g SPOMNITE SE slovenskih beguncev s kakim darom! DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 11, 1946 LETO XLVIII—VOL. XI /iii PO PISMA mi PHIDEJO Site] h] opo^' *maj0 Pisma v upravi našega lista. Prosimo čitatelje, LUn/e s7°-ie znance, da pridejo po pisma. jan. H Pranc iz Žirovnice. Piše mu Ogrin Anton. Rofi-T J°Žef' Cleveland- piše mu Boldin Ignacij. Blv ] Ana' Cleveland. "Kresalova" iz Sadinje vasi 9. Aleš m-' .Cleveland- Piše Pavla Blaž-Mest • ^ Cleveland. Piše Ivanka Aleš, trgovka. D„ie J°han- Piše Mestnik Jože (Stična?) K0, ,c Jožef iz Glineka pri Šmarju, St. Louis. Minnesota. patevž y egnar- r. Kalan iz Pevna 10. Idaho (?) Piše Kalan Ne 'Frančiška iz št. Urške gore pri Cerkljah, Oglesby. f hcel Jag°dic- Gerri J J°Žef' Aurora- Piše Strmec Ludvik. KletrT J°han' Kirkland Lake, Ontario. Gpr(j 6nt''č Franc, Kirkland Lake, Ontario, Canada. Qretro'!.J.ožef iz Dobrniča, Canada. „ J(iUp Anton, Aurora, Minnesota. Piše Franc Gregorčič, ptkelj ° anc' Minnesota. Piše Angela Jenko, por. Sleme. Iz Margareta iz Vodic, Pennsylvania. Piše žerovnik ,£m.k Anton, Cleveland. Piše Travnik Martin. Iel Marija, Cleveland. Tr; Gab- Johan t> Žtiid vKradač, Cleveland. Piše Ivana Turk, "'vina. Frank, Cleveland, doma iz Mirne. Piše žnideršič Gabr!n,1a Ant°n iz Unca. Cleveland? Piše Iva Majhen. BoIcernif Joh» iz Unca. 2upa rančiška, Cleveland. Piše šušteršič Terezija. Rar)el CTPavIa> Piše Vrtačnik Alojzij. Stano Ludovik. Piše Kolenc Lojze. 1W Jožefa. Piše Žitnik Leopoldina. Bfeza * rise zuniK jueopoiaina. Tisovl t Cleveland, Piše Makek Terezija. :land. Piše Marija Gregor 0privr ^ ouiajnove pri št. Joštu. Piše Tone Končan. !sovep T v i _0zefa, Cleveland. Piše Marija Gregorčič (Bregar). ,k;j?ef iz 3utaj: . iz Smolnika 6, Črni vrh. Piše Koprivec Jože. ^TALIZEJifl JE Kr¥ TUDI STALIN ___ S^ovo petletko, v kateri se bo Rusija pri Hitler j© \m\ ItaŽll C , "a za "vsake slučajnosti." Trdi tudi, dal ■ v,. i.« A „ rUski znanstveniki nadkrilili v iznajd- j Cia pOSlje Y$e 16116 ¥ v«e druge. Niti Unija jeklarskih delavcev se ne umakne od zahtev za mezdo j Razne drobne novice iz | Clevelanda in te i okolice O Eisenhower ju v kotu župnik Anton Demšar iz Zasipa pri Bledic je moral l. 1-941 bežati perd Nemci, l 19A5 pa pred partizani. Oboji imajo namreč iste divjaške metoda proti svojim idejnim nasprotnikom. Ta dvakratni begunec je po Ijv-beznjivosti naše prijateljice Frances Klein prišel dvakrat v "Enakopravnost." Kljub temu, da mu seveda to slavo zelo zavidamo, vendar še vedno ne vemo, ali je imel obakrat nečisto vest, ko je "moral bežati pred Nemci in ko so ga preganjali titovci. Morda ■ tudi takrat, ko je delal tako dobro za ljudi v Zasipu, kot beremo v spisu gospe Kleir/ ? AH bi nam hotela Mrs. Klein kot specialistinja za nečiste vesti beguncev to razložiti? In kadar piše župniku Demšarju, naj ne pozabi priložiti obeh svojih proizvodov v "naprednem" listu. Gotovo so tako poučnih spisov tudi tam potrebni. O Eisenhowerju smo res brali, da je_ stal v. ipotu, ko so ženske nanj vpile, pa je ostal miren, ker je vedel, da ima prav. Njegova je obveljala. Tudi to velja zapomniti, prijateljica naša. -o- Sibirijo A NOVI GROBOVI Joseph Per usek Včeraj zjutraj je nagloma umrl v Painesville bolnišnici dobro poznani rojak Joseph Perušek, star 68 let. Prebival je na Dayton Road, Madison, O. Rojen je bil v vasi L )ze, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča hčere Frances Schultz, Pauline Silveroli, Mary Sandman in Rose Fieda-ga. Žena mu je 'umrla pred 25 leti. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika ABZ in Mir od SNPJ. Pogreb bo V četrtek zjutraj ob 9 iz. Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in potem na Kalvarijo. Naj n>u bo lahka ameriška zemlje. John Drobnich V soboto zvečer okrog osmih je stopil z ulične železnice rojak John Drobnich, ko ga je zadel avto. Odpeljali so ga v Glenville bolnišnico* kjer je čez par ur podlegel. Bil je star 53 let in je stanoval na 1083 E. 67. St. pri družini ZgOiv;. y Johi]s-tov/nu, Pa. zapušča sestro Mary omož. Logar, svaka Franka, dva nečaka in eno nečakinjo, ki so vsi dospeli sem na pogreb. Rojen je bil v Velikih Blokah, kjer zapušča starše, Matijo in Marijo, oba stara čez 90 let, oba pri dobrem zdravju, kakor so poročali pred par tedni. Tam zapušča tudi sestri Karolino in Angelo ter brata Lojzeta in več drugih sorodnikov. Tukaj je živel 33 let. Za- Novi uradniki— | Društvo sv. Jožefa .št. 146 K. S. K. J. ima za letos sledeči odbor: Duhovni vodja Rev. Julij I8V2C priboljška na uro. To bo morda za podia- Slapšak, predsednik Joseph Ke- go sporazuma pri avtni uniji. Stavka pri vlačil-j ^rS™^ Union Ave,, blagajnik John E. Mauer nadzorniki: John Nose, Math Zakrajšek in Anton Skerl: Unija elektrikarjev pri General Motors je sprejela1 nih čolnih v N. Y. končana. Lastniki vlačilnih Čolnov v New Yorku in unija, ki je sklicala stavko zadnji teden, so se sporazumeli ter končali | zastopnika za SNI) na 80. cesti stavko. Zaradi višje mezde, kar je bilo vzrok stavki se bo- lfkan (E- 8L st-> in . . i. \/. j ' • - • . , , | John Peskar; zastopnika za SND do pogajali pozneje. Vlada je zadnjo sredo prevzela obra- Maple Height.s Charles Hočevar tovanje vlačilnih čolnov, da mesto ne bo brez kuriva in Ži-jin Louis Zupančič; zastopnika veža, ki pride večinoma po vodi. Župan O'Dwyer je ukazal! za skupna društva fare sv. Lov- zapreti šole in racionirati kurivo, da se varčuje z njim. linijski voditelji CIO, ki so naj" stavki v jeklarski industriji, so;pOL1CIJA J£ MORA izjavili, da delavci ne bodo sli' i* i m BESEDO NI OMENIL POMOČI I Nuernberg. _ Ruski tožilec AMERIKE IN ANGLIJE V VOJNI iPokrovski je prinesel pred sod-l0ndon or, 'ni tribunal, ki vodi obravnavo j poslen je bil kot nocm čuvaj ,-^il, (ja ' y- teb. — Ruski diktator Joset Stalin je danes {prot; 2i nacijem v tem mestu,!pri neki garaži. Pogreb bo v % ra sta bili zadnji svetovni vojni posledica ekonom-1 obtožbo, da je imel Adolf Hit-!sredo popoldne ob eni iz Žsle ''c priboljška pri mt&di. Po deželi so se včeraj vršili shodi jeklarskih delavcev. Povsod so unijski voditelji zatrjevali delavcem, da imajo 18 i/oc priboljška toliko kot v žepu. Vlada še ni prišla na dan z izjavo, za koliko bo dovolila povišati ceno jeklu. Splošno se sodi, da bo povišek nekako $5.00 pri toni. Tozadevno izjavo pričakujejo še danes. Unija elektrikar jev pri General Motors se je pobotala s kom-panijo ter sprejela 18l/-»e- p**** boljška v mezdi. Unija avtnih delavcev s tem ni zadovoljna, ker zahteva 19'/ic priboljška in misli, da jo je unija elektrikarjev postavila zds,j na sitno stališče, ker je sprejela en cent priboljška manj. General Motors je prva izmed treh električnih kom-panij, ki se je pobotala z unijo. Drugi dve, Westing-house Electric in General Electric, se še nista pobotali. Pri njih je na stavki 175,000 delavcev. , V soboto so'se pobotali tudi stavkarji pri Western Union brzojavni družbi v New Yorku. LA POMAGATI TRGOVCU S MASLOM V soboto bi bilo prišlo skoro do izgredov v tržnici na zapadni renca Dominik Blatnik in Frank Hrovat; društveni zdravniki: dr. A. J. Perko, dr. John Folin, dr. A. Skur. Seje vsako 1. nedeljo ! v mesecu ob l popoldne v SNI) j r.a 80. cesti. j Urednik Glasila KSKJ— Kot poroča Glasilo KSKJ je bil na zadnji seji gl. odbora izvo- 25. cesti in Lorain aveniji v Cle- jijen za urednika Glasila KSKJ velandu. Priti je morala polici-J jvan Račič> dozdaj pomožni ja, da je napravila red. Trgovec ' urednik Amerikanskega Sloven-Wendt je odprl svojo stojnico ob ca in organist pri fari sv gtefa-8:15 zjutraj in vsakemu odje-jna v chicagu. Kolikor nam je malcu je prodal po en funt siro-, znan0) je Mr Račjč jako ?m0_ vega masla. To se je razneslo|žen Več o njem bomo lahko na-kot blisk in v neka.] minutah se; pisaU) ko ga bomo ()Sebn0 sp()_ je tam že dren.jalo kakih 000 od- i ZJm]i jemalcev. Do ostalih tržnic ni j y ft0/niv7{t-ri-_ :rw«ej nihče. j v Huion Rd. u61nišinci se Došla policija je napeljala vr-j nahaja Luka Kržmanc h 1181 vi od'vrat do stojnice in samb po ;E. 74. St. zaradi poškodb. Na-en odjemalec je mogel enkrat do jjaja se v prav resnem položa-sirovega masla. Ob treh popol-j ju. dne ni bilo sirovega masla več Pisma imajo pri nas— m mnogo odjemalcev je odšlo' V našem uradu imamo pisma praznih rok. j za sledeče rojake in rojakinje: -o--!Ujčič Frančiška; piše ji Vid- V splošnem ljudje nič ne iniar Mari-'a iz Poi!ikvy pri ve- i * • v i j ». likih Laščah; Krema Štefka, godrnjajo, ce bodo morah ™da „ekje v New Yorku, Pi-iesti črn kruh ^ Ivan Kn'stan- Marija Pe- 1 telin iz Ribnice bi pa rada zve- Kot znano je predsednik Tru- man ukazal, da se varčuje s pšenico in drugim žitom, da ga bo Brzojavna postrežba med New več za lačno Evropo in dežele j Yorkom in ostalo deželo je zače-, drugod. Zato bo moral ameriški j la šopet z obratom danes zjutraj j narod jesti črn kruh in manj ži- ob 12:01. Zdaj, ko se je General Motorg pobotala z unijo elektrikarjev za ta bo šlo za pivo in žganje. Povpraševanje po deželi kaže, da so ljudje vzeli z dobro vo- dela za naslov Franca Šega iz Saj ovca št. 2. Pred vojno se je nahajal v Minnesoti. Naj sporoči svoj naslov upravi našega lista. Dodatna zalivala— V zahvali za Louis Lisjak bi moralo biti tudi ime edine tete ah. ni p • pvi tem ničesar irnG] ° Romske bombe, če 'n mislih. govoril na predvečer av>,: sov iet. On sam K £ Mi ^ , !TKai.illidat za ponovno 'Jt od 2°ie bil njegov prvi Rjavil ■' ,«e bila morda \ K zmago nad Hitlerjem rdeči armadi in herojskemu narodu. Niti z besedo pa ni omenil pomoči, ki jo je dobila Rusija iz Zed. držav in Anglije tekom vojne in katera pomoč je bila skoro gotovo odločilna za končno zmago nad nacizmom in fašizmom. . ^ surovega ma • 'ni svetovni trg Ms, " vse K svetovTk° iU P° ,,0treb-' W VsP ssL ^PdaUzem je v'e bili in radi stalt',lV°"ine neizSibna, je i 1»lin • 'KS^boSovje- Darovi za begunce Poljsko, je Hitler povedal svo-'šnici Frank Sibenik, star 58 iet jim voditeljem, da so Poljaki j stanujoč na 16308 Park-grove rojeni samo za delo, da mora1 Ave. Tukaj zapušča žalujočo biti .vsa poljska inteligenca soprogo Mary roj. Zorman, do-uničena, ostali narod bo pa su- ma iz Klenlca, fara Slavina, sinova Franka in Stanleya, hčeri 18 Vž»c na uro priboljška, se bo ij0 naznaiije črn kruh. Saj jih je j Mary Bolko, ki je bilo p . motena podlagi tega morda pobotala bilo že zda.j dosti, ki sploh bele-tudi z unijo avtnih delavcev, ki ga kruha niso marali. Bolj jih so na stavki že 82 dni in ki še'pa skrbi (moške, seveda), če bo vedno zahtevajo 19V->c na uro [J? ie n'aceia z novo petlet hf ^ ^rv fflavnem fUiii^ je. R iska indu- V StaHn\ tako dvigniti, je r>.00ftA !jr; producirala % '^-000 ton železa, 60,-11 500,000,000 % Ka »n 60.000,000 ton VSo ted • izjavi, '^k,° b(lmo dosegli V.^li, (lau. Stalin, "bomo lah- >ti n"'Su dežela var- i akl slučajnosti" ' ;tl1' obljubil, da bo 't^u | bo j no racioniranje ^ za Vign3en življenski " delovne sloje s tem, Za slovenske begunce so bili oddani v našem uradu sledeči | denarni prispevki: Rt. Rev. Msvr Vitus Hribar je daroval $10, Mrs. Frances Vidmar, 14811 Saranac Rd $3, John Zaman, 15226 Saranac Rd. $2; društvo Marije Vnebovzete št. 103 ABZ je pa darovalo $5. Iskrena hvala vsem skupaj za njih velikodušen dar. -o- NAM JE TUKAJ DOBBO, ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNI- MO NA BEGUNCE_ ženj nemški super-rasi.. V sodnem poslopju in okrog njega so ameriške vojaške oblasti • postavile na stregičnih mestihj strojnice in tanke za vsak slučaj, če bi hotel kdo osvoboditi Goeringa, Hessa in druge nacije, ki so pred sodiščem zaradi vojnih zločinov. —;-o- Drago bo plačal zdaj, ker ni hotel prej Joseph Slamey, ki ima čistil- vec. Diano omož. Cernigoy in Lillian, zeta, sinaho, tri vnuke in več sorodnikov. Rojen je bil v Postojni, kjer zapušča mater, enega brata, dve sestri in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 33 let. Bil je član društva Kras št. 8 SDZ in Waterloo Camp št. 281 WOW. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti. Čas pogreba še ni določen. Anion Klun nico-oblek tLa Buckeye Rd. v y petek zvečer je umrl An-Clevelandu, bo moral plačati t0n Klan, star 72 let.. Tukaj je Poskus dinamitirati ameriški vlak Nuernberg. — Ameriške vojaške oblasti so našle na progi v predmestju Nuernberga 400 funtov dinamita, dovoljf da bi zdaj manj piva in manj žganja, ker vlada ne bo dovolila toliko žita za ta dva produkta. ---o- Ima ime in priimek dveh predsednikov Nek kemist ime in pri- Indianaipolis. — v tem mestu ima se pognalo v zrak eno celo mest- imek dveh ameriških predsed-no četrt. Po tej progi vozijo,nikov. Njegovo polno ime je ameriški vojaški vlaki. !namreč Truman D. Hoover. vladni davkariji $161,000. Od tega je $95,00 kazni, ostalo pa v postavnih zaostalih davkih. Od leta 1916 je plačal samo leta 1929 dohodninski davek. Vladni preiskovalci so pa dognali, da poseduje $575,000 v gotovini in $200,000 v zemljiščih. Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: V Dobu pri Št. Rupertu so 26. dec. 1942 partizani pobili 7 članov družine Mavsar, odrasle in ptroke. Najprej so jih zvlekli v klet, jih\tam zaklali, potem pa napol žive zmetali v ogenj na dvorišču. Ali je bilo to zve-rinstvo tudi boj za svobodo ? bival nad 33 let. Bil je član društva Slava št. 173 SNPJ. Soproga Terezija mu je umrla leta 1913. Zapušča žalujočega sina Antona, pri katerem je živel in vnuka. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 10708 Dove Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob 9 in na Kalvarijo. Na počiva v miru, preostalim sožalje. —-o- Sheboygan, Wis. — Po dol- Razne vesli od naiih borcev v službi Sirka Sama Mr. in Mrs. Anton Kolenc iz 1117 E. 63. St. sta gotovo srečna, ker so se vrnili iz vojne vsi trije sinovi z častnim odpustom v žepu. Najstarejši, Pfc. Anthony F., je služil v armadi 3 leta, 22 mesecev od teh je bil v Indiji. Drugi sin, S Sgt. Frank J., m a izpuščeno. Vabilo na sejo— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ vabi članstvo na sejo v sredo 13. februarja zvečer v navadnih prostorih. Požar v cerkvi— Včeraj popoldne je začelo goreti t skladišču cerkve sv. Stanislava na 3649 E. 65. St. Nagla akcija treh požarnih obramb je preprečila, da bi se požar razširil. To je tretji ogen j v katoliških zavodih tekom zadnjih 8 dni. Najprej je gorelo v katoliškem zavetišču za ostarele v Garfield Heights, pri čemer je izgubilo življenje 14 oseb. Drugi požar je bil pa v šoli sv. Jožefa na prostorih Villa Angela na Lake Shore Blvd., kjer je ogenj napravil nad $75,000 škode. Pasja razstava— V soboto in nedeljo 9. in 10. marca bo v mestnem avditoriju v Clevelandu razstava psov. iVeč kot 1,500 najrazličnejših ležil med drugim tudi krvave bitke za Luzon. Tretji sin, Sgt. Elmer, je služil pa pr^i koru marinov 42 mesecev; od teh je bil 23 mese-,^sem Jih-»e prijavljenih, cev na Južnem Pacifiku, kjer j 0 . je pomagal osvojiti otok Iwo Se 10,000 vojakov je v gi bolezni je tukaj umrl Matija 'je služil Strica Sama 3 leta in Stefančič, star 62 let in rojen v pol. Nahajal se je na Južnem Trnovem na Notranjskem. Pacifiku 33 mesecev ter se ude- Jima. Vsi trije so dobivali našo London. Angliji Danes je v An- Ameriško Domovino, ki jim .je gliji samo še 10,000 ameriških bila, kot sami pravijo, v edino vojakov. Lanskega novembra razvedrilo v tistih hudih dneh. jih je bilo še 50,000. o AMERIŠKA DOMOVTNA. FEBRUARY 11, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po požti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 29 Mon., Feib. 11, 1946 Na kateri nogi stojite, Mr. Resnik? V zadnji številki Glasa SDZ je Jakob Resnik, star new-burški naseljenec in kot vse. kaže, izrazit katoličan, zavrnil "Resnicoljuba" v našem listu, ki je povedal uredniku Glasa SDZ nekaj popolnoma pravilnih misli. Mr. Resnik smatra "Resnicoljuba" za to — kraljevala ter apelira na javnost, naj ne napadamo urednikov, ki so morda slučajno drugačnega prepričanja. Konč,no Mr. Resnik apelira, naj ne delamo razdpra pri Slovenski dobrodelni zvezi. Na gornja izvajanja bomo povedali Mr. Resniku par naših misli. Kar se nam čudno zdi je to, da vidi MivResnik razdor pri SDZ šele zdaj, ko si je nekdo upal povedati par iesnic uredniku Glasa SDZ. 'Kako je pa to, Mr. Resnik, da niste videli začetek razdora pri SDZ, ko ste opazili, če ste, seveda, da Glas-SDZ odprto, izrecno in na celi črti piše samo za eno stran, to je za sedanjo komunistično vlado v Jugoslaviji. Ko je neki Markič v Glasu SDZ nedavno ozmerjal uboge slovenske begunce, ni Mr. Resnik videl v tistem nič napačnega, vsaj oglasil se ni. In vedite, Mr. Resnik, da tisti člani pri SDZ, ki imajo svoje sorodnike med begunci, ne bodo dovolili, da bi jih njih glasilo, za katerega plačujejo težke tisočake, blatilo in' psovalo z izdajalci. Alijiiste videli, Mr. Resnik, takrat namen razdora pri SDZ? Kako vendar, da se niste oglasili? Vi ste v naš list poslali dopis, v katerem apelirate na ljudi, naj pomagajo beguncem. Zelo lepo. Toda v tem dopisu v Glasu SDZ pa tako vneto branite urednika Glasa SDZ, ki je pri seji gl. odbora SDZ glasoval proti taki denarni pomoči. Povemo Vam, Mr. Resnik, če ne veste, da urednik Glasa SDZ ni glasoval proti pomoči beguncem zato, ker je hotel varovati blagajno SDZ, ampak zato, ker jih tudi on smatra za izdajalce, kakor so glasovali iz istega vzroka vsi drugi gl. odborniki in odbornice. To vemo iz njih lastnih besed. Torej na kateri nogi stojite, Mr. Resnik? Ali tudi Vi prižigate po dve sveči? Potem pa očitate "Resnicoljubu," da je kraljevaš. To je vendar bedarija. Ali ni nobenega drugega načina vlade razen komunističnega in kraljevega? Kaj nimamo v Ameriki način vlade, ki bi ga stara domovina lahko vpeljala, če bi ne bila v komunističnih krempljih. Ali se spominjate, Mr. Resnik, tiste nedelje,, ko so društva Najsv. Imena priredila piknik v Euclidu, kjer je bil glavni govornik pater Zakrajšek, ki je prav takrat dospel sem? Ali ga niste slišali, ko je povedal, da so mu rojaki v starem kraju naročali, da pod take razmere, kot so bile v domovini, ne marajo nikdar več! To so rekli prav tisti nlaši voditelji, kateri so zdaj med begunci, kar jih niso komunisti pobili. Torej niso bili vneti za kakega kralja, ampak so hoteli imeti kake vrste demokratično vlado. Zagovarjate urednka Glasa SDZ, ki je nekje našel tistega Domoljuba in iz njega citiral samo to, kar je njemu prijalo za boljše izvajanje v prilog sedanji komunistični vladi v domovini. Če je tak vnet čitatelj Domoljuba, zakaj pa ne priobči kakega verskega članka iz njega? Z ozirom na tisto kopiranje Domoljuba je urednik Glasa SDZ zapisal hedasfočo ". . . zato se je pa narod uprl. ker ni hotel več pod take razmere . . ." Vprašamo vas: kdaj se je narod uprl? Kdaj je imel priliko glasovati, kakšno obliko vlade hoče imeti? Nikdar! Kakih 15^ komunistov jim je reklo: imeli boste komunistični sistem vlade in konec besed. V rokah imajo bajonete in puške, pa naj si narod pomaga, če si more. To je, kar je "Resnicoljub" zagovarjal, Mr. Resnik, to strašno krivico, ki se je zgodila slovenskemu oziroma jugoslovanskemu narodu in to se Vam zdi narobe. Mi smo že neštetokrat poudarjali, da vsaj Slovenci ne bi nikdar glasovali za kralja, če bi jim bila dana prilika do svobodnih volitev. Ali Vi ne vidite, Mr. Resnik, kaj je namen Glasa SDZ?. Nič drugega kot v nevvburško naselbino, kamor ne more prodreti komunistična propaganda na drug način, isto t je zanesti in tako propagando naj pa pomagajo plačati tudi katoličani. Ali ne vidite, kdo dela razdor pri SDZ? Povemo Vam in vsem drugim, da če prihodnja konvencija tega. ne bo ustavila in če ne bo ustavila v glasilu SDZ komunistične propagande, da bo to začetek konca SDZ. Mi, kar nas je katoličanov, prav gotovo ne bomo plačevali list in ne bomo imeli svojih otrok pri organizaciji, ki blati ali dovoli blatiti naše politično in versko prepričanje. Zakaj se SDZ s svojim glasilom ne drži ustavne določbe, da je SDZ nepristranska? V tako smo pristopili in tako hočemo. Nihče ne zahteva, naj bo SDZ katoliška organizacija pa tudi ne bomo pustili, da bi postala glasilo komunistov, to naj si zapišejo za uho vsi, ki hočejo spraviti organizacijo v rdeči tabor. Vsa čast tistim; ki so pri gl. odboru glasovali za podporo beguncem. To so storili radi tega, ker so poprej odobrili $700 za SANfSa, o katerem vsi vemo, kaj je in kam bo šel tisti denar. Tisti so bili nepristranski, in so rekli: če smo dali enim, dajmo še drugim. Oni pa, ki so glasovali proti, so pokazali, da ne poznajo nepristranosti in prav radi tega ne bi smeli nikdar sedeti v gl. odboru. Prihodnja konvencija SDZ naj še enkrat poudari, da je to bratska in podporna organizacija, pa nič drugega. Po- litičnih organizacij imamo dovolj brez nje. Taki ki ne znajo biti nepristranski, ampak ki svojo barvo kažejo tudi pri organizaciji, ne bi smeli biti izvoljeni v gl. odbor. Naj bo SDZ ameriška organizacija brez vsakih strankarskih primesi. Samo kot taka bo lahko služila naši mladini, o kateri vemo, da ji je deveta briga, kar se godi onstran morja. Mi, stari naseljenci, pa obdržimo svoje strankarske boje zase. Imamo dovolj drugih časopisov, v katerih se lahko po mili volji zlasamo, pa ne izrabljamo svojega glasila, ki je plačano od članov raznih prepričanj, za to ali za ono propagando. Čudimo se Vam, Mr. Resnik, da ste tako naivno pograbili za komunistično vlado in propagando. Ali ste res tako naivni, ali pa ste morda imeli s tem kak drug namen, ne vemo. Vsekakor to Vašemu katoličan'stvu ne dela prav nobene časti. Zelo smo razočarani nad Vami. Upamo, da jih v našem Newburghu ni dosti, ki bi tako slepo zagrabili*za rdeči trnek in da se bodo znali vsaj drugi postaviti za svoje pravice pri SDZ. O tem še nismo rekfi zadnje besede. Pa o nekem razdoru govorite, Mr. Resnik. Vprašamo Vas: kdo seje razdor v organizaciji: ali tisti, ki začne siliti vanjo tuje primesi, ki nimajo popravilih nobene zveze z organizacijo, ali tisti, ki so proti temu in ki hočejo braniti svoje pravice, ki jih garantirajo pravila? Prav tako bi lahko rekli, da so krivi 2. svetovne vojne zavezniki, ki so se postavili Hitlerju po robu, ali ne? Pisec tega članka je že delal za SDZ, ko tisti, ki jo hočejo danes spraviti pod rdečo marelo še vedeli niso, da kaka SDZ obstoji. Zato mislimo, da imamo tudi pravico nekaj reči v tem oziru. In rekli bomo, na to se lahko zanesete, ker vemd, da je na tisoče naših naročnikov, ki so člani SDZ in ki se strinjajo z nami. Pa še to, Mr. Resnik. Vi ste prezrli, ali pa nočete vedeti, da so gotovi člani v gl. odboru, med temi tudi urednik glasila, ki so proti vsaki pomoči slovenskim beguncem, ker jih enostavno smatrajo za "izdajalce." Mi smo že opetovano dokazali, da niso s .tem še nobeni izdajalci, če so zbežali v tujino, da so si rešili golo življenje pred komunistično dru-haljo. Torej za naše lastne brate in sestre nimajo srca, nič pa ne pravijo, ko naša dežela krmi zdaj nacije in Japonce, ki so, kot vemo, počeli z našimi vojaki kot barbari in divjaki. Med begunci so tudi otroci in te menda ne boste smatrali za izdajalce in vendar*tudi za te ni prostora v "sirokogrud-nih" naprednjaških vrstah, vsaj nekaterih. Gl. odbor SDZ je imel $700 za SANSa, ni imel pa. niti kvodra za te slovenske reveže. Pa so glasovali proti temu celo nekateri, ki se tako radi trkajo na prsa s svojim katoličanstvom. Slabo poznajo glavna načela katoliške vere: ljubi svojega bližnjega, pa — lačne nasititi,'nage obleči. . . Odpri srce, odpri roke. . . Nekateri imate rajši kratke storije kot dolge. Tudi tem se lahko ustreže. Na primer: Neka znana filmska "zvezda" je imela mnogo denarja, pa zelo zapravljivega očeta. Naprej in naprej .jo je "pumpal" za denar in pošiljala mu je lepe vso te. Na tihem in na glas se je jezila, čerhu njen oče na starost izmeče toliko denarja za Bog ve kako nepotrebne reči. Toda oče je oče in pošiljala mu je. Skoraj mu pa ni drugače rekla kot "moj zapravi j ivec." Prišla je depresija in filmska zvezda je po neki nerodnosti prišla ob vse svoje imetje. Bila je obupana, potem je pa še očetovo pismo prišlo z novo veliko "pumpo" za groš. Vsa potrta in žalostna se je vsedla in napisala očetu kratko pisemce. Povedala mu .je, da nima beliča in da za naprej ne bo mogla nič več pošiljati. Na tihem je pa svojemu "zapravljicu" privoščila, da bo moral zdaj nehati s svojim zapravljanjem. * # * Kako se je pa začudila, ko je po par dneh dobila od očeta pismo in v njem ogromen — CEK! Oče ji je pisal nekako takole: "Draga hčerka: — Pošiljam Ti ves denar, ki si ga kdaj izdala zame. Vidiš, jaz sem pričakoval, da se bo nekaj takega zgodilo s Teboj.! Ker sama nisi znala varčevati, sem te "pumpal" in sem sproti vsako tvojo pošiljatev nesel spravit na varen kraj. Zdaj si v potrebi, pošiljam Ti nazaj. Nauči se varčevati, da ne boš spet kdaj prišla v tako zagato. Tako je skrbel zate vsa ta leta Tvoj oče." * * * Nak, s tem ni rečeno, da bodo lepega dne naši begunci vam poslali ček za ves denar, ki ste ga kdaj izdali zanje, ko ste podpirali in še podpirate LIGO KATOLIŠKIH SLOVENCEV in s tem begunce in brezdomce. Le verjemite, da se to ne bo zgodilo. Na drugi strani je pa popolnoma res, da naši siromaki nalagajo vaše darove na ze- lo varen kraj, kjer bo nekoč nastal iza vas velik ČEK — plačilo v večnosti za vaše seda-( nje darove. Tisti CEK ne bo go-, vril in pisal o kakem denarju, ! ampak samo o povračilu v več-j nosti. ! V objavah LIGE KATOLIŠKIH SLOVENCEV smo že dostikrat čitaji ob koncu: BOG PLAČAJ VSEM! Ta ali oni j je dejal: Kje se pa to izmenja? Tisti, ki jih podpirate, veliko | molijo za vas. Vi pa niste ljudje, ki NE verujejo v molitev. Zato je lahak odgovor, kje se izmenja ček, ki se glasi na — BOG PLAČAJ. . . Tako pa še enkrat: PODPIRAJTE LIGO KATOLIŠKIH SLOVENCEV! * p * Winston Churchill je rekel za zimo preteklega leta: "Med vojno sem verjel, da smem imeti zaupanje v Tita. On mi je zagotovil, da bo spoštoval sporazum, ki ga je bil napravil s Šubašičem. Sedaj sem pa uvidel, da sem s tem napravil eno največjih napak v pretekli vojni." Mcrda bi koga zanimalo, kako se to pove po angleško, saj je Winston to rekel v angleščini : "During the war I believed I can have confidence in Tito. He promised to honor the agreement he made with Subasic. I realise now I have committed one of my greatest mistakes of the war." i To se čita v magazinu EURO-PA - AMERICA, 13. decembra 1945. Revija izhaja v Belgiji (Bruxelles). * * * Bilo je na SANSovi seji v a-prilu 1944. Neki pritepenec, ki se je bil vštulil na tisto sejo, je tam izjavil, da je tudi Churchill NASEDEL partizanski propagandi. . . Navzočni pravoverni sansov-ci so se pomilovalno smejali tej izjavi in se norčevali iz pri-tepenca. Najbolj si ga je privoščil Janko Rogelj. Churchill presneto dobro ve, kaj dela, je. dejal. Zdaj Churchill presneto dobro ve, da je v resnici le — NASEDEL. * * * Churchillov sin Randolph je tudi. . . Nak, saj ni res! Ta ni nič NASEDEL, ta je SEDEL pri partizanih v Sloveniji kaki dve leti in zvesto pomagal NASEDATI svojemu ljubemu oč-ku v Londonu. Uh, kolikokrat smo morali slišati od naših ljubih sansovcev, ko smo kaj blek-nili zoper partizane: SAJ JE VENDAR SAM CURCILOV SIN med njimi in zanje in tako dalje. Zdaj se oglaša ta prijazni Randolph Churchill sam po raznih časopisih in moli še vse bolj odkritosrčen "Confiteor" kot ga moli njegov očka, ki si sedaj hladi ali greje svoje "mistake" doli v Floridi. Počasi, pa gvišno — meljejo božji mlini. Počasi pa gvišno phajo tudi Titove stope! # * * Tam po New orku se je razneslo, da deli usodo z obema Churchilloma tudi dobro znani dr. Boris Furlan. Tisti, ki tako verno in zvesto čitate "Glas Naroda," prav gotovo veste, kdo ie dr. Boris Furlan. Spominjali se boste, kako je "Glas Naroda" polnil svoje predale s partizansko propagando dr. Borisa Furlana iz Londona. . . Kako je prišlo poročilo o Furlanovem današnjem početju v "svobodni demokratični'' Titovini v New York, ta kolo-nar ne ve povedati. Najbolje je, da skušate sami poizvedeti, ampak lepo vas prosim, ne skušajte to zvedeti pri "Glasu Naroda." Tam so ljudje, ki se nikoli ne ZMOTIJO, pa čeprav bi se ves ostali svet trkal na prsi in kričal: Mea culpa, mea culpa. . . kakor delajo zdaj Churchilli, Furlani, Šubašiči in tisoči in tisoči drugih. » * » Iz New Yorka prihaja še drugo zanimivo poročilo. Znani bivši kolonar Frank Kerže je bil navdušen za Titovino in je najbrž še. Mislil je celo na to, da bi prodal svoje imetje v New Yorku in šel tja. To je zvedela njegova hči, ki je sedaj v Belgradu pri UNRRI. in je pisala: Dragi atek, opusti vse take misli in poskakuj od veselja, da ši v Ameriki. . . Kako je bilo s Keržetovim navdušenjem za Titovino, ko je tako pismo bral, je treba seveda vprašati njega. * * « Pa kaj za to, če so razni Churchilli začeli drugače misliti?! Pa poleg njih Furlani in Šubašiči in drugi podobni tiči. To nič ne pomeni, pravijo naši partizani, saj to so ja najbolj znani "reakcionarji." Posebno kak Anglež, pojdite no, saj še Attlee in Bevin, "delavska" izvoljenca, nista nič drugačna kot sta bila kapitalista Churchill in Eden. . . Saj, saj! Ampak vseeno je čudno, zakaj je bilo toliko veljave v besedah očetovskih in sinovskih Churchillov, ko sta proslavljala Tita. Zdaj, ko molita "Confiteor" in se javno spovedujeta za svoje medvojne grehe — zdaj pa nič več ne veljata! Od hudirja je ta partizanska "nezmotljivost!" » * » Prav tako "nezmotljivi" so nekateri "katoliški." Kako so gnali dan na dan, teden za tednom, da "mora biti "sloga za vsako ceno' 'med nami. ker gre za REŠITEV SLOVENSKEGA NARODA. •. . Ko bodo partizani prevzeli oblast, bo spet vse dobro tam preko morja, zato podpira j mo SANS in po njem partizane in Tita. . . Sram naj bo vsakega našega človeka v Ameriki, ki se ne meni za stari kralj, odkgder je sam izšel, in tako dalje. Kdor se ne meni za stari kraj, je zatajil svoj na-1 rod, svojo kri, je prodal svojo | dušo. . . Zdaj prodira od vseh strani v naša ušesa in v naše oči RESNICA, da v kaki Titovini ni življenja. Tako prodira, da se to čita celo v kakem pismu od TAM, ki ga je cenzor ali prezrl ali pa nalašč skozi pustil. Zdaj vstajajo slavni "katoliški" in pravijo, da je treba vso starokrajsko "politiko" pri miru pustiti, češ: ali nimamo Amerikanci dosti SVOJIH zadev, da jih devamo vred?! Kadar je grozdje prekislo, mu še lisica obrne hrbet. * * * To menda že veste: Najnovejši dokazi za "popolno svobodo Cerkve" v Sloveniji prihajajo; usmiljene sestre so vrgli iz špitalov in drugih dobrodelnih ihstanov; za edini nabožni list, ki je smel začeti izhajati pod Kidričem, je po peti številki zmanjkalo papirja. . . Nedeljo mislijo odpraviti in uvesti po boljševiškem zgledu kak drug dan počitka v tednu. Ene poročilo pove, da bo sreda. Drugo pravi, da bo sobota. Tak le še malo počakajmo. bomo potlej videli. Kdor pa noče čakati, lahko ZDAJ dovolj vidi. * * * Z eno besedo: Begunci so ži-her veseli, da so šli. Nič dobre se jim ne godi, vendar vsaj \ peklu niso, kakor so oni doma V vicah so! Krščanski ljudje pomagajte jim, zato zvesto ii stanovitno podpirajte LIGC KATOLIŠKIH SLOVENCEV — Zaplot. Pomagajmo rojakom v begunstvu Cleveland, O. — Veliko se danes piše in govori o beguncih Nekateri celo pišejo, da naj begunci le trpijo. To ni prav. Veliko število rojakov je med begunci, ki niso prav ničesar zakrivili, pa vendar veliko trpijo Mislimo, kako bi bilo z nami, čt bi morali bežati mecl tuje neznane ljudi in še veliko pomanjkanje trpeti. Samo mislimo si, kako bi bili veseli, če bi nam priše! kdo iz daljne dežele na pomoč. Prav je, da se pomaga rojakom v stari domovini, ne smemo pa pozabiti tudi beguncev. G. kanonik Oman je dobil pismo od Father Bazilika, kateri piše: Tukaj v Italiji je veliko slovenskih maldeničev, ki študirajo za du-hovski stan. Veliko je pomanjkanje obleke med njimi. Pošljite kaj obleke, posebno hlač zelc primanjkuje slovenskim bogo-slovcem . . . Naše društvo Najsv. Imena je v ta namen že nekaj darovalo in nekaj je odobrila Zveze društev Najsv. Imena in nekaj pa so darovali dobri rojaki, da se je nabrala vsota $80.00. Šla sta g. kanonik in g. Meljač v Bartunek trgovino in sta za ta denar kupila 15 novih hlač. Vodstvo Bartunek trgovine pa je darovalo še pet popolnoma novih oblek. Res velikodušen dar, za kar gre Bartunek trgovini najlepša zahvala. Društvo Najsv. Imena' pa bo priredilo v ta namen slikovno predstavo, dne 24. februarja ob treh popoldne v cerkveni dvorani. Slike nam bo iz prijaznosti kazal g. Anton Grdina. Vstopnina pa bo 40 centov. Prepričan sem, da bomo lahko zopet kupili nekaj obleke in jo poslali mladeničem, ki so svoje življenje posvetili Bogu, da ko dopolnijo svoje študije, odidejo v svojo domovino in nastopijo dušno pastirsko siužbo na izpraznjenih župnijah. Lahko sč dogodi, da bo kateri izmed sedanjih bogo-slovec še prišel v Ameriko in se vam bo sam zahvalil za obleko, katero mu bomo sedaj poslali z vašo pomočjo. Vse to se kaj lahko dogodi. Zato pa rojaki, kadar bodo prodajalci vstopnic prišli v vašo hišo in vam ponudili vstopnice, sezite po njih. če bi pa katerega ne obiskali na domu, pa kar vseeno pridite na dan slikovne predstave v cerkveno dvorano in boste dobili vstopnico pri vratih. Mr. Grdina nam je oblJ" nam bo pokazal take sli^' snih še nismo videli. K"0, naj pomaga nesrečnimrt'" v stari domovini in tud' čnim rojakom v Pre^ i Bog, ki poplača vsa d°bri jnap bo vsem dober plačnik- , J. I Kar vest mi ne da branil svoj lepi glas. namreč, da bo katera čitateljic napačno ri az u1 «o * sto škartiranje moje£a Kranju in me za toliko111'' rajtala. Vsi vemo «amr so obrajtani taki, ki f^JL za petje. Povsod jih : el v vsaki dražbi so zaZČj * povsod jim naliyajo, etl 151 boste lažje eno rekli. , |0 Mnogo jih je, ki mev.fJ bro poznajo in vedo, da1™81 božji dar. Se reče, m0 ri drugače misli kot r^V to se ne moremo ozirat' nih časih. Dokaze imanl e i Hi da je moj glas v spls' znan. To zagotovim lOD* M tl> šim naročnikom, ki me j tfi la dov« list* pozna jo. Lahko so za1 so naročniki takega^ sta glavni in pomož'11 g imenitna pevca in vse. k" da zraven. Ne verja1* (M bil v Ameriki še kak ta venski list, katerega uf j '0 imel štimo. Ni nan^ da zna urednik por^1'1 božji samo za zmerjaj ' urednik je samo tist'-^ vse, dobre in slabe mo potem lahko s PrllV 1 kom piše list, ker pfnJ_ srce svojih naročnik0.'J ednif more, na primer, ur zna niti marjašati čel proti temu? Tako P8, večer oberejo, drugi . gre in napiše najl^ proti kvartanju. Ak° " tudi na p ne pije, nikoli mačka in ne ^ d^j nem glavobolu drugi >»•^ cenjeno čitateljstvo P^j nju. Kako more ure 8ti vprašam, ki ne znat' iz duše in srca napi®8 lepoti pesmi? Kar )e fJi res. Tudi tukaj vel j*1 P <] tukaj še posebno, da sodi naj šuštar. če me je učitelj ral pri petju, nima k0^ ca nobenega pomen8 noben dokaz, da ne ^ p su. Slavni italija«^' Enrico Caruso (mis1' ^ •i r znal peti tudi naprej/';J izvržen,-ko je prvič pevskega učitelja, da ^ skusil. Učitelj mu J® * je njegov glas prav bi se veter zaleteva' J To je dokaz, da se 'iaJ <[» k'8: ski učitelj lahko zMot!.. je zmotil tudi, prep1-K' r< r0g M Hie flo Pa Ve za 'a. ' t ik( si N «1* % 'P; ■ii fek 1 "is 'ii e h d; lie Nt, viši h ti. tem, pevovodja Ster'etj ki ni hotel dati pri^j mu basu. Nasprotno ^^ pohvalil tak pevski & je Ivan Zorman, ki / ni, pravim Kaj nisnl0gj, njave noči zapeli na' ,! Jf pod Bašcatovim ok'pj Al me boš kaj rada ^ J in sicer vsako kitico ^ J1 višje in je Ivan satf10 : \ bral in me poslal naP1^ če, saj prijatelj B^p^ ^ če nima pravega (l *V( nad lepim petjem i'1 'V kel skozi okno —■ t temu je bilo pa najl^fč smo zapeli nekoliko zjutraj, ko cenjeno po jjj. še ni imelo vseh sV°'' u1 m L*"0 Kar V H čutov pri rokah. pa res, moj pokojni ^ ^ ze pa ni imel praveg8 ^ it je nekoč rekel, da j® dih letih nakoru, sejlj^ i nji governer države ^.0' ^ zatarnf bil za glavo in , božji pa menda ja ^'.jloT'l To naj bo v poj^^r ki še niso slišali da ne bodo imeli naP' o njem in o meni. 1 gHERlSKA DOMOVINA, FEBRUARY 11, 1946 Kobilice Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško biiutj m 0: o udi ^ o^iitevn67? So okoli ptu.l'a BolJ varen vendar si. ia Je n \k0bilice tak smrad Je ^tala kuga. Dr. pr. Kovai 'Ata> i!»> dragi if •cič: "Središče" I. atek, ne hodi da- »vrateic 8 ee2 0!?en smehljaj suho. ' 'fa Rno« ' tll'do lice žida ^ «tcrl] Weiga' kakor ko Žai"ek Pu-ii , Plan. Zadovoilj- r«bovih gU!dil dol*° bl'ado, f se i/6, el° cvetočo. Na-w SJtušal oprostiti to-ki mu je "Cemu? Saj, bom pred večerom doma. In čemu naj hlapec lenari ob tako lepem dnevu!" Tudi Izak je pogledal skozi okno. Kamor je še vedno str-mella Rahela, je tudi on zastr-mel, dol po širnem polju, ki je bilo pod mestom razgrnjeno kakor velika pisana karta. Kakor neskončna reka, segajoča od Slovenskih goric do Haloz, se je valovilo po polju 'zlato jutranjega sonca. "En dan ne bi toliko zamudil," je poltiho pripomnila Rahel, kakor bi še vedno sanjala in gledala neznane prikazni. "Ne bi zamudil? O Bog! Za-povedal sem mu, da naj prezra-pšenico ven , • owi^v.. o. sem našel "T' tj otrokkar s'Pet S0"! včeraj v njej. Tako se mi dela t ■ roke r0? skrbi T - - m«jf en6la i, f mehko> da je ■»t 'zadovolj erne besede s,rč' -______- :Arkino, SpTv nad ljuibeznii°!či žitnico in znosi 'H kai i : 'na sonce- Plesen a $ « 3rd» iti. \)a list*: ara, rr" "Ne hodi!" Tudi 0 tvoja mati je H. rvala in branila: dena'r idje sumiJ°. da 1 in „. " ^ ko bi te na- H O Bog Abra- Pada; Z,e"ske! Ali mislite, dtrji in Cekin-i iZ "ton i ln sneg?" ?-arne.' S ,atia> kako skr- sem ti hva- ;Qa.'> p In tako >loUro?e,mu J'e P°gladi-osi , 0c^'raste, ž mi e lase-^ tako le«1 Srcii. "dne Imels iti! ze ne-A veš, čudno tesno sem tako ne- se Si." Je dobrodušno Bog n a- ocetov! Za- ft, ^ojih Ki! otroka Pa na-i ?» t)resedim ves teden I"'1'" Sanjal°' 0t P°čakaj!" fH d ke'kak0r črn ,o2; n 0ci mimo njega h ? praznin0 oblitim z ve- Ca m "da osemnajstlet-krasote, dia- sobe proti se je dol po ■cž Juti'anjega sonca, °ie. k T in bles.tečega. -bi iskala spodaj "agio težke in ven- n- ■A offlč le te vidim, h utrga tiik nad jH'lier m Pada s čudo-'' tla n,".- Hočem te pokli- J hitiš> ker ti grozi a ne morem % v ^:vsa kri mi je H n6 ZaJi °d Strahu'' ^ bi ti tkliCati „ le 11 hitela Joi,^ teb ■a % 'Oj! A Of^U." ■o Je Rahel H ■iti TTa H ah. A ki 1 mi i. "Ko\SO bil povsod škoda. Od česa pa naj potem živimo, Bog pravični!" A hčerke ni prepričal. Privi-la se mu je tesneje, mu položila mehko roko spet okoli vratu in, zroč mu od blizu v oči, se mu je laskala: "Ata, ali ne bi izpolnil vsaj danes prošnje svoji Raheli? — Vsaj danes, ata moj ?" "Ne morem, dete. Bog ve, da ne. Rabim denar." Počasi je odtegnila deklica roko od njega. Obrnila se je vstran. "Več mu je denar, nego moja ljubezen in moje prošnje," jo je zazeblo v srcu. "A saj je bil takšen vedno, tudi proti rajni materi." Sklonila je glavo. A navzlic srčni boli si je morala priznati: "Pa ga ven-I dar tako ljubim." A ko vsaj da- DVa svetla bisera sta ji za-' trepetala v vročih očeh. . . . II. Polagoma je drdral Židov voz j dol po Ptujskem polju. Vranec , je bil star in nič več leska ni bilo v njegovi dlaki, malo moči j v telesu, nič več .poskočnosti v j nogah. Počasnost se ga je 1 o- j tevala, bolezen starosti in na- ] gnenje k razmišljanju, dobra' lastnost starosti. Razmišljal j je o najljubšem, kar je imel na i svetu: o denarju in o hčerki, j "Dobro, da Rahaela ne ve, j kam da sem namenjen. Misli,1 da grem tir j at trgovca Škrjan-j ca. A ta je že poravnal ves i dolg in si je dal natanko vse ' potrditi. Lisjak je! Ko bi vedela, da sem na poti k vdovi Vidovički, bi mi branila še bolj. Bog mogočni, dober otrck je, le da ima tako nemno mehko srce. Še mehkejša je, nego je bila mati. Bog mojega očeta Izaka, če bi bil Izak tak, kaj j pa bi zapustil ctroku Raheli? Beraštvo, ničesar drugega!" Nasmehnil se je nalahno tem mislim. Zadovoljno si je gladil brado in se srčno radosti!, da^ ji bo zapustil bogate zaklade, ne beraštva. "Ne razumem, kako da se ji celo gojimi (kristjani) smilijo. Odkar je bila zadnjič ta sitna ženska, ta Vidovička pri nas — in mene je Jahve (Bog) kaznoval, da ravno nisem bil doma — in je dekletu natvezila vse mogoče in nemogoče bajke, je Rahela povsem zaverovana v njo. Še odpustila bi ji ves dolg. A Izak je pametnejši." ■Spet se je vzradostil samega sebe in svoje skrbi za premoženje in za Rahelo. Nenadoma pa se mu je lice zresnilo in stemnilo. "Vdova trdi, da je Vidovič polovico vrinil. Rahela veruje. Naj'! A jaz pravim: kje pa ima pisano? Pri meni velja le pisana beseda, potrdilo na papirju ali pergamentu. Kdo naj veruje sami besedi? ... In Vi-dete, dovič je mrtev." Spet mu je šle kakor smehljaj čez suho, lepo lice, trdo, kakor iz mramorja izklesano. (Dalje prihodnjič) |ka Mr. Zalarja pripi'avne nabiralne pole v prid Lige. Res j jih je že precej prišlo nazaj obenem z nabrano zbirko. Toda j mnogo tistih nabiralnih pol je ostalo neporabljenih. Vedite, [ da ni prepozno. Naj se v vsa-:ki naselbini, kamor se pole po-Jšlje, najde kaka dobra duša, ki naj polo vzame pri društvenem tajniku in stopi okoli ljudi. Nične marajte, če vas kje poženejo z grdo besedo. Zdaj imamo že dovolj dokazov, 'da je poleg velikih nasprotnikov naših beguncev med nami tudi dosti njihovih velikih prijateljev in prijatieljic. Torej le pogumno na delo! Brat blagajnik bo vsake vaše pošiljke zelo vesel. 5.) Ce nas vprašate, kaj se obeta beguncem za bodočnost, ne moremo dati trdnega odgovora. Najbrž sploh samo Bog ve. Toliko lahko poyemo, da nam je prišel od State Depart-menta odločen odgovor v temle smislu: It is not the policy of the United States Government to return any of these refugees to their country of origin against their will. To je vsaj nekaj. Tisti, ki za vsakim oglom kričijo, da morajo begunci nazaj pod Tita in tam plačati za svoje "izdajstvo," torej ne ravnajo v smislu naše uradne Amerike. Amerika razume položaj beguncev _ in ji ni na tem; da bi ga še bolj ..................................................................................................................................................................................................................................................................................otežkočila. Storimo torej tudi ^•srujiifiifiic3iiiiiiiiiiiic3iiiiiiiit(iic3iiiiiiiiiiiicaiiiiHiiiiii»iiiiiiiiitiicatiiiiiitiiiic3iiiiiiiiiitic3iiiiiiiiiiitc3i...................................... 1 LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI I IZVRŠEVAL NI ODBOR: Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 N. Chicago St.. Joliet, 111. 1. podpreds.: Prank Tushek, Jollet, 111. 2. Podpreds.: Josephine Muster, Joliet, 111. 3. podpreds.: John Mlakar, Chicago, 111. Tajnik: Rev. Alojzij Madic, OFM, Box 608. Lemont, 111. Blagajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. SVETOVALNI ODBOR: Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland, O. Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja, Rev. Aleksander Uran-kar, Rev. Frank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kaasovic, John Germ, Frnk Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Roberts, Math Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb. NADZORNI ODBOR: Predsednik: George J. Brince, Eveleth. Minn. Člani: JJohn Terselich, John Denša, Frank Lokar, Jean Težak ZA PUBLICITETO: Albina Novak, John Jerich, James Debevec, Ivan Zupan, Rado Staut. našnji objavi ne najdete, brat blagajnik je preveč zaposlen te tedne z drugimi zadevami, pa ni dvoma, da se bo za prihodnjič zoipet kaj nabralo. Na svidenje! Rev. Alojzij Medic OFM Box 608 Lemont, Illinois," tajnik. > očTgle- Med »apQl %ehk se ^ je začrtala lp°rno t ljuibka £ubica> ko bi 8i btala in se trudi-ozivila kolikor mo- m t#t , -5 % „ ' Oli n,! resnično čudne ^enoči! ' oue so hude in e so hude Zdelo se mi je t, Do „ "" vidim, kako se živo bitje daleč % Judoma se ^ oblak, z lene ne se gani-na pomoč. . . oblak se je po-, _®> Pokopal te pod , Ubil si mi ateka!" ' strani Vsa grozi m se sem se tresla 2rnajeval s kodrasto ' ^>ka'^e a' ctrok moj. ln Čud. ela si brala - a> ki mu jih je dal Ve- Zato je si sanja- naravno se je eala je tudi hči, zatopljena 'v težke S*Mih bil to, Rahela. A s : Očetov ' Cudeži ni več rado-Veruj, Nekaj točk za javnost 1.) V zvezi s papeževim pismom škofu Rozmanu prihaja dodatno poročilo: Škof je sv. Očetu ponudil resignacijo ali odstop kot ljubljanski škof. To je storil zato, da ne bi morda papež čutil zadrege radi raznih obdolžitev, ki so padale na škofa Rozmana. Toda papež je odgovoril, da ne sprejme re-signacije in naj Rozman ostane ljubljanski škof. Že samo s to potezo je papež pokazal, da smatra vse one ob-dolžitve za neosnovane. Tako je tudi za nas katoličane, ki sprejemamo papeževe odločitve kot nekaj vredne, odločeno, kaj naj mislimo o škofu Rož-manu. Že v času sv. Avguština je veljal izrek: Roma locu-ta, causa f i ili ta. To se pravi po naše: Rini (papež) je spregovoril, pravda je končana. Res je, da je veljalo to v zadevah vere in krščanske morale. yelja prav tako še dandanes. Mnogi bodo dejali, da je pravda okoli škofa Rozmana zgolj "politika" in da v politiki katoličanom ni treba biti vedno na papeževi strani. Toda naš slučaj ni tak. Ni zgolj vprašanje politike, če je škof Rozman "izdajalec" ali ne. To je vprašanje krščanske morale ali nravnosti. V tej ima pa papež že tolik obesede, da ne moremo njegovega mnenja kar lepo v stran potisniti, pa vendar ostati pravi katoličani. Za LIGO KATOL. SLOVENCEV je torej ta pravda končana in zdaj še bolj vemo, da smo imeli prav, ker smo se takoj potegnili za čast škcfa Rozmana. Drugi pa, kakor veste in znate. Saj 'boste vsi nekoč odgovarjali za svoje besede in za svojo umazano gonjo zoper Rožmana še pred nekim višjim sodiščem! 2.) Rev. John Judnič iz Den-verja nam prše dobesedno: "Vsi resnično katoliški Slovenci so odboru Lige globoko hvaležni za njeno delo v prid slovenskim izgnancem." Prav lepa hvala, Father Judnič ! mi svoje, drugo pa prepustimo Bogu! 6.) Še ve'dno zbiramo za begunce poleg denarja tudi pono-šeno ali novo obleko. Še vedno tudi prihaja na objavljene naslove od raznih "'..mi. Prav teplo se še dalje priporočamo, i Poudarili smo že, da s tem i nočemo nikomur reči, naj ne ' pošilja tudi svojcem v staro domovino. Nasprotno! Pošljite, kar največ morete. Potrebni so in mnogi poročajo, da tudi res dobivajo. Mnogi pa 3.) LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV ima pri srcu po-1 zmorete poleg tega tudi to, da leg drugih begunskih zadev tu- nekaj pošljete za begunce. Zla-di slovensko semenišče v Pra- sti taki, ki morda nimate doma glia blizu Padove. ' Zato je zelo hvaležna Rev. Johnu Ferlinu OFM v Lemontu, letošnjemu zlatomašniku, da se je tako zavzel za nabiranje "duhovnih staršev" tem bogoslovcem. —• Prav lepa hvala vsem, ki se od-/-.ivljete njegovim klicem v listu Ave Maria! Enako vsem tistim dobrim dušam v Cleve-landu, ki so se tudi še posebej zavzele za oskrbo bogoslovcem v Praglia. S tem podjetjem ste vsi navedeni zelo razbremenili Ligo pri njenem poslovanju. Bog vsem obilno povrni! 4.) Kakpr že veste, je Liga (poleg mnogih tisočev masnih intencij) doslej poslala na odbor v Rim že 20,000 dolarjev. O prejemu druge pošiljke v znesku 15,000 še nimamo poročila. Pošta je počasna. Sodimo pa iz poročila o prejemu prve pošiljke, da so naši begunci zelo veseli naših pošiljk. Zdaj smo na tem, da bo kmalu zopet 5,-000 pripravljenih. * nikogar, da bi mu poslali. V imenu Lige je šlo doslej že lepo število tisočev funtov za begunce. Viprašate, če dobivajo. . . Da, dobivajo, to lahko zapišem. Če dobivajo VSE, kar je bilo poslanega, še ne vem povedati. Poročila prihajajo počasi. Eno med njimi pove, Ida leži v Neaplju na MILIJONE paketov za begunce raznih narodnosti in za Italijane, kajpada, toda prometnih sredstev primanjkuje, zato se blago kopiči tam. Kakor v vseh rečeh, moramo biti tudi v tej reči zelo potrpežljivi. Marsikaj se bo tudi izgubilo, o tem ni dvoma, toda kar bo dospelo, bo z vso hvaležnostjo sprejeto. S to zavestjo v srcu nadaljujmo de lo. Vsem, ki Ligo tudi z obleko podpirate, zelo lepa hvala. Pošiljajte še nadalje ali k nam v Lemont, ali pa — če vam je bolj na roko — na naslov: Rev Francis Baraga, 6019 Glass A-ve., Cleveland 8, Ohio. Bog pla- Razna društva so prejela v i čaj! decembru od našega blagajni-j 7.) Prispevkov za Ligo v da- AMERIK ANCI LAHKO IZGUBIJO NEKAJ NA SVOJI TEŽI Washington. — Predsednik Truman je govoril ženskemu press klubu ter poudarjal, da mora ves ameriški narod pomagati lačnim ljudem po svetu, šaljivo je omenil, da so Amerikan-ci itak predebeli in da bi prav brez skrbi izgubili nekaj na svoji teži. Pokazal je na sijajen banket, ki se ga je pravkar udeležil ter omenil, da od živil, ki so bila njemu servirana, bi lahko živela ena grška družina tri tedne. -o- IZ RAZNIH NASELBIN Duluth, Minn, —i Tukaj je umrl Rude Barič, star 60 let in doma blizu. Starega Trga pri Kolpi na Dolenjskem. V Ameriki je bil 40 let, večinoma \ Evelethu. Na Aurori zapušča cmoženo sestro. — V bolnišnici St. Marys se zdravi John Švab iz naselbine Ely, ki se je pred kratkim vrnil od vojakov. — V isti bolnišnici je prestal opera cijo vojni veteran Raymond Po točnik. DELO DOBIJO Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. General Carl ASpaatz je bil po predsedniku Trumami imenovan poveljnikom zračne sile in je s tem nadomestil generala Henry H. Arnolda. Star 5U let, doma iz Boyertoivn, Pa. K vojnim zrakoplovcem je stopil leta 1915, to je, eno leto potem, ko je graduiral iz West Point vojaške akademije. Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje žendco u hišno znaženje poslopij v mesto Stalno delo — dobra pla£a Poln ali delni čaa 6 večerov v tedna od 5:10 zv. do 1:40 p j. Zglasite te e Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do S pop. vtak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-ar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185. St. (X) Ženske za čiščenje Poln dnevni Čas od 6. z j. do opoldne Plača Stalno delo Zglasite v employment office 5. nadstropje Wm. Taylor Sons & Co. __ (34) Za čiščenje Sprejme se žensko ob petkih za čiščenje. Plačamo $6 Pokličite POtomac 0506. (30) Za pranje Delo dobi ženska, ki bi vzela na dom perilo za pranje in likanje. Pripeljemo na dom in pridemo iskat. Katera bi bila pripravljena to delati, naj pusti naslov v uradu tega lista. (30) MALI OGLASI HALI OGLASI bi „ e te sanje." le prazne! A W -- Je pri srcu! Ko J lapca s seboj, ata. Največja bojna ladja sedaj na morju Franklin D. Roosevelt, zapušča pristanišče Norfolk, V a. in je na potu v Karibijsko morje no vuje. To je 45,000 tonska ladja in na njej je videti letala, ki čakajo, da se kot komarji razletijo pod sinje nebo. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 6Stl> ENdicott 4211 Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne pred-mete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) Luč za zdravljenje revmatizma gre na vsak regularni sakeU $1.65 MANDEL DRUG 15703 WATERLOO KD. Naprodaj hiša in lot Naprodaj je hiša za 2 druži ni( 4 in 3 sobe, in lot. Vprašajte na 1026 E. 66. Place. (Feb. 11, 15, 22) POKLIČITE PORATH ZA ZEMLJIŠČA! Fin zidan apartment z 6 stanovanji na 72 St.. in St. Clair Ave. G or kota za vsako stanovanje posebej; Dohodki $165 messčno. Cena samo $14,700 Vprašajte za Mr. Pausic. PORATH REALTY RA 5777 — PA 5715 10522 Superior Ave. Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (Fri., Sat. x) Dobra postrežba Za papiranje, barvanje in steamjng. Pokličite EX '4616. (32) Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE. Leipo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE-GL 4316 Tel. Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohlc Lekarna odprta: Vsak dan od B:3Q dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. > INCOME TAX SERVICE Naša večletna skušnja vam garantira točno postrežbo. DANIEL STAKICH 15813 Waterloo Rd. (Feb. 11, 13) t V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio HEnderson 4148 NAZNANJA: DA pošilja denar v vse kraje stare domovine potom navadne ali zračne poŠte (AIR MAIL) in potom kabel-na. Vsaka pošiljatev je jamčena; DA prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v stari kraj; DA izpolnjuje listine za dohodninski davek, (INCOME TAX) in DA opravlja notarske posle. Posttrežiba pri Kollanderiu je vedno točna. Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki spadajo v njegov delokrog. TjrjpjsrjrjirMjrwjrjrjrwMjrjrjrjfrA ŽIVI VIRI IVAN MATlClČ a J Skozi dim in plamen so se poganjali polki. Čez Žuljevo pot,1 čez Tabor, Svetovit, na Jasinje,! čez Pečinko, skozi ogenj, na-J prej, naprej. Prek Višinja na' Sestrinje kope, mimo Razklanih kotanj proti Grižam. Drugi polki so drli v svitu ognja mimo Gluhovnika in Globoščaka proti Rutam. Ko se je zaznaval dan, se je zapodila iz Mila-ve proti Oporišču brjanska konjiča pa zgrabila odstopajoče-ga sovražnika od strani. Ko je na Pogorju vstajal dan, se je vihar polegel. Žene so se plazile iz skrivališč, opravile so svoje strašno delo. Zdajci pa ni nihče utegnil misliti na počinek: vasi je pepelil zubelj in vse je hitelo reševat in branit, kar je bil še ostalo. Nekatere hiše so stale še cele, druge na pol ožgane, tretje se pravkar užigale, četrte gorele v polnem plamenu, a kozolci, seniki in hlevi so pa bili upepeljeni do tal. Budinka je strmela v pogorišče kozolca, kakor v grozo: goreče tramovje navzkriž, ped tramov jem zogleneli trupi Alemancev. Končano je bilo strašno delo in žena je bila mirna. Cemu je zaipalila? Ne toliko spričo tega, da bi pokončala vojake, temveč nekaj drugega ji je bilo še bclj napoti. Pod kozodcem je stal voz, do vrha naložen in s plahto pokrit. In žena je bila izvohala, kaj je bilo na vozu. Bile so bembe. In žena je uganila, komu so namenjene, in je preračunano spe-hala tisto popoldne nekaj atelje pod voz. Toda vsem ženam se ni posrečilo pognati razstreliva v zrak. Glavanko so našli v podrtinah; najbrž jo je bil nekdo zalotil in zgrabil. V Od-rinovi veži je ležal vznak Za-povednik s kuhinjskim nožem v srcu. Odrinka je hropla blizu njega na tleh. Zeno so dvignili in ji obvezali rano: bila je udarjena z mečem. Na Jasinju so našli Oslanko pred hi£o pomendrano in sesekano. Na Zorani u je ležala Gorjanka za hlevom v grudih je imela zase-jeno bodalo. Sam vojvoda Žarij je stopal skozi pogorske vasi in je gledal te čudovite žene. Ogledal jih je in se'jim divil. Na Jasinju so privedb i p reden j Velijča, bosca Bršlinovega. Bil je dečko ves sajast. On je bil zapa- VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, iahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Zuo- niku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. Nad North American banko in nad prodajalno žganja. Vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Feb. 7, 11) Vstavi bodeče bolečine Hrbiobola Za prijrtno olajšanje poskusite čist, lahek, izkuien čin, da pomagate navadnemu hrbtobo-lu. Denite Johnsonov BACK PLASTER ravno na boleče mesto. Ta lahek lek prijetno GREJE vaš hrbet, olajia bolečino in otrde-lost. Gorkn flaneJastu podloga Tutr-je pred mruloto — zveš o in podpira — vpliva prijetno. Napravljeno od Johnson & Johnson. V vseh lekarnah. BACK PIASTER lil doma hlev, natrpan z ale-manskimi konji. Na Zoran ju so privedli pred vojvodo Vida Živojevega. On je bil pri belem dnevu vlačil slamo v doline, v bližino topov. Ponoči je nato tri kupe granat pognal v zrak. Žarij ga je pritegnil k sebi in mu ponudil z-lat> klas. In Vid je stal tu šibak in beden. Potem je Žarij zasedel konja pa krenil po sledi bežeče aleman-ske vojske. Nu, vojna je minila, zdaj ni več vojne. Nu, mir je. Iz razvalin in pepela rastejo novi domovi. Polagoma se dvigajo, res, dvigajo se, lepi, beli domovi. In zemlja zopet rodi, kakor prej. In celo pohabljenim se celijo rane, morda se bodo tudi ti polagoma uživeli v nove, težke dni. iSaj potem res ne bi bilo treba Pogorcem toliko ja-dikovati, vse se bo polagoma zacelilo, vse bo zopet dobro. Ne, res ne bi bilo treba, saj je vendar Brjanija užugala vojno, a težki udarci se bodo pač z leti preboleli. Pa je bila tako klavrna košnja. Budin je bil ves siv, dasi še v krepki moški dobi, in tako čudno zdelan. Ramo mu je zdrobilo alemansko sekalo, stegno mu predrla kregla. Toda B'udin je še Jcosil, klecaje pač, a kosil je. Rane ga niso zlomile. Šimnove ženske so nakladale same. Gospodar je bil padel za Belim žuborom. Težka izguba, res, vendar Simnovina ne sme propasti. Ko je bilo treba povezati voz, vreči nanj težko žrd, je že priskočil Bran. Bili so si sosedje, doma in na seno-žetih. In Žara ga je imela rada kot krvnega brata. vTa Žara. Ne še godna, šestnajst pomladi ji je bilo, a že toliko je bila izkusila, Sama že uklone voli v jarem, sama z njimi vozi ■in orje, dela vSe od kraja, a ni-iti ne opazi, kako se razvija, ka-iko ji rastejo grudi, kako se ji krepe žuljeve roke, cveto ji !i-jča in se ji dviga kar moško če-jlo. Nikake posebne nežnosti sicer ne obeta njena rasti, krepka in zdrava je, a pogled ji je skoro mrk. Bran je vsekakor bolj mikav, atasit dečak, pogied mu je jasen, odkrit, njegovo ponašanje prikupijivo. Ne priskoči Šimnovim na pomoč toliko spričo Žare, temveč spričo pomoči same. Ne more se reči, da bi mu bila Žara kaj posebno pri srcu, vendar jima je vtisnil težki čas neko skrivnost, v kateri se jima je porodilo mehko občutje. Ko sta ždela za hišo in prisluškovala strahotnemu od-jeku vojne; ko sta šibka nado-nestovala z delom one, ki so bili odšli; ko sta izmučena begala s polja in prisluškovala zlokob-nim vestem. Tedaj se je vzbudilo v njiju neko nagnjenje, čutila sta se kakor brat in sestra. Nu, Bran raste nakljub vsemu, vsem jadovanjem nakljub se razvija v zastavnega fanta. Da bi se cmeril? Ne. Posebno kričav ni, res, strahotni čas se je zajedel vanj, se pozna, toda od časa do časa plane iz njega mlada živahnost, ki tiči v njem kakor zamorjena. Za klobukom pa ima nagelj, izza razpete srajce se mu bohotijo zagorele prsi. In kar moško vihti koso Bran. Budin se je ustavil, pobral pest trave pa obrisal koso. Potem se je ozrl po sinu. "Ti," je izustil nekam težko in pomiš-■ljal. "Kdaj so rekli, da bodo šli?" Kdaj bodo šli? Samo to je vrtalo Buld'inu po glavi. Ne, kdaj bodo kosili rovt, kdaj na- čeli ono in tisto, kakšna je trava pod Taborom, kako kaže ječmen na Skukovih plugih. Ne, Budin ni mislil na nič drugega, sam ona ono: kdaj bodo šli? "Kdaj—" Bran je pomišljal. "Še pred veliko nočjo so se menili. Ce bi jim še kdo kaj verjel!" Stari se je spognil pa znova zavihtel koso. Molče sta jo rezala dalje. Ko so Šimnove naložile, je Bran obesil koso na grm, odpel si oselnik in pohitel tja. Žara je nametala po vrhu voza svežih vej, Bran dvignil žrd pa zavihtel debelejši konec Šimenci na voz. Ko so žrd trdo položili po sredi voza in jo čvrsto pritrdili s porep-nikom, je Bran odmotal opa-sivnico, a Žara očesala voz z grabljami. Zdaj so poprijeli vsi za opasivnieo, jo vlekli o-krog voza in ga povezali, da je stal štirioglafe sredi senožeti. Žena je odvezala voli izpod grma, in ko so napregli, je skoro tonilo sonce. Tudi Budinova sta dela koso na ramo in odšla za vozom, in vse ostalo se je usulo s senožeti. Nihče ni maral ostajati zunaj sam, kakor hitro se Je bližal mrak. Kajti noči na Pogorju so izgubile svojo pokojnost, postajale so zlokobne. i Žara je oprezno vodila voli! po razdrapanih kolesnicah,i Bran je stopal ob vozu, se obe-! šal na vejo ali pa tiščal zibajoči se voz od sebe, da bi ga ne; zavihtelo po tleh. Šimenca in' Budin sta stopala zadaj pa ja-j dovala o težkih časih. Doli ob potoku so zavili pred mostom na pot in okrenili gor proti va-,i. j "Glej jih," je dregnila Ši-1 menca Budina pa pekimala z j glavo preko mostu. Tam pred j orožniško hišo so stale pisane: gruče moških, se smejale in j prerivale, Budin se ni ozrl, sa-j mo čelo je lifeuBaHgil, zamah-! nil z roko in se okrenil za vozom. Cemu bi se oziral za nji-! mi, saj jih predobro pozna. Go-1 ri pred vasjo so stale očrnele lesenjače, okrog cunje, slama, nesnaga, kričanje. Na sredi pota je stala gruča. Nekateri so imeli široke pisane hlače, črne jopiče pa nekake čelade. Nizki, suhotni ljudje; začrnela, opa-ljena poli, lokave či, nizko čelo, lasje ko oglje črni) kodravi, a ponašanje živahno, ognjevito. "Sungula! Tam-ta-ta!" — Smeh. Žara jim ni odgovorila. Pa je niso žalili, le dober večer so ji voščili. Dekle je potisnila jarem naprej in vola sta butnila v gručo, da se je kričaje razmaknila. "Džaj — džaj!" "Hoj, sive«, na!" je zakričal Bran in nalašč oplazil z vejo po volih, da so se jima kar podkve zaiskrile. Izzivalno so gledali vojščaki za vozom, ki se je zibal v vas objesten in velik. (Dalje prihodnjič) Used Fat Helps Make Soap Flakes j Felix Gouin, star 61 let, socialist in malomestni advokat je bil izvoljen predsednikom provizorične francoske vlade in je tako nasledil, odstoplemu generalu Charles de Gaulle-u. , These are not ribbons but soap flakes being made. Packaged soap >i currently In short supply due to low stocks of Industrial f»U and o'N. By saving and turning In every drop of used fat, housewives oan assum themselves of a greatsr supply of soap. JNaznanilo in JZ,ahx)ala V globoki žalosti in z največjo bolečino v srcu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je v zvesti službi za domovino žrtvoval svoje življenje naš ljubljeni sin in brat . Pctrindc PETTY OFFICER 3/c ki je na morju 450 milj oddaljen od otoka Leyte nesrečno izgubil svoje življenje dne 30. julija 1945, ko je bila ladja U.S.S. Indianapolis tor-pedirana od japonske podmornice in je bil štet med pogrešanimi šest tednov. Rojen je bil 6. decembra 1914 v Clevelandu, pohajal je v šolo sv. Vida in East Technical High School. V mornarici se je nahajal od 15-decembra 1943. V blag spomin pokojnemu je bila opravljena sv. maša v cerkvi sv. Vida dne 27. septembra 1945, ter se želimo tem potom prav prisrčno zahvaliti Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljeno sv. mašo. Prav lepa hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nas obiskovali in nas tolažili v tem najbolj žalostnem času, ko smo1 sprejeli to bridko sporočilo, enako tudi hvala vsem, ki ste se v tako' velikem številu udeležili svete maše zadušnice v spomin pokojnemu. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki ste poslali ali osebno izročili za svete maše, ki se bodo brale za dušo blagopokojnega in sicer: Mrs. James Hlabse, Mr. in Mrs. Geo. Betterley, Mr. in Mrs. Albert Germek, Mr. in Mrs. Anthony Medved, Jr., Mr. in Mrs. Frank Urbiha, Sr., Evpleth, Minn., Mr. Frank Koren, Eveleth, Minn., Mr. in Mrs. John Sekula, Gilbert, Minn., Miss Rose Ellersich, Eveleth, Minn., Mr. in Mrs-Matt Fatich, Eveleth, Minn., Mr. in Mrs. Anton Bavec, Sr., Mr. in Mrs. Thomas Zalar, Mrs. Theresa Prince, Miss Josephine Prince, Miss Mary Prince, Mr. in Mrs. Sam Rickter, Mr. in Mrs. J. Suback, Mrs. Theresa Sega, Mr. in Mrs. A. Smrdel, Mr. in Mrs Rudolph Champa, Mr in Mrs* Frank Znidarsic, Mr. in Mrs. Chas. Betterley, Mr. in Mrs. Frank Grai-zar, Mr. in Mrs. Frank Brundic, Mr. in Mrs. Frank Mahnich, Miss Marie Collins, Mr. Jacob Mulec, Mrs. Mary Vidmar, Mr. in Mrs. John Speh, Mr. in Mrs. John Ubic, Mr. in Mrs. Harold Lausche, Mrs. Mar/ Dolenc, Mrs. Theresa Bizjak, Pfc. in Mrs. Frank Bizjak, Mr. in Mrs- Frank Erbežnik, Mr. in Mrs. John Bradač, Miss Genevieve Bradač, Mr- # 7 l in Mrs. Frank Brenkus, Mr. in Mrs. Paul Kostansek, Mr. in Mrs. John Koncilja, Mrs. Edward Wood, Miss Frances Cizel, Miss Jeannette Lo-kar, Miss Helen Gobec, Miss Vida Koprivec, Miss Mary Kosir, Mrs. Anna Hlad, društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, društvo Cleveland-ski Slovenci št. 14 SDZ, Richman Bros. Foundation and Girls of Coat Shop No. 5, Kranjsko-SIovenska Katoliška Jednota. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam izrazili sožalje s sožalnim'1 kartami ali pa pismenim potom, kar nam je bilo v veliko tolažbo v teh žalostnih dnevih. Preljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat, zelo globoko nas je potrla vest, ko si bil štet med pogrešanimi, toda vedno smo živeli v upanju in želji, da pride boljše sporočilo o Tebi. Sedaj pa bolečina od žalosti stiska srce in solze nam zalivajo oči, ker sm« sprejeli to pre-^ tresljivo sporočilo, da smo Te za vedno tako nesrečno izgubili in se ne povrneš več med nas. Izbrisan je ves sled o Tebi in ostal nam je sam® Tvoj dragi spomin, ki bo živel med nami do konca dni, ko nas zopet združi ljubi Bog v kraju večnega miru in veselja. Žalujoči ostali: , t JOHN in JENNIE PETRJNCIC, starši JANE HLABSE, MARY GERMEK, STELLA BETTERLEY, JULIA MEDVED, SOPHIA in DOROTHY PETRINCIC, sestre Cleveland, Ohio, 11. februarja 1946 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 11, 194G