izpodbuja in navdušuje malosrčne ter zdravi bolna srca. Če ti ne more več poma¬ gati cel svet, duhovnik ti pomaga in prav svetuje. K njemu se lahko obrneš v vseli svojih zadevah z vsem zaupanjem. Kajti vsikdar te bo sprejel z očetovsko ljubez¬ nijo ter pomagal z dobrim svetom in tola¬ žilno besedo. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKO DEKLE. New York, N. Y. — Naš tamburaš¬ ih klub “Slovenka” vrlo dobro napre¬ duje. Sedaj, ko je konec slamnikarske sezone imajo dekleta veliko časa vaditi se na tambure. Društveno življenje se je oživilo z novo navdušenostjo. Pri zadnji seji 23. majnika, se je spro¬ žila krasna misel, da bi se tam. ki. “Slo¬ venka” pretvoril v pra vo izobraževalno dekliško društvo, ki bi imelo za sedaj dva oddelka, in sicer tamburaših in šivalni odsek. Kakor vemo, ima naša New Yorška na selbina veliko deklet, zavednih, bistroum¬ nih Slovenk, ki so zmožne in tudi pri¬ pravljene podpirati vsako dobro stvar. Treba j (1 saino sprožili dobro misel, in ta¬ koj gredo na delo. Tamburašic ima¬ mo lepo število v našem krogu, a s tem im- nismo zadovoljne. Pridobiti mor.u- lllo tudi one. ki za godbo nimajo niti ta- ,. n \i i, niti veselja; zato smo z navdu- pozdravile prekoristno misel odsek točnih del. Namen tega novega šivalnega oddelka bi bil, seznaniti naša dekleta z lepo umet¬ nostjo ročnih del, kakor šivanjem, veze¬ njem, zankanjem, pletenjem, kvačkan¬ jem in vsemi drugimi koristnimi in lepi¬ mi deli. Nam ženskam je takorekoč prirojene, da ljubimo vse lepe stvari, zlasti ceni¬ mo ročne izdelke. Ker nam je pa dolo¬ čena skromna usoda, si ne moremo ku¬ povati takih stvari. Zato nam je P‘ l Stvarnik dal bistro glavo in zdrave roke- Lahko si pomagamo same ter si naredimo življenje prijetno. Dekleta, nudi se vam lepa prilika, d‘ l se naučite marsikaj koristnega iu P ole ^ tega imate pa tudi veliko poštene zabave- I 'oleg duševnega užitka, si bom« l ,a I"'dobile tudi javni ugled čast vsak«- mU . d “ kIetu - ki »o lahko ponaša z izd# 1 i "'" 1 .. T.m-j .Slovenko, l' rl ' svoje ' 111/11,1 K( ‘ so zn vašo korist Ii • i ’ /‘U 1,0 ustanovna s „j„, M |,„ »o ' ls " u "nzuamilo. odbor. A r “AVE MARIA* V boju zoper samega sebe. , , a ve Maria P. Benigen Snoj, O. F. M. uredil za AV T snis je spisal znani francoski pisatelj P. f Tissot po spisih in naukih sv. Frančiška a znanega velikega učitelja duhovnega i’ s ,a ’ Ker smo prepričani, da je spis poln hSih naukov za naše vsakdanje življenje, „ a z veseljem priobčujemo in ga bomo pri- ' ;V ah v prihodnje v vsaki številki. I. Naše napake — nekaj čudnega? I. V čast, objednem pa tudi v veliki križ nam je, da se človek ne more privaditi svoji bedi, v kateri živi. Kakor kak ve¬ ljaš, ki je bil oropan svojili časti, se tudi dovek, po grehu prvili starišev oropan vseli svojih časti, kar še vedno zaveda svo’ Je nekdanje visokosti in brezmadežne ne- dolžnosti, ki j e bila nekdaj njegova, Ka- -dikou greši, začuti v dnu svojega srca, ^fcor čh ga je zadela velika nesreča. Da, ’°' ek kakor močni Samson. Filistejska 1411 £a je osleparila za lepoto njegovih ' m s tem tudi za njegovo izvanredno .^° U10 ^ kotein mu je pa zaklicala: sou k r edo na te, Samson!” Sam- uilj da bi pokončal svoje sovraž Oljena. , — ui puivuiiuai »VOJK kakor drugikrat, toda moč je kila 1 1 r.vs ~ da * 110 jen dar je sicer plemenit sam na -« vendar pa bi nam bil lahko P°S 7». Hko se ue zavarujemo P r0 ^ J v a<1 ' bojazlivost in boječnost je a ^ človeku. Toda ta se ne P ''■ ,hk ‘-ga srca preje, d° k } ei ' ^ ^ se bi, l )(J la k tem, da se začudi \ kake napake. Vnik° v ' y kb-00 [ L ■ • — vggjjf Iz Slovenskih naselbin. Spomini s pota. Vožnja od Dulutha do Gilberta je do¬ kaj neprijazna. Železnica “Th e Dulutli Iron Range R. R.” je speljana po gozdo¬ vih, ker je ves ta del Minn. še neobdelan. Podoben je precej West Virginiji. Člo¬ vek se vozi uro za uro, vedno le po goš¬ čavi. Gledaš nekaj časa iz vlaka na to okolico, gledaš in željno čakaš, kdaj bo oko uzrelo kako spremembo v naravi, ka¬ ko hišo, kako živo bitje. Toda zaman. Le pri postajali vidiš par lesenih hiš, ku¬ pe klad in lesa. Nekako otožna je ta okolica. Tužna j e in sameva, kakor bi žalovala za prošlimi dnevi, ko so j 0 še po¬ krivale stoletne smreke, neprodirni goz¬ dovi, ko so še lastniki Amerike, rdečekož- ni Indijanci bojevali svoje boje, prepeva¬ li svoje bojne pesmi in 0 b tihih večerili kadili svoj “CalumetV Da , otožna je ta okolica, ker vse to je izginilo in 0 d vse te krasote ni oslalo drugega, kakor črni nu- pol ožgani in trhlem štori, ki delajo vso okolico ši- bolj otožno in dolgočasno. To¬ da kaj se hoče! Časi gredo naprej. Be¬ li človek zmaguje. Narava je vstvarje¬ na, da njemu služi in služiti mu mora. Morda po leti, ko zeleno perje grmovja pokrije in skrije te goljave, okolica m tako odurna. Toda pozimi je žalostna. Okrog posameznih naselbin, kjer so se neselili pridni delavci, potrebili so že to puščavo. Ožgana porobja so porazstre- lili z dinamitom, odvozili kamenje, moč¬ virnate kraje osušili iu si uredili lepe vr ’ tičke in njivice, ki jim donašajo potrebno zelenjavo za vsakdanji živež. V taki okolici sredi mičnih gričekov le- žiti naselbini Gilbert in Chisholm, neka¬ ko 12 milj druga od druge oddaljeni- 1 hisholm je toliko lepši in prijaznejši, ker leži ob krasnem jezercn. 1. Gilbert. Prijazna vasica je Gilbert, Minn. Sre¬ di prijaznih gričkov leži na’ mali rebri, ni k or kaka starokrajsku vasica. Nasel- Hd ' ,e komaj par let. Nastala j' ! J' 1 ntf, 1915- ‘ a ve Maria M .v naselbine Sparta, ki se j e sko- i( r adi železnih rudnikov, ki so rM' "Cii pod Sparto. 5 f ^vjbertu in okolici je precej Sloven- V ?Hko ravno, je težko povedati, ker e* v - o hitro priseljujejo in odseljujejo. se S ' gotovo, da tvorijo skupaj z brati Toliko Je ^ ati Žil i č čina v o t - večino prebivalstva. Ko bi se r 1,1 ° gospodarstvu. Vposljeni so zve- - n poštah ameriški državljani bi- lZiti m n ,. . ,, v . „ • gospodarji ali vsaj odločujoča ve- zdrir ,. železnih rudnikih, deloma žive v lenipab v okolici in so gozdarji. Župnijo sv. Jožefa je ustanovil Rev. J. j, gc,liiffrer, sedaj župnik na Chisholmu. postavil je malo mično cerkvico, katera j e p a postala kmalu premala. Sedanji župnik Rev. A. Pirnat j e postavil novo, veliko večjo, sedanjo cerkvico, ki je ena uajmičnejših cerkvic na Range. Sv. Misijon je vedno nekaj veselega za vsakega katoličana, ki vzame svoje živi je n je resno in svoje izvelčanje za najvažnejšo nalogo svojega življenja, nekaj zelo smeš¬ nega verskim odpadnikom, nekaj strašne¬ ga verskim sovražnikom. Za vsako žup nijo pa, ki hoče duhovno napredovati, je misijon to, kar je spomlad za polje. Čas posebnih milosti od Boga je sv. misijon, čas duhovnega prenovijenja, ko se vse po" ziy ij vse prerodi, vsa zaraščena ledina preorje in z novim semenom lepih naukov obse je. R- župnik Gtilbertski, Rev. A. Pirnat, mIad po letih, dozorel mož po svojem Jdiu, navdušen rodoljub in skrben pa- sdl . svoje črede je hotel dati svoji žup- M) 1 ta Čas milosti. Sv. misijon se je za- R v nedeljo 18. aprila in Se skončal v ne- , j0 25. aprila pri veliki sv. maši ob 10 Ak 0 je bil kdaj še kje za kako na- ,1J1 ° a| i župnijo čas milosti, bil je to n o za župnijo sv. Jožefa v Gilbertu. ''I* \u\ . . , °J pri prvem govoru je bila prostor- "''kev polna. Res. da niso prišli vsi ' J P^gi z naimo nom, da bi se udeležili ""Hijoria, temveč, da bi videli kakšna . \' r mora biti nač ta misijonar r „ “ ,l J" ta “farski biimbug ” ! 0v "dneg a govora pa do zadnje po- r, tvene 117 6er a, dokier e pri e s C kl rastl . a °? VeČera do Ve " ni bila fak P W Pm poboznos ti cerkev. ljudi strme P dld a o POlUjena ’ da jG Velil - sti M ^ celo zunaj ’ Pr0Storui zakn ' ludne intTi! 1 J ^ ZaSel ° v sredo pop o- ena istih r Cal ° v soboto zvečer ob iutro 7 • Sl gledal te množice > ki so ol ° m med SV ‘ * b 5- uri ah ob pol devetih prihajali k mizi Gospe¬ lom, veliko morda po dolgih letih, ko si ? edal te s f e5n e obraze, te veselja m du- scMie tolažbe zareče oči našega milega dobrega delavskega ljudstvja, moral si pi ’ipoznati z misijonarjem:_“da. S v. mi¬ sijon j e čas izvanrednih milosti! Sv. mi¬ sijon je nekaj, česar ne razumemo.” I osebno slovesen je bil sklep §v. misi¬ jona. K sv. maši prikorakala so tri ka¬ toliška družtva in eno narodno s zastava¬ mi v veliki paradi ter se postavila pred ol" tar. Bila je slovesna sv. maša, pridiga, papežev blagoslov, darovanje in zahvalna pesem. “Te Deum laudamus” je zapel misijo¬ nar pred oharjem, orgije so zapele na koru zahvalno pesem. Toda v koliko hvaležnih srcih je našel ta hvalospev najprijetnejši in najslajši odmev, koliko z Bogom in sa¬ mim seboj spravljenih src se je tedaj dvig nil 0 k Bogu in zapelo nezapopadljivo kra¬ sno in sladko pesem miru in sprave. Po sv. maši so se zvrstila vsa društva ? godbo na čelu v krasno katoliško verske demonstracijo in se pokazalo celi našel kini, da se zaveda svojega katoliškega slo venskega duha in prepričanja. V auto obilu za parado je pa spremljal parado : . , . . V • 1 * TV '--i. r> m ve skreno ljubljeni g. župnik A. Pirnat z najodličnejšimi katoliškimi možmi in ] *_ 1* ffllisholn misijonarjem, ki je odhajal v Chisholm Na koncu naselbine, kjer se cesta za\dje Chisholm, vstavila se je parada, Ijndstv se je odkrilo, zastave so zavihrale, godi ie zasvirala. misijonar je še enkrat z voj blagoslovil ljudstvo, klobuki so ™ i,Bogom”.... I-p.oas sv. • l-nnčal Da minil je. se D e skonca . p^TiPrtskih Slovenc- minil v srcih Gi ' . smrt ,„ v wjnom. 9 po-';; pa Ostal jim fnidii/c \,. udeležba na samo Ostal h« pa tudi P° s “AVE MARIA” 118 ___ •. -- skem življenju in mišljenju po celi nasel¬ bini. Dal to Bog na priprošnjo sv. Jo¬ žefa. Sv misijon je vodil urednik našega Li¬ sta P. Kazimir Zakrajšek iz Brookljna. p r i spovedovanju so požrtvovalno poma¬ gali Rt. Rev. Monsignor Buh iz Eh r . č. g. indijanski misijonar P- Simon Lampe ;z reda sv. Benedikta v Cloquet in č. g. M a tli Bilbau iz Eveletha, za kar jim gre iskrena zalivala in priznanje. O tem misijonu je prinesel lepo sporo¬ čilo tudi G. Sv. Ta dopis je najlepši dokaz z'a velikanski vspeh, s katerim je Bog blagoslovil preč. g. župnika Pirnata. Naj tu posnamemo nekatere najznamenit- nejše stavke. Dopisnik piše: ”... .Srce mi ni dalo miru, da sem moral iti pogledat. . .” Vidiš dragi brat, to je bil klic božji, katerega čuti v svo¬ jem srcu ol) času sv. misijona vsakdo. Ti si dokaz, da je misijon res izvanredna mi¬ lost. Srce je gnalo tudi tebe, zastarane¬ ga grešnika, k Bogu, za katerega si vstvar- jen. Zamudi! si milost. Bog se te usmili, da ne za vedno. “• . . .Čujte in strmite: Tukaj je bilo, predno se je misijon pričel, veliko svobo- domiselcev in soci.jalistov — — Ali sedaj je vse drugače; samo nekaj malo oseb poznam, ki se še drže svojega stališča —. ’ ’ G. župnik, iskrene častitke na tako ve¬ likem vspebu. Ako celo “rdeči” prizna¬ jo toliko, kako vebkanski je moral biti vspeb še le v resnici. Rojaki v GPbertu, čast in ponos Vam! Veselite se! Samo glejte, da ne boste res to, kar piše o Vas nadalje ta dopisnik, ko pravi, da “se drugi sučejo, kakor sapa piba. Danes je kato¬ ličan, jutri j e svobodomiselc”. Gilbert- čani, ali ste res taki? Ne! N e j p rote _ utiramo proti tolikemu obrekovanju. Ob času misijona ste pokazali, da ste možje! Kaj ne. možje hočete ostati! ‘L . . .Spoved je bila dobro obiskana, tar sem nam videl; oseb obojega spola je bilo precej o Čanje' bilo. . Ga st Vam, Gilbert- $i k Kar pa dalje piše ta strupeni li st Gilbcrtčani dobro zapomnite! v- tu imate dokaz kakšni S0 ti ta-rdeč' ’ parji. Ko so Vas zaslepili, ste se 1 ' zmotili in živeli po njih naukih. ' 1: ‘ so Vas odobravali. Sedaj pa . . ' ? ; ! 1 Proč od ta-rdečih ! Pometite jih z GiU)^ za vedno. Kar piše nadalje je pa lepo spričevalo zanj, kako je pazno sledil pametnemu izvajanju misijonarja. Niti enega s t av ' ka ne more ovreči. “.ho je ceremonija minula, So se vsa društva uvrstila in korakala skozi mesto Gilbert, na čelu jim godba, da so bolj lahko korakala pred misijonarjem....’’ dokler niso dobili blagoslova, da so bili nekateri kar pijani celi dan od njega. . Da, da. Lepi in krasni so bili dnevi §v. misijona v Gilbertu. Nepozabni bodo zn vse, ki so se ga udeležili. Zloglasni list “Menace”, ki izhaja v Aurora Mo. in čigar glavni namen je, de¬ lati proti katoliški cerkvi v Ameriki, pri¬ de po določilo sodnika Arha S. Van Val- kenburgh zvezinega sodišča v Kansas Ci- ty, Mo. pred glavno poroto meseca juni jo v Joplin, Mo. List je tožen, da potom zvezine pošte razširja nemoralnost po A- meriki. Ako bo ta list. obsojen, tedaj bo ta obsodba zadela vse enake liste vseli jezikov, ki sramote katoliško duhovništvo in redovništvo z raznimi izmišljenimi uh povečanimi sramotnimi dogodki iz kV duhovništva. “Cenik knjig”, katere imamo v zalogi, jo izšel. Kdor ga želi, naj blagovoli pi sa - 1 Ponj 1 Dopisnikom: Ker imamo sedaj —- hva- la Bogu — več dobrih katoliških listov, ki radi priobčujejo daljše dopise, pr° B *‘ mo vse naše dosedanje dopisnike, naj nuni <> \scli dogodkih njih cerkvenega živi,jen* .ia sporočajo samo prav na kratko, dalji 1 ’ dopise naj pa pošiljajo kakemu treh kato¬ liških listov. "AVE MARIA" 110 7ery Rev. P. Benigen Snoj O. F. M. je imenovan provincialnim komisarjem slovanskega frančiškanskega ko- Miijata mesto dosedanjega komisarja 1’ Kazimirja Zakrajšek, ki so je odpove¬ di tej službi. Naše iskrene častitke ! A d uiultos annos! Rev. Štefan Furdek, slovaški duhovnik, pisatelj in rodoljub je umrl v Cle¬ velandu, 0. - Rev. Furdek je bil slo¬ vaški buditelj in dramitelj naroda tukaj v Ameriki k jednoti in k slogi in k ver ntmu spolnjevanju kat. dolžnosti. “Zornrel nam tatinko!” si cul iz vseli ust dobrih Slovakov, ko se je raznesla prežalostna vest., da je umrl njih največji dobrotnik in voditelj, Rev. Stefan Furdek. k ranjki Furdek je bil Slovaškemu na- r °du res “tatinko.” Tolike ljubezni in 'kke navdušenosti za svoj narod, kakoi 11 ' nu -l Rev. Furdek do svojega tolikanj anjanega in od Mažarov toliko zati- ' ar, -«a naroda, je težko najti. Deloval ' 1 "i mej svojim narodom, kajti bil je ** |, ,; i župnik na Seški župniji Mariji , ’ >ki v Clevelandu. Vendar pa je bi- ajegov prosti čas, vse njegove njegov um in pero, posvečeno bi blagni jo napredku svojega Ril je ustanovitelj “1’rve K* 1 n ,, J#dnoti M , i» glasila “.Tednota”, ustanovitelj “Sdru- ž nja Slovenskych Katolikov”, njegova id' ja jo bila, da so sj Slovaki ustanovili slovenski šolski ženski vod “Sostro Svo- tib 1 irila in Metoda", njegova ideja jo bila velikanska sirotišnica, katero si jo se¬ zidala .Tednota v Middloto\vn. Pa., aka¬ demija za slovaška dekleta,, in mnogo drugega, kar imajo Slovaki. Pisal je sil - io veliko. Skoro v vsaki .lednoti je bila kaka njegova črtica ali povest ion ali kak članek. Vse koledarje, katere je do se¬ daj izdalo uredništvo “Jednote”, je sa¬ mo on uredil in večji del tudi vse sam spi¬ sal. Vse slovaške šolske knjige je sam spisal in založil.— Slovencem v Clevelan¬ du je bil dobro znan, ker je bil večkrat v župniji Sv. Vida’ob raznih prilikah kot zastopnik škofov. — Blagi mož naj v miru počiva! -o- Jezuitski red je dobil minuli mesec no vega generala v osebi Rev. Ledochowske ga, ki je rodom Poljak, sorodnik ranjko- ga kardinala Ledoehowskega, ki je bil pregnan iz Prusije. General Jezuitov ie znan kot “črni papež” radi svojega ve¬ likega vpljiva, katerega ima v Rimu. To je prvič v zgodovini, da je zasedel čast vrhovnega redovnega predstojnika kake¬ ga reda Slovan. Znamenito je, da se je to zgodilo ravno v času, ko si Germanstvo in Slovanstvo stojita v odločilni bitki na¬ sproti. Da, Slovan gre na dan povsodi. Počasi, toda gotovo. o V Forest City, Pa. je slov. pevsko druš¬ tvo “Zvon” na novo oživelo in misli v kratkem stopiti pred občinstvo z izvrst¬ nim pevskim programom. Castitaruo! -o- ZA REŠITEV REBUSA, koledarju “Avo Maria” je še čas en mesec. Potrudi se ga rešiti! Ni težak! eba dobiti samo prvo besedo, potem na¬ dnje bo samo po sebi prišlo. J’recej na- naročnikov nam je že poslalo rešitev. ‘•■•••lilo /■) ncjivo rešitev so krasne. Km pogum ! Takoj v nmloljo secM in začni misliti. “AVE MARIA’' 120 sam •župnijske šole ne nauce ničesar kakor , 1 -atekisem” - pravijo nasprotniki r , vHfnb temu, da dali na dan listi po- s o pri raznih skušnjah in tol; Sledno učenci župnijskih šol prvi m dobe prve nagrade. Brooklvn Daily Eagle, najvecj, m na,- zanesljiveji dnevnik v New Torta je: letos razpisal več nagrad za uceuee, ki bi bil, najboljši v “spelling”. Tekmovanja sc ie udeležilo več kot 500 otrok državnih m župnijskih šol. Posebna komisija iz nau zornikov državnih in enega zastopnika cer kvenili šol je tvorilo razsojevalno sodiš¬ če. Nekako 2500 ljudij je prišlo poslušat tekmo. Prvo nagrado je dobil učenec iz — župnijske šole, še le drugo nagrado . 1 - čenka državne šole. Ime učenca je Jo¬ žef Bruder in je učenec župnijske šole Tresvete Trojice iz Montrose Ave., kamor hodi tudi veliko slovenskih otrok. Ko hi se v župnijskih šolah ničesar ne pouče¬ valo drugega, kakor katekizem, kje se .je pa ta otrok naučil tako izbornega spelo- vanja? Dejstva govore in vsak oče, ki hoče misliti s svojim razumom in videti s svojimi očimi, more spoznati, kam naj pošlje svojega otroka, da ho dobil ne sa¬ mo dobre vzgoje temveč tudi najboljšega znanja v svetovnih vednostih Rev. J. Solnce v St. Paulu je že dalj ča¬ sa piecej težko bolan. Vendar imamo veselo upanje, da ho še okreval. Pripo¬ ročamo ga vsem duhovnim sobratom in vsem rojakom v molitev in “memento!” Rev - J - Plaznik, do sedaj bogoslovec \ . 1 Jennie Mollison, Frances Bombaj Nosten, Agnes Tomšič. j og(! pb D mga vrsta: Mary Kerhin, 'V. J otnsič, Joseph Bombač, Leo Vi' al1 jnalia Bombač "AVE MARIA” Ju»Ui 1915 . l)0 demo čakali prihodnje številke T ' -\Hria"- kor se veselimo videti svo- \vc u JO- sliko lQ ta slab dopis v njej. Ali veste koga manjka n a sliki? n sH“ Pros ili sm„ jih, da bi g s 0 c dali mm - sl.kau, pa niso imeli časa ta! krat iti zuami. V eseli so č. gospod, d a na je pa tako lepo števi] 0 dobilo dipl 0me . Sestr ° Regino sm o tudi prosili na vso moč. da bi se dali slikati z nami. toda 121 /ati . Potem smo pa povedali Sestri, kar je Mr. Leiter rekel. Vtfell, to Vam ne piše¬ mo, dragi gospod Urednik, da bi se hvalili, ker dobro vemo. da smo tudi mi mnogo krat poredni, pišemo pa radi tega, da bodo videli tisti, kateri pošiljajo svoje otroke v javne šole. da se v katoliški šoli otroci tudi učijo, kako se treba obnašati, ko pri¬ dejo med ljudi. Tukaj je nekaj otrok, kateri hodijo v javne šole in se obnašajo na ulicah in v Učenci slov. šole v Lorain, O. Vs e zastonj. No, smo se pa sami dali- ^ V. gospod so nam dovolili pol dneva počitka od šole, da s m 0 mogli iti v mesto. Naročili s mo si velik “automobil”, kateri je P 11S ^ Po nas in nas popeljal k fotografu. O > lo srno imeli “fine time”. Fotograf je 1 •"■o prijazen do nas, in je rekel, ko smo 'd ha j ali sledeče. “You did fine, I am very 'H that’ you behaved so nicely. V r ou te iinter, that you aeted like real young " ■ am] gentleman. ’ ’ . Ht/io prišli nazaj v šolo, pr v e ses ‘'k- H 0 bile “gotovo ste se zadrssa i, < ,,r Indijančki, ker ncin Vam P°P° ' /; d»ila naročiti da se morate Up 0 cerkvi kakor kaki divjaki, tako da se nam otrokom, že studi tudi njih vedenje. Tudi več ljudi je že reklo, kako grdo se vedejo otroci, kateri hodijo v puhlic šolo. Sedaj pa mislimo, da je naš dopis zado sti dolg, kaj ne da je'/ Zahvalimo se Vam za vse kar za nas storite. In smo, Vaši hvaležni, šolarji(ce) šole Sv. Cirila in Metoda 1 J . S. Pozabili smo Vam še povedati, / * 1 ’ žili -njegovi prijatelji. Dekleta ‘S° 1,u " 111 žarki” so x. ( > pred pur leli nabrale 1 b val e vedo i namen .+75.00 i„ sicer /- ' kI<0 <«»•<>. Spomenik jo krasno delo 11 ‘A VE i.tpm granita, kaže stan in 1 C 1 5=1 c* llllTll ranjkega duhovnika. zasluge . , , v Ji" ] , e bilo kratko in obteženo z Mli-^V^iio vendar je napisal dokaj ,J ' (in0St i v prozi m vezani besedi. P. C. Z. ^onsburg, Pa. “• • • -Z veseljem C Vaš krasni Ust “Ave Maria”, ker vseli slovenskih listov v Ame- biser J b e tako naprej! Naprej, g. u- Odkrivajte zmote, laži in brez-- , iva . Iztrgajte do sedaj še verni naš ; j z r0 k zapeljivih sovražnikov naših, ^krempljev grdega našega socijaHzma. Pokažite jim pot, katera jih bo pripeljala . asno in večno pogubo. Ali, saj naš slo Tens ki narod bi bil še veren in dober, ko ; ne bilo tako strupenih brezvestnih ča¬ snikov med nami. Zato naj nam bo sve¬ ta dolžnost vsepovsodi agitovati za kato lisko časopisje. Da, podpirajmo samo naše katoliške liste. ‘ ‘ Ave Maria, ” ‘ ‘ Gla silo", nov list ‘ ‘ Slogo ” in “ Am. Slovenca. ’ Ako bomo to svojo dolžnost spolnili, stori, a Jmo plemenito narodno delo. Naročnik. ^ ev ' Ignaciju Brugarju se bo postavil ,J «grobni spomenik. To je jako hvale- "'lii° in nas zelo veseli. Silno nas pa da so zopet tudi njegovi rokopisi ■ ,iia k znanega tatu župnijskih rokopi- ke kaj ima ta človek, ki sa razume 10 na Posrebrene in poniklane ure, in ,, Ja lazna šanje pošt po naselbinah in obrekovanje in sramotenje sloven- 'uliov.šči ne , opraviti z rokopisi slo- i 1( . i ' 1 Rokovnikov! Črevljar naj osta- / SUj j*k kopitih! Na veliko žalost da je ta nesrečni človek pre la,. 1U R' VS0 zalogo knjig in spisov Rt. , ' L ' r - Buha. Koliko dragocenih ■^ v h- odnesel tudi od tam! čl. duliovuiki, lepo prosimo, nikar tega Človega blizu sebe, vsaj knjižnice ali pisarne! Za sv-)- ; rokopise jm poskrbite v svo- Mi smo n. pr. Rev. A. '' "' l oč ponudili založništvo nj<*- MAJUA” --—_._ _123 "otet Gos P° d ^ je zapuščino. K ai Za ? UStl kot SV °J° Zgubili so sp - J 1 SOda - i l )oma g a j° T nikdar ih i ukrada »i so bili in ni t M a Slovenci ne bomo videli. Ali vanda h 7 ° 3 Vendar je pa to skrajni dahzena, krasti in tak 0 pokončevati gocene svetinje duhovske delavne ro- Zatoraj g e enkrat svarimo prav rc- * 110 ' se cc - slovenske gg., varujte se tega u lokopisov. \ e pustite ga blizu se- )e ’ da se tud i Mašim morebitnim rokopi¬ som ne bo zgodilo, da se bodo po- labljali v imenitni narodni namen: za za- vijanje poniklanih ali posrebrenih ur. “Rodoljub” je ime novemu hrvat- skemu listu, ki je začel izhajati v Chicago, 111. Urednik lista je Rev. I. Stepanovič, hrvatski župnik iz So. Chicago, 111. — To je prvi in edini v resnici katoliški list med brati Hrvati. Lani je sicer začel izha¬ jati v New Vorku list Rafael, ki pa — žal — ni prišel v prave roke in je zato za¬ spal po komaj desetih mesecih obstanka. Velika škoda zanj! — Zato pa novi list tim prisrčneje pozdravljamo in mu želimo krepkega napredka in vspeha mej brati Hrvati. Bratje Hrvati, kar pogumno in junaško naprej! Ne vstrašite se težav, ki bojo nastale, n e vstrašite se žrtev, ka¬ tere bo ta plemenita ideja zahtevala od Vas. Bodite prepričani, da tako podjet¬ je brez velikanskih žrtev ne more obstati. Tz lastne skušnje pri našem listu vemo, koliko težav je treba premagati, koliko .l, 19 i 5 PRO DOMO SUA. New Vorški Glas Naroda jo prod nekaj ted- • l.x;i v svoji uredniški listnici trditev. da i; ^ -vi x T Vorški slovenski list "Slovenski Narod in na- v"in kot uzrok to. da smo mi ali sami dali, ali „V nam bili ukradeni naslovi naših narocni- lov katerih so se izdajatelji tega Usta posluzi- li ' Poizvedovali smo in izvedeli, da to m res. 0,1 teh naročnikov, katerim smo pisali. Jih vee kot nolovica ni Se nikdar dobila tega lista po ,,ošti večinoma trn niti videli še niso. Kako je torn i niotrel Glas Naroda kaj takega pisati, nam in nerazumljivo. Res smo imeli v našem ured¬ ništvu nekaj mesecev človeka, ki je sedaj upo- v-len pri tem listu. Toda odslovili smo ga ne- knko tri ali štiri tedne preje, predno je ta list i/šel. Mogoče je. da bi nam bil ukraden no en odtis našega naslovnika in ako ima Glas Naro¬ da za to svojo trditev le najmanjši dokaz, oro¬ simo ga kolegijalno, da nam ga nemudoma pošlje, ker bomo takoj nastopili sodnijsko pot. Na¬ slovnik je ena izmej najdražjih stvari v vsakem uredništvu, zato si ga tudi mi ne damo kar tako ukrasti. Toraj lepo prosimo uredništvo Glas Naroda, da nam na naše stroške blagovoli pre¬ skrbeti vse dokaze, katere ima nroti Slovenske¬ mu Narodu ali pa proti kaki osebi tega lista, da je ukradla naše naslove. — Ko že govorimo o Slovenskem Narodu, nai pripomnimo, da se skuša ta list spraviti ne¬ kako v zvezo z našim listom, kakor bi si bila v zvezi. Mi tem potem izjavljamo, da mi nima¬ mo nikake zveze s tem listom in ga svojim na¬ ročnikom prav nič ne priporočamo, ker so pri li¬ stu ljudje, katerim ne zaupamo in ker list za- st.ona za naš narod skrajno škodljive in izdajal¬ ske tendence in ideje. Mi nismo političen list, zato se ne bomo spustili v kako politiko, ven¬ dar smo pa slovenski list in kri ni voda in zato javno izjavljamo, da nikakor ne soglašamo z idejami novega lista in ga tudi svojim naročni¬ kom ne priporočamo. Najhujši sovražnik naš in Avstrije je bilo, je in bo Nemštvo in Mažar- stvo. Jugoslovanom pa Mohamedapizem. Mi nismo za revolucijo, pač pa smo za to, da dobi¬ mo postavnim potem tudi Slovenci pravico na lju¬ bem božjem solneu in pa na koščeku svoje mi¬ le rodne grude, ki nam je še ostala. Svojega srca in svoje pameti pa nikakor ne moremo spre¬ minjati, kakor bi nam kaki fanatični "šribar- ji ” narekovali. Smo že toliko zreli, da se za¬ nesemo na lastne možgane in na lastno srce, in si zato delamo lastno sodbo. 1'oraj, cenjeni naročniki, mi nimamo z ]i- n "Slovenski Narod" iz New Yorka prav no¬ bene zveze in ga Vam prav nič ne priporočamo v naroeitev, ker z njim ne soglašamo. “• il :' S , Nar0,la ” je dalje v neki notici na¬ pisal tudi trditev, da je naš list dobil od Av¬ strijske vlade podporo, da smo to sami priznali lo je zopet jako nesramna trditev. Povejte nam kedaj in kje, v kateri številki, na kateri strani’ smo to priznali* v.u«. ... . > stom bene Nikdar t''g:i nismo pri¬ znal. ... nikdar ne moremo, ker ni resnica, da bi b i nas list dobil len en cent podpore od kake -r na 'jako tnliKo^h “Jja te^o ^ ^ "" 1 -"' -n, n z dolgoletnimi lastni m "žrtvami"*!! bi ni n i m trudom. Od nekdui . 1 ni m . .(»«, n«™ , , r'''” Vi -- b-1. Hpomilile se samo nr 1 '' nas I K >amotno gonjo ob im mi .. . .. .i.. v„C : v»t£ m anstva,’• iz. one burne dobe, ko ste uničiti, pa se Vam ni posrečilo in sp v."*” ^otoij upamo, tudi nikdar ne bo. Ob ugodni jo že prav prišli, če preje ne. čez. on.i.'^i V prav prisil, n 1 preje ne, eez. se,l P ‘ m i'" 1 n 0 . pa mi nismo sprejeli od vlade nikake n 0 ,i ot - t>» veste pa sami tako dobro, kakor vemo n , - 0rp - tr, potem obrekujete? "• Kaj Morda pa misli Glas Naroda s to trdit, onih 1000 kronic, katere je avstrijska'H? Ba "velikodušno” pred nekaj leti dovolila i^ a sv. Rafaela? Tudi ako misli na te kroni trditev nesramno podla, kajti list Ave j 1 ' nekaj popolnoma drugega, kakor je pn Rafai* va družba, in se je denar izročil in izkazalTi° gajniku Rafaelove družbe in se je porabil jli ma za družbene namene, deloma jo — ako 8P •motimo — par centov še v blagajni, ki so l/ 0 še razdelili, ko pride zopet kak potrebni slovi/ ski izseljenec prosit podpore. Toraj, bodimo gentlemani in ne trdimo stva ri, o katerih vemo, da niso res, ali o katerih n,i vemo prave resnice. Gentleman je gentlema!) tudi napram svojim nasprotnikom. Sapienti sat! -o-- LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Cenjenim vojakom v Canonsburg,, Meadov Lands in Houston, Pa., naznajamo, da jih bode ta.mesec obiskal naš zastopnik Mr. John Pelhan, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za list Ave Maria in izdajati tozadevna potrdila. Vso naše naročnike po teh naselbinah prosimo, da mu gredo na roko in ga prijazmo s svetom in dejan¬ jem. podpirajo, za kar se jim že v naprej toplo zahvaljujemo. Svetovna vojnska. Kakor smo že poročali, so je pod tem naslovom začelo izdajati v Ljubljani krasen list v obliki zvezkov in izhaja dvakrat na i mesec. List je opremljen s pretresujočimi sli¬ kami iz, bojišč in je nekaka kronika sedanjih tež kih časov. Opisuje junaške čine naših in tujih vojakov na vseh bojiščih. To ni navaden list, ampak je knjiga, zgodovinske vrednosti, katero j bodo radi čitali zanamci. Zato svetujemo roja- kon, da se naroče na "Svetovno vojnsko" in naj ne zamude sedaj lepe prilike. Izhaja dvakrat i na mesec. Celoletna naročnina je $3.50, za pol le¬ ta $2.00, četrt leta $1.00. Prve tri sešitke lahko dobite takoj pri našem npravništvu, druge pa po¬ tem iz Ljubljane. Naroča se od Katoliške bilk- varne v Ljubljani ali pa od našega upravništva: 21. Nassau Ave., Brooklvn, N. Y. Prijateljem dobrega berila priporočamo nadalje dober kat. list ILUSTRIRANI GLASNIK. "GLASNIK" stoji odločno na temelju ka-° 1 iškega svetovnega naziranja in se v tem oziru načelno razlikuje od slovenskih in tujih, iliisti 1 ranili tednikov, ki so sedaj pri nas berejo in povzročajo, dasi vere ne napadajo, naravno- zmedo v verskih nazorih. . "GLASNIK" izhaja enkrat na teden in obilo slik iz vseli krajev sveta in iz naše doinoj ne. Slike bodo stale na višku reprodukcijsko hnikc; spremljal jih bo živahen popis. . "GLASNIK" prinaša zanimive, v li u< ^ su ,. dnini pisane povesti, deloma izvirne, deloma P vode slavnih tujih del, in poučne članke rnzn strok ter mnogo drugega gradiva. ‘GLASNIK" izhaja vsak četrtek ter sta 111 ' Ameriko za colo loto 3 dolarje, zn pol leta 1 /J , 'arja. Razen 1. osi n le. še v- in K. številko se dobijo KATOLIŠKA TISKARNA, v Ljubljani