ISSN 0350-5561
za konectedna
Večinoma oblačno bo.
57 let
številka 3
četrtek, 21. januarja 2010
Otroške zimske radosti
Zima zadnja leta močno skopari s snegom, letos pa nas je vendarle obdarila in zaenkrat nizke temperature še kar vztrajajo, tako da seje sneg obdržal tudi v dolini.
Tega so seveda najbolj veseli najmlajši. Ne le sankanje in smučanje, tudi kreativno oblikovanje snega dobiva v teh dneh krila. Naj torej zima še traja in traja!
Tekaški užitki ob Velenjskem jezeru
Okoli Velenjskega jezera je uredil Premogovnik Velenje smučarski tekaški progi. Proga v dolžini 2750 metrov je namenjena klasični tehniki, proga v dolžini 1200 metrov pa prosti. Ljubitelje zimskih aktivnosti vabijo, da izkoristite ugodne snežne razmere in preizkusite progi.
Progi potekata od začetka kolesarske poti za Šoštanj, ob Velenjskem jezeru do Škal ter čez nasip v Škalah do naselja Kunta Kinte in se zaključita pri iztoku jezera v reko Pako.
1,50 EVR
IIADIO
VELENJE
Ne smemo vedeti?
Milena Krstič - Planine
Razlagali so, da je pandemija. Svetujejo, da se gremo cepit. Ce nam je že zase vseeno, se je treba zaradi drugih, so med nasveti tudi očitki. Zdaj razlagajo, da naj pandemije ne bi bilo. Sprašujejo se, če ni lažna.
Po razglasitvi pandemije so v delu sveta pospešeno kupovali cepivo. Povsod so ga kupili preveč, ker je sprva veljalo, da bosta za cepljenje potrebna dva odmerka, izkazalo pa se je, da bo eden dovolj. Zdaj se bo morala zaradi razglasitve pandemije zagovarjati celo Svetovna zdravstvena organizacija. Evropski parlament je že odredil preiskavo okoliščin. Razlagajo, da voda iz avtomatov ni neoporečna. Da je torej (lahko) oporečna. Da je čistejša tista voda, ki priteče iz pip. Mimogrede, ta, naša, je res dobra. Ne pravijo ji eni zaman Šaleški biser. Zdaj razlagajo, da take analize vode iz avtomatov, kot so jo naredili Koprčani (tamkajšnji zavod za zdravstveno varstvo), menda ne bi smeli narediti. Da so jo na svojo roko. Da jim tega ni nihče naročil. Šepeta se, da utegne zaradi tega leteti glava. Ni še jasno katera. Tistega, kije tako analizo naročil, si jo zamislil, ali tistega, ki jo je izdelal? Morda tistega, kije izvedenemu oporekal? Tisti namreč, kije analizo izdelal in z njo opozoril, da je z vodo iz avtomatov nekaj narobe, zdaj zahteva ministrov odstop, ker naj bi menda prav ta napovedal sankcije proti onim, ki so analizo opravili. Šli z izsledki v javnost. Da bi uporabniki vedeli. Bili seznanjeni. Se imeli možnost odločiti. Projekta Zveze potrošnikov Slovenije Precenimo cene naj ne bi bilo več. Zanj menda med pristojnimi ni več razumevanja. Zveza je spremljala in analizirala cene, kakovost izdelkov, svoje ugotovitve javno objavljala, redno o njih obveščala tudi pristojne inšpekcijske službe.
Primerov je še več. Veliko več.
Pa si mislim, zakaj naenkrat ne bi smeli vedeti, da tudi nam lahko kaj škodi, če že beremo in poslušamo, kaj vse škodi enim. Onim.
Danilo Türk gost Radia Velenje
Popoldne ob 17. uri bo gost Radia Velenje in tudi vseh radijskih postaj posebnega pomena v Sloveniji (t. i. četrta mreža) predsednik države dr. Danilo Türk.
Z njim se bomo pogovarjali o trenutnih aktualnih vprašanjih. Vprašanja lahko oblikujete tudi vi. Pošljite jih po elektronski pošti na naslov radio.velenje@siol.net ali pa pokličite po telefonu 897 50 03. ■
Velenje v akciji Očistimo Slovenijo
Velenje - Mestna občina Velenje se pridružuje akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki bo potekala po vsej državi 17. aprila. Računajo, da bo na ta dan 200 tisoč prostovoljcev skušalo odstraniti več kot 20 tisoč ton odloženih odpadkov na divjih odlagališčih.
Naslednji teden bo v Velenju sestanek s pobudniki vseslovenske akcije. Nanj bodo povabili velenjska društva, klube in vse ostale, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo.	■ mz
Namesto pacienti tja, specialisti sem? V znamenju
■__■ _"___•__
9770350556014
2
»asias
m
lokalne novice
Denarna pomoč 348 novorojencem
Velenje - Mestna občina Velenje že štiri leta staršem novorojencev podeljuje enkratno denarno pomoč v višini 100 evrov. Lani je na Mestno občino Velenje prispelo 348 vlog, predlani 352. Enkratna denarna pomoč za novorojenca je enkratna družbena pomoč novorojenemu otroku, s katero se družini oziroma roditeljem zagotovijo dodatna sredstva za mnoge stroške, ki nastanejo z rojstvom otroka. Sredstva za izplačilo pomoči se zagotovijo v proračunu Mestne občine Velenje. Pravico do pomoči imajo novorojenec oziroma starša pod pogojem, da imajo stalno prebivališče v mestni občini Velenje. Izpolnjene vloge lahko starši oddajo v roku štirih mesecev od otrokovega rojstva.
V preteklem letu je ob občinskem prazniku župan Mestne občine Velenje Srečko Meh sprejel najmlajše Velenjčanke in Velenjča-ne - otroke, rojene v jubilejnem letu 2009. Ob tej priložnosti so prejeli spominsko darilo. Starši, ki se sprejema niso uspeli udeležiti, lahko darila dobijo vsak delovni dan v avli Mestne občine Velenje.
■	mz
Plazova povzročila 90.000 evrov škode
Šoštanj, 12. januarja - v Šoštanju so ocenili škodo, ki stajo dva plazova pred božičem povzročila v Lokovici. Za odpravo večjega plazu pri Kovaču bi potrebovali 85.000 evrov, za drugega, manjšega, na katerega so naleteli slučajno, pa 6.000 evrov. Plazova sta se, kot ocenjuje geolog Andrej Blažič, sprožila zaradi zaledenelih vod, ki so povzročile zdrs zemlje. Najbolj pomembno je seveda, da plazova ne ogrožata stanovanjskih ali gospodarskih objektov, kar pa ne pomeni, da ju zato ni potrebno odpraviti. Zapisnik o ogledu in oceni škode so posredovali regijski komisiji.
■	mkp
Istrabenz vodi Tomaž
Berloč nik
Koper - Od prejšnjega četrtka dalje vodi koprski Istrabenz Velenj-čan Tomaž Berločnik, dosedanji prokurist. Nadzorni svet je Ber-ločnika izvolil za šestletni mandat. Med prednostne naloge si je zastavil izpeljavo zastavljenega načrta finančnega prestrukturiranja oziroma programa prisilne poravnave. Uprava bo po njegovih besedah skušala doseči dogovor o prostovoljni poravnavi.
■	mz
Namesto Toplaka Lihtenekerjeva
Velenje - Konec minulega tedna je minister za šolstvo in šport Igor Lukšič sprejel lani upokojene ravnatelje. Med njimi je bil tudi Alojz Toplak, kije bil ravnatelj osnovne šole Gustava Šiliha v Velenju skoraj 24 let.
Upokojil se je zadnji dan minulega leta. Na njegovo mesto je svet šole imenoval Lilijano Lihteneker, dosedanjo Toplakovo pomočnico. Za zdaj je Lihtenekerjeva vršilka dolžnosti ravnatelja za največ eno leto.
Alojzu Toplaku bi se sicer mandat ravnatelja iztekel aprila letos. Kot smo izvedeli, se je upokojil na lastno željo, kot osnovni razlog za prekinitev mandata pa naj bi navedel boljše izhodišče za izračun pokojnine.
■ Tp
V pripravi označevalne table
Šoštanj - Občina Šoštanj je v zadnjih letih veliko naredila za razvoj občine. Veliko je bilo narejenega pri ohranjanju kulturne dediščine, obnavljajo zdravstveno postajo, urejajo ceste in križišča, gradijo večnamenske objekte ... Sledila jim bo postavitev turističnih in informativnih tabel, ki bodo ljudi vodile do želenega cilja. Zajeti bodo vsi pomembnejši objekti, od javnih zavodov in ustanov, kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti do spomenikov.
■	mkp
Sprejem za turis tič ne delavce
Velenje, 21. januarja - Ob 18 h bo v sejni sobi Urada župana in splošnih zadev Mestne občine Velenje župan Srečko Meh sprejel turistične delavce Šaleške doline.
Preteklo leto je bilo za Velenje posebno. Jubilejno. Poleg tega pa je bilo Velenje izbrano za najlepše urejeno slovensko mesto. Nagrado so prejeli tudi v letih 1995, 1999, 2001 in 2007. Veliko zaslug za te laskave naslove imajo tudi turistični delavci.
Popotnike želijo zadržati dan in več
Okrogla miza o mladinskem hotelu - Glavni vprašanji: kako bo zaživel in kako bodo v to vključeni Šalečani
Vesna Glinšek
V Regionalnem multimedijskem centru Kunigunda v Velenju so v petek pri pravi li okro glo mizo z naslovom Mladinski hotel v Velenju - kako in kaj? Gostje so bili Igor Jurišič s Popotniškega združenja Slovenije, Janez Dvornik, direktor mladinskega centra Hiša mladih iz Šmartnega ob Paki, in Marko Pritržnik, direktor Mladinskega centra Velenje in predstavnik upravitelja mladinskega hotela v Velenju. Mestno občino je zastopal Darko Lihteneker, predstojnik Urada za negospodarske javne službe, sodelovala pa sta tudi vodja TIC-a Alojz Hudarin in Aleš Ojster šek z Ura da za mla di no Republike Slovenije.
Vprašanj, na katera so iskali odgo-
vore, je bilo veliko: kako bo hotel zaživel, kako bodo vanj vključeni Šalečani, kakšni bosta osnovna in dopolnilna ponudba mladinskega hotela, kolikšne bodo nastanitvene kapacitete. To je le nekaj vprašanj, na katera so iskali odgovore. In so jih tudi našli. Če ne vse, pa večino. Direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik je povedal več o tem, kako daleč je gradnja v tem trenutku. »Smo že v fazi obrtniških in inštala cij skih del, tako da bomo poleti lah ko zaklju či li z vno som opreme. Zato lahko rečem, da bodo v novem šolskem letu vrata mladinskega hotela v Velenju za vse na široko odprta.« Hkrati z gradnjo pa se že pripravljajo številni projekti, ki bodo s hotelom povezani. »Eden takšnih je strategija za mlade v mestni občini Velenje. Pripravlja-
mo tudi enega, ki ga želimo narediti skupaj z enim od proizvajalcev električnih kitar v Sloveniji. To bo mednarodna izmenjava, po kateri bi vsak udeleženec za zaključek odnesel domov svojo lastno električno kitaro kot izdelek, ki bi ga naredil v sklopu enega tedna ali dveh. Poleg tega naše sorodno bošnjaško društvo pripravlj projekt, namenjen migrantom. Vedeti moramo, da bo leto 2011 mednarodno leto prosto-voljstva, zato se bomo tudi na tem področju prijavljali preko evropskih programov na različne projekte.«
Sicer bo hotel nudil 58 postelj, internetni kotiček, učilnice ... »To je naša dodana vrednost. Ne bomo ponujali samo prenočišč, ampak tudi možnosti za izvedbo različnih projektov,« še dodaja Pritržnik.
REKLI
Alojz Hudarin, vodj a TIC-a:
» Z mla din skim hote lom se bo naša kvaliteta zagotovo dvignila. Tudi zaradi večje kapacitete ležišč. Tu nam je do zdaj veliko manjkalo. Pri vsaki večji pri-re dit vi ali dogod ku, ki ima mednarodni značaj, ugotavljamo, da so naše kapacitete premajhne in zato uporabljamo kapacitete drugih občin. Mislim, da bo Velenje v naslednjih letih postalo prepoznavno in bo dopolnilo svojo turistično ponudbo predvsem z vsebinami, kijih nameravajo posamezni investitorji zgraditi ob Velenjskem jezeru. Ves čas pa si bomo morali prizadevati za inte res mla dih, da bodo povedali, kaj želijo, in bodo sodelovali pri različnih programih. Jaz sem velik optimist, zato verjamem tudi v projekt mladinskega hotela in si želim, da bi bili skupaj še bolj uspešni, kot smo bili do sedaj.«
Sonce, voda, zrak - elektrika
Alternativno je naravno, a tudi drago - Priprave na naskok ali varovanje županskega stolčka -Pivovarna z novim vodstvom spet v ospredju
Zdaj, ko se pri nas pripravljamo na gradnjo dveh velikih energetskih objektov - gradnja novega bloka 6 v termoelektrarni Šoštanj se je kljub še vedno aktualnim pomislekom dejansko že začela, odločitev o gradnji še ene nuklearke še ni padla - mnogi vse bolj opozarjajo na to, da bi se morali bolj ozirati po novih virih energije. Še celo »klasična« voda ni vsem po volji, predvsem pa niso za to, da bi imeli hidroelektrarne povsod. Predvsem jim naravovarstveniki niso naklonjeni na Muri, ponekod jim niso všeč niti mini elektrarne, ki naj bi bile sicer sprejemljive predvsem v odročnih krajih.
Mnogi so zadnji čas najbolj zagreti za sončne elektrarne. Tudi na našem območju jih imamo že precej, od Savinjske doline do Kozjanskega in na Konjiškem. Večje in manjše. Velika je zrasla celo med vinogradi na kozjanskem gričevju, pa na strehah Celjskega sejma. Za izrabo sonca nekateri »navijajo« tudi zato, ker imamo odličnega domačega proizvajalca fotonapetostnih modulov, družbo Bisol iz Latkove vasi. Ta tako močno verjame v kakovost svojih izdelkov, da se je te dni, ko se je s svojimi izdelki predstavila na sejmu v Belgiji, tudi odločila, da bo garancijo za svoje izdelke s pet let podaljšala na deset. Ob tako močnem skoku pa že morajo zaupati svojim izdelkom!
Vendar se najdejo tudi taki, ki tudi ob postavljanju sončnih elektrarn opozarjajo, da z moduli kvarimo podobo naše pokrajine. Komaj smo predvsem po vaseh naredili malo več reda pri pokrivanju streh, že se »v mesti in na vasi« namesto opeke pojavlja »modularna« strešna kritina. Tako postaja vse bolj očitno, da protivetrna akcija, to je akcija varuhov narave in zaščite ptic proti vetrnim elektrarnam, ni bila edina te vrste.
Ob vsem tem pa mnogi opozarjajo še na ceno na take »nove« načine proizvedene električne energije. Proizvodna (in odkupna) cena je precej višja, kar seveda draži tovrstno energijo v našem sistemu. Plačamo pa jo seveda vsi potrošniki električne energije. Pa se tako nekako prisilno ekološko obnašamo.
Za večino je še najbolj naravna izraba lesa, predvsem odpadnega seveda. Čeprav je tudi res, da gre nekaterim v nos dim, ki se vali iz dimnikov, pa čeprav okolju naj ne bi bil najbolj škodljiv. Pa preskočimo na koncu še na povsem drugo področje, ki pa tudi zadeva neke vrste alternativnost. Bodo po naših občinah ostali sedanji župani ali se bodo občani odločili za drugo alternativo? To vprašanje že postaja močno aktualno ob začetku tega volilnega leta. Čas namreč hitro teče in volitve bodo zdaj zdaj pred vrati. Po mnogih občinah že krožijo imena mogočih kandidatov. V več primerih, tudi na našem območju, se bodo za županski stolček poskušali znova potegovati sedanji župani, drugod bo na županski stolček zagotovo prišla sveža kri. Stranke sicer ponekod še malo tipajo, kako bodo ravnale konkurenčne stranke, koga bodo kandidirale. Ponekod pa so tudi v negotovosti, ker še ni znana dokončna usoda odločitve o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije. To velja tako za župane, ki so že poslanci, kot za poslance, ki bi radi postali župani. Zato pričakujejo, da bi prišlo čim prej do odločilnega reza. Na našem območju pa znova stopa v ospredje laška pivovarna, ki je že nekaj časa pod novim vodstvom. Nekaterim pravijo, da kar pod ljubljanskim, saj je Dušan Zorko po Unionu prevzel še Laško. A zdaj o tej družbi ne govorijo znova zaradi česa slabega, ampak zaradi novih poslovnih potez. Laška pivovarna naj bi začela proizvajati lastno pivo tudi v Srbiji. Odločitev naj bi padla zelo hitro. Še prej pa bo verjetno padla kocka o odprodaji časnikov Večer in Delo. Vsaj prvega.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
V SREDISCU
Oskrba z vodo v Šaleški dolini -zanesljiva, varna in kvalitetna
Oskrba z vodo, ki jo gospodinjstvom v Šaleški dolini zagotavlja Komunalno podjetje Velenje (KPV), je zanesljiva, varna in kakovostna. Naj se sliši še tako naduto, kot bi morda kdo rekel, temu v prid govorijo dejstva. Konkretno rezultati nenehnega preverjanja, nadzora, primerljivost z drugimi podobnimi sistemi. Nenazadnje nam to potrjujejo tudi strokovnjaki.
Zanesljiva oskrba z vodo
Se kdaj vprašate, kdaj ste nazadnje ostali brez neoporečne pitne vode? Če ste morali za odgovor vsaj malce pomisliti, pomeni, da dobro opravljamo svoje poslanstvo in v vaše domove vsak dan do pipe pripeljemo to neprecenjivo dobrino. V razmislek naj bo podatek, povedan na prireditvi ob svetovnem tednu vode v Stockholmu leta 2007, da kar 2,7 milijarde ljudi na svetu nima urejene varne in redne oskrbe s pitno vodo. Dovolj nazoren je podatek o pomenu oskrbe s pitno vodo, česar pa se marsikdaj ne zavedamo, saj v našem okolju praktično nikoli, še v izrazitejših daljših sušnih obdobjih, ne občutimo pomanjkanja.
Še pred sto leti je bila poraba vode minimalna, saj so za potrebe pitja, kuhanja, umivanja in pranja ljudje večinoma ročno črpali ali zajemali vodo iz vodnjakov oziroma izvirov. Sedaj pa se samo gospodinjstvom namenja približno 110 do 130 litrov na prebivalca na dan; količinski podatki za potrebe industrije so seve-
da temu primerno višji.
Po podatkih v lanskem letu kljub velikemu številu okvar ni bilo daljših prekinitev oskrbe z vodo, razen za nekaj ur.
Var na oskr ba z vodo
Vsak vodovod ima svoje značilnosti, zato je pomemb no vedeti, iz kate re ga vodnega vira prihaja voda v naše domove in kako vodovodne sisteme upravljamo. Za čim bolj varno oskrbo z vodo v Šaleški dolini smo v Komunalnem podjetju Velenje uvedli reden "samonadzor" kakovosti pitne vode - HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point). Poleg tega izvajamo nadzor nad ustreznostjo pitne vode tudi z Republiškim monitoringom, katerega nosilec je Inštitut za varovanje zdravja RS, in Inšpekcijskim nadzorom, ki ga izvaja Zdravstveni inšpektorat RS. Menimo, da sistemi nadzora in samokontrole ustreznosti pitne vode delujejo zelo učinkovito, saj je voda, ki jo pripeljemo do pip uporabnikov, brez sanitarnih pomanjkljivosti. Z gotovostjo lahko trdimo, da je pitna voda, ki jo iz javnih vodovodnih sistemov v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje dobavljamo prebivalcem Šaleške doline, zdravstveno ustrezna.
Kaj je pitna voda? To je »voda v svojem prvotnem stanju ali po pripravi namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakira-na voda in vsa voda, ki se uporablja v proizvodnji in prometu živil.«
Pitna voda mora izpolnjevati zahteve
za varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki kakršnegakoli onesnaženja. Zato redno pregledujemo, ali voda vsebuje indikativne organizme, kot so - na primer - bakterije Escherichia coli, ki pre-
bivajo v človeškem črevesju. Če odkrijemo te bakterije, takoj poiščemo vir onesnaževanja.
Kakovosti vode ne kvarijo le mikroorganizmi, temveč tudi industrijski odpadki in odplake. Po podatkih Združenih narodov (leta 2003) vsak dan odvrže-mo v reke, jezera in potoke okoli 6 milijonov ton odpadkov - ta količina pa očitno še narašča. Sintetične organske snovi lahko vstopijo v sladkovodno prehranjevalno verigo in preidejo v vire pitne vode. Takšne snovi so pesticidi, herbicidi in farmacevtske učinkovine, pa tudi snovi, uporabljene v proizvodnih pos-
topkih. V industrijskih odplakah so tudi anorganske strupene snovi, na primer kisline, cink in svinec ter druge težke kovine.
Po zakonu smo kot upravljalci zavezani obvestiti prebivalstvo o morebitnem onesnaženju in večjem tveganju. Več o načinih obveščanja javnosti ob onesnaženju vode lahko preberete na naših spletnih straneh www.kp-velenje.si. Za vse sisteme redno izdajamo poročila o zdravstveni ustreznosti, ki so prav tako dostopna na spletnih straneh.
Ko vodo spustimo v vodovodni sistem, je ta ustrezne kakovosti; težave pa se lahko pojavljajo tudi na "pipah" uporabnikov naših storitev. Zaradi stare ali neprimerne vodovodne napeljave v hišah ali starih delih naselij, kjer cevi dolgo niso bile pregledane ali zamenjane, je tveganje zaradi onesnaženja večje. Prav interna vodovodna omrežja so v zadnjih letih zaradi starosti velikokrat razlog neustreznosti vode, zato lastnikom svetujemo redno izpiranje in vzdrževanje le-teh. V takih primerih bi morali svoj del odgovornosti in skrbi nase prevzeti tudi prebivalci. Na njihovo željo jim zaposleni KPV, PE Vodovod - kanalizacija, kakovostno izperejo notranje vodovodne inštalacije.
Če se pojavi sum o onesnaženju vode, je prav, da vedno pokličete našo dežurno službo, ki skrbi za vašo varno oskrbo z vodo. Pozorni moramo biti na vonj in barvo vode - pitna voda mora biti brez vonja in barve, tudi vonja po kloru ne sme biti.
V podjetju menimo, da je tudi prav, da svoje uporabnike spodbujamo k uporabi vode iz javnih vodovodov, saj je zakonsko zahtevana kakovost vode v javnem sis te mu ena ka npr. uste kle ni če ni vodi. Preden sežete po plastenki ustekleničene vode, pomislite na prednosti vode iz pipe - ta se zamenja v ceveh v povprečju približno enkrat na dan, voda v plastenkah pa je večkrat stara ali postana ter med transportom in prodajo podvržena svetlobi, temperaturi itd ..., kar vse vpliva na njeno kvaliteto. Voda iz pipe je
zanesljivo boljša od 90 % ustekleničenih voda, poleg tega je vedno sveža in bogata s kisikom.
Morda je tudi skrajni čas, da začnemo vsi razmišljati v smislu varovanja okolja - za en liter ustekleničene vode se namreč porabi četrt litra nafte in tri litre vode, ki nazadnje konča kot odpadna voda. Veči na vode je uste kle ni če na v plastenkah iz polietilentereftalata ali PET, torej embalaže, ki se je v svetovnem merilu reciklira vedno manj. Za boljšo ponazoritev podatek: če bi 2 milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le eno tako steklenico, bi samo za vodo iz plastenk porabili približno 415 000 litrov nafte. Tej količini nafte pa moramo prišteti še fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, prevažali, jo hladili najprej v trgovini in nato še v domačem hladilniku. Spregledati ne smemo še, daje energija potrebna tudi pri komunalnem odvozu plastenk in njihovem morebitnem recikliranju. Voda iz vodovoda torej ne zahteva toliko energije in ne ustvarja odpadkov.
Zares neprijetna je resnica, da s pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo svoje okolje. Včasih ima naše ugodje za okolje -naravo preprosto preveliko ceno.
Na žalost se varne in zanesljive vodo-oskrbe ne da neskončno zagotavljati brez ustreznih sredstev, kar seveda predstavlja strošek za uporabnika. Vrsto let je vodo-oskrba v Šaleški dolini podhranjena in prihajamo v obdobje, ko bo potrebnega več denarja namenjati zagotavljanju doseženega standarda.
Kadar se vendarle pojavijo težave z oskrbo, pokličite našo dežurno službo v dispečerski center na Čistilni napravi za pitno vodo Grmov vrh na telefonsko številko 89-89-420, kjer smo vam na voljo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, 365 dni v letu.
■ Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.
Iz občine Šmartno ob Paki
Občinski prostorski načrti
Na območju spodnjega toka reke Pake ne manjka ugibanj o načinu pridobitve gradbenih parcel oziroma o spremembah namembnosti zemljišč. Nekatera razmišljanja gredo celo v to smer, da je to v domeni župana, občinskega sveta, zato posamezniki tako iščejo bližnjice do zazidalnih parcel.
Na občinski upravi so povedali, da to seveda ne drži. Trenutno so v veljavi prostorski akti iz let 1999 in 2004. Dostop do podatkov, katere parcele so zazidalne in katere ne, lahko preveri vsakdo na občinski upravi. "Res pa je," pravi župan Alojz Podgoršek, »da občinski prostorski načrt predlaga v potrditev članom občinskega sveta župan, vendar le za tiste parcele in območja, ki so prestala izredno zahtevno proceduro na državnih institucijah. Lahko rečem, daje vsaka bližnjica, samovolja ali kaj podobnega, zaradi izredno stroge zakonodaje popolnoma izključena.«
Zaradi zahtevnosti dela in trans-parentnosti postopkov, med katere sodijo tudi spremembe prostorskih aktov, odmera komunalnega prispevka, promet z zemljišči, je lokalna skupnost skupaj z občino Gornji Grad najela strokovno usposobljeno urbanistko.
Sicer pa še pravijo, daje promet z zasebnimi zemljišči manjši v primerjavi z minulimi leti. Najbrž ne samo zaradi krize, ampak zaradi različnih pogojev, pod katerimi jih prodajajo lastniki. Zaključek aktivnosti v zvezi z občinskimi prostor-
skimi akti, kijih izvajajo v tem trenutku, pričakujejo v občini letos.
Namesto pohval kri ti ke
Uporabniki ceste v soteski Hudi potok ne morejo verjeti, da namesto pohval o hitri in kakovostni odpravi posledic neurja na omenjeni cesti, ki je bila zaradi tega zaprta kar nekaj časa, letijo kritike in nekatera nečedna namigovanja na župana in občinsko upravo.
Ko smo povprašali, kako so reševali zadeve, smo poleg vpogleda v dokumentacijo in postopke izvedeli, da je vtem primeru občinska uprava ravnala po 17. členu Zakona o javnem naročanju, ki govori o izjemah, o tem, kdaj ni potrebno izvesti vse procedure in razpisov. Projekt rekonstrukcije ceste je izdelal Zavod za urbanizem Velenje, ta pa je bil osnova za ponudbe izvajalcem. Med prispelimi vlogami so izbrali ponudnika, katerega ponudba je bila za približno 50 tisoč evrov nižja od projektantskega izračuna.
Pri postopkih in gradnji je lokalna skupnost sodelovala s podjetjem NIVO Celje - koncesionarjem za urejanje vodotokov v občini Šmartno ob Paki, z Agencijo RS za okolje, z ministrstvom za okolje in prostor ter z državnim sekretariatom pri vladi RS. Predstavniki omenjenih ustanov so si večkrat ogledali stanje na tem področju in potrdili primernost projektov, izbiro izvajalca ter kakovost opravljenih del.
Če bi v lokalni skupnosti ravna-
li drugače, smo slišali, bi - po izkušnjah v marsikaterem drugem okolju - uporabniki čakali na ureditev ceste vsaj dve leti. Lep primer je ureditev središča občine, za katerega kljub podpisanim pogodbam postopki, ki jih vodi Direkcija RS za ceste, trajajo že leto in pol.
Več amandmajev na pro ra čun
V ponedeljek, 18. januarja, seje iztekla javna razgrnitev predloga letošnjega občinskega proračuna. Na občinsko upravo je prispelo več amandmajev, ki jih bodo sedaj
obravnavali na odborih.
Tako so se na sejo že sešli člani odbora za gospodarske javne službe, člani odbora za družbene dejavnosti se bodo sešli na sejo danes (v četrtek), v nadzornem odboru pa bodo podane predloge iz javne razprave obravnavali na seji 26.
januarja. Zadnjo besedo o letošnjem občinskem proračunu bodo imeli šmarški svetniki. Ti naj bi ga obravnavali na seji občinskega sveta v začetku prihodnjega meseca.
■ tp
"a*fAS 21. januarja 2010
4 _SOLSTVO
Razpis za srednješolske programe
Na šolah Šolskega centra Velenje za šolsko leto 2010/2011 v prvih letnikih na voljo 804 mesta v 29 programih -Znova možnost vzporednega izobraževanja v programu umetniške gimnazij e - smer glasba -Nov program - tehnik mehatronike
Tatjana Podgoršek
Prejšnji četrtek je ministrstvo za šolstvo in šport objavilo razpis za vpis v prvi letnik srednješolskih programov za šolsko leto 2010/2011. Skoraj 19.000 učencev, ki letos končujejo osnovno šolo, bo imelo prihodnje šolsko leto na srednjih šolah na voljo 25.423 vpisnih mest. To je 219 manj kot lani, toda zaradi manjše generacije (osnovno šolo bo končalo 588 devetošolcev manj kot lani) še vedno več, kot je kandidatov. V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki zaključuje osnovnošolsko izobraževa-
nje v tem šolskem letu 423 učencev ali 5 manj kot predhodno šolsko leto.
Novosti
Na šolah Šolskega centra Velenje so za prihodnje šolsko leto razpisali 804 vpisna mesta v 29 programih srednješolskega izobraževanja. Od tega je novincem na voljo 632 vpisnih mest v 22 programih,
Gabrijela Fidler
130 za dijake, ki bodo šolanje nadaljevali po katerem od 6 programov poklicno-teh-niškega izobraževanja, in 30 mest za dijake, ki se želijo vpisati v maturitetni tečaj. »Za prihodnje šolsko leto veliko novosti v naši ponudbi ni. Pridobili smo nov program poklicno-tehniškega izobraževanja tehnik mehatronike, po večletnih prizadevanjih pa ponovno možnost vzporednega izobraževanja v programu umetniške gimnazije - smer glasba,« je povedala Gabrijela Fidler, šolska svetovalna delavka na gim-
Letos je v programih nižjega poklicnega izobraževanja razpisanih 672 mest, 6862 v programih srednjega poklicnega izobraževanja, na srednjih strokovnih oziroma tehniških šolah 9320, na splošnih gimnazijah 6657 (od tega 511 v zasebnih) in na strokovnih gimnazijah 1912. Delež razpisanih mest za programe srednjega poklicnega izobraževanja se je tako povečal na 27 odstotkov (lani 25), za gimnazije pa se je od lani zmanj šal za sko raj dva odstot ka, in sicer s 34,7 na 33 odstotkov. Tudi delež mest za nižje poklicno izobraževanje je z lanskih treh odstotkov padel na 2,6, delež prostih mest v programih srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja pa se ni bistveno spremenil.
naziji in nadaljevala: "Tega smo zelo veseli. Naše sodelovanje z velenjsko glasbeno šolo traja že vrsto let, tudi uspešno je, saj si je potrebna znanja na šoli pridobilo danes kar nekaj odličnih glasbenikov.«
Vzporedno izobraževanje...
... je namenjeno učencem glasbenih šol, ki želijo glasbeno znanje nadgraditi še na srednješolski ravni. Dijakom omogoča obiskovanje katerekoli srednje šole hkrati ali z zamikom. Namenjeno je tudi tistim, ki si za osnovno srednješolsko izobraževanje niso izbrali gimnazijskega programa. Tu imajo na voljo 12 vpisnih mest.
... tehnik mehatronik
Program poklicno-tehničnega izobraževanja tehnik mehatronike je namenjen predvsem dijakom, ki so uspešno končali izobraževanje v triletnem programu mehatronik operater. Vanj se lahko vpišejo tudi tisti, ki so končali nekatere druge programe srednješolskega poklicnega izobraževanja. »Tudi učenci imajo sedaj priložnost, da se takoj po osnovni šoli vpišejo v štiriletni program tehnik mehatronike. Seveda pa obstaja možnost, da se vključijo najprej v triletni poklicni program in potem
nadaljujejo še dve leti v programu tehnik mehatronike po sistemu 3 + 2.«
Kot je še dodala Fidlerjeva, so vsi programi poklicnega in tehniškega izobraževanja, po katerih izobražujejo na Šolskem centru, prenovljeni, oblikovani na osnovi potreb delodajalcev, kar pomeni, daje jasno, za kakšna dela bo udeleženec izobraževanja usposobljen po uspešno končanem izobraževanju. Prvi del izobraževanja v prenovljenih in novih programih namreč temelji na širše zasnovanih skupnih znanjih in poteka v obveznih strokovnih modulih. Drugi del izobraževanja pa predstavljajo poglobljena znanja izbirnih modulov (npr. energetika, avtomatika, izdelovalec spletnih strani...), zanj pa bodo kandidati ob koncu izobraževanja dobili tudi dodatek k spričevalu po sistemu Europass.
Infor ma tiv ni dan
Na vseh srednjih šolah ga bodo pripravili v petek, 12., in v soboto, 13. februarja. Šole bodo prijave za vpis sprejemale do 23. marca, ministrstvo za šolstvo pa bo na svojih spletnih straneh objavilo stanje prijav do 2. aprila. Učenci bodo lahko slednje prenesli na drugo šolo oziroma v drug program do 14. aprila. Podatke o morebitni omejitvi vpisa bodo šole objavile najpozneje do 24. junija. Za programe, v katerih bo potrebno opraviti preizkus nadarjenosti ali spretnosti, pa se morajo kandidati prijaviti najkasneje do 18. februarja.
Malice nič več zastonj za vse dijake?
Na Šolskem centru Velenje so vsi proti predlogu ministrstva za šolstvo glede sprememb v subvencioniranju toplih obrokov za vsakega dijaka - Dijaki podpisuj ej o peticij o - Država naj ne varčuj e pri mladi generacij i
Tatjana Podgoršek
Napoved ministrstva za šolstvo in šport o spremembah zakona glede subvencioniranega toplega obroka za dijake je povzročilo obilo slabe volje med dijaki, njihovimi starši, nenazadnje pa tudi na samih srednjih šolah. S šolskim letom 2010/2011 naj bi namreč ne jedli zastonj vsi dijaki, kot v zadnjih dveh šolskih letih, ampak le dijaki iz socialno šibkih družin, ostali pa naj bi dopla čeva li obro ke gle de na gmot ni položaj družine. Na pobudo Dijaške organizacije Slovenije dijaki zbirajo podpise za ohranitev 100-odstotne subvencionirane prehrane za vse dijake.
Po predolgem čakanju spet na slabše
Živahna razprav na to temo in podpis peticije poteka že nekaj časa tudi na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV), kjer se v tem šolskem letu izobražuje blizu 2000 dijakov. »Odločno nasprotujemo napovedanim spremembam iz več razlogov,« nam je dejal Jernej Gassper, podpredsednik Dijaške skupnosti na ŠVC in član parlamenta Dijaške organizacije Slovenije, in nadaljeval: »Znižanje subvencije na 66 odstotkov bi po našem mnenju lahko povzročilo socialno razslojevanje med dijaki. Prav v tem obdobju se oblikujejo naše prehranjevalne navade, kijih prenašamo tudi v kasnejše življenje. Veliko dijakov se vozi v šolo od daleč
Jernej Gassper: »Naj ostane tako kot je danes.«
in za mnoge med njimi je malica edini topel obrok na dan. Še posebej sedaj, ko je finančna kriza. Ob sprejemanju zakona o 100-odstotnem subvencioniranju toplega obroka, maja 2008, smo dijaki menili, da je to korak v pravo smer, na katerega smo čakali predolgo. Tudi zato po slabih dveh letih od uveljavitve na njegove spremembe, ki bi kakovost našega »življenja in dela« v šoli precej poslabšale, ne moremo pristati.
Kot je še dejal Gassper, dijaki sicer pozdravljajo ureditev prehrane tudi v osnovnih šolah, a ne na račun sredstev, ki so že zagotovljena za njihovo prehrano. Prepričani so, daje dijaška prehrana njiho-
Bogdan Gregorin: "Mladi niso nič krivi za nastalo krizo, a bodo morali prav oni potegniti voz iz blata."
va pravica. Prav tako pozdravljajo druge pozitivne predloge, kot so sprememba toplega obroka v zdrav obrok, boljše evidentiranje, s katerim bi se privarčevalo nekaj denarja ...« Po besedah državne sekretarke na ministrstvu Alenke Kovšca naj bi država zagotovila za subvencioniranje prehrane za učence in dijake od 35 do 40 milijonov evrov na leto. Hkrati pa je še povedala, daje ministrstvo že pred sprejetjem zakona o subvencionirani prehrani zanje predvidelo, dabo to stalo državo približno 43 milijonov evrov. Zdi se ji pomembno opozoriti še, da bi država ob sprejetju sprememb zakona kasneje še zniževala odstotek subvencije.
Na vprašanje, koliko dijakov bi se ob uveljavitvi napovedanih sprememb prehranjevalo drugače kot danes, je Jernej Gassper odgovoril: "Težko bi ocenil. Ne tako malo. Pred uvedbo zakona smo dijaki dobivali bone in večkrat smo se izogibali malici ter se prehranjevali drugače."
Gassper je še poudaril, da imajo organizacijo v zvezi s prehrano na šolah
Ivan Kotnik: "Le sit dijak lahko optimalno dela v šoli."
ŠCV vzorno urejene. Večina dijakov je zadovoljnih z obroki. Morebitne pripombe rešujejo s ponudniki sproti.
Tudi starši smo davkoplačevalci
»Starši se pridružujemo mnenju dijakov in se zavzemamo za njihove brezplačne malice in za brezplačne malice učence na osnovnih šolah,« pravi Bogdan Gregorin, član sveta star šev na gim na ziji in sveta zavoda ŠCV. "To je njihova pravica in naj ostane še naprej nespremenjena. Država naj ne varčuje pri mla di gene ra ciji, ki jo je že tako zadolžila na dolgi rok, in naj omogoči šolajoči se mladini brezplačen, zdrav in topel obrok, pri sestavi katerega bi morali sodelovati tudi sami. Mislim, da se na ministrstvu ne bi smeli o tem več pogovarjati, ampak bolj o vsebinah vzgoj-no-izobraževalnega procesa ter stimulacijah za uspešne profesorje. Mladi niso nič kriva za nastalo krizo, a bodo morali prav oni potegniti voz iz blata." Zato naj drža-
va poišče denar drugje. Naj obdavči alkohol, cigarete, jahte, vile, ne pa učbenikov, prehrane. Tudi starši smo davkoplačevalci, mar ne.«
To je bil zahteven projekt
Ivan Kotnik, direktor ŠCV, je povedal, da je bilo uresničevanje pogojev za zagotavljanje toplega obroka hrane dijakom zahteven projekt, saj so imeli za to na voljo pičla dva počitniška meseca. V projekt so sami vložili več kot 40 tisoč evrov, več kot 20 tisoč evrov pa tudi Gorenje Gostinstvo Velenje kot največji ponudnik toplega obroka hrane dijakom. »Kar nekaj neprespanih noči in sivih las nam je povzročilo sprejetje zakona maja 2008. Stvari smo se na ŠCV lotili zavzeto in jo tudi vzorno uredili, po dobrem letu in pol pa ministrstvo napoveduje spremembe. Tudi mi smo proti.» Povedal je, da dobijo dijaki malico na štirih mestih. Poleg Gostinstva Gorenje so v projekt vključili še Osnovno šolo Gustava Šiliha. Odmor so podaljšali na 45 minut. Poskrbeli so za dijaške izkaznice, ki omogočajo nadzor, hkrati pa se lahko dijaki na osnovi te prijavijo po elektronski pošti, kaj in kje bodo jedli oziroma odpovedo obrok.
Ministrstvo kot enega od argumentov za spremembe navaja mačehovski odnos dijakov do hrane. Zato, ker ne jedo, hrana ostaja, prav tako naj bi z njo ravnali neprimerno. Ti očitki za dijake ŠCV, po trditvah Kotnika, ne veljajo, ker so organizirali stvari tako, da imajo dijaki dovolj odjemnih mest, da dobijo približno takšen obrok, kot jim ustreza, saj sodelujejo pri pripravi jedilnika. Tudi biološko so odmore naravnali tako, da imajo dovolj časa. Da so zadeve uredili res po meri dijakov, med drugim dokazuje podatek, da se topel obrok hrane uživa od 80 do 90 odstotkov vseh dijakov centra, kar pomeni, da je projekt, s katerim naj bi poskrbeli za zdrav in topel obrok dijakov in jim s tem privzgojili prehranjevalne navade, na centru dosegel cilj. »Vendarle ne moremo prezreti tudi tega, da skupaj z ministrstvom, lokalno skupnostjo pripravljamo gradnjo večnamenskega objekta. Graditi ga bomo začeli letos, v njem pa bo med drugim tudi večnamenska restavracija, ki bo odprta sedem dni v tednu.«
"Je pa res, da je ministrstvo z uvedbo 100-odstotne subvencionirane prehrane za dijake njihovim družinam »podarilo« v šolskem letu dobrih 400 evrov, kar ni malo. Zato je potrebno to dejstvo večkrat ponoviti dijakom, da se ti obnašajo do hrane dostojno in odgovorno."
Za zdaj uradnih sprememb še ni. Predvidene so za naslednje šolsko leto. In če bo do njih res prišlo? »V tem primeru bo kar nekaj organizacijskih težav, seveda ob predpostavki, da bo število obrokov ostalo nespremenjeno. Zdi se mi, da bi se dalo poiskati 10 milijonov evrov za prehrano osnovnošolcev kje drugje kot pri dijakih, da ne bodo prikrajšani,« je še dejal Ivan Kotnik.
ZDRAVSTVO
5
Namesto pacienti tja, specialisti sem?
Spremembe, ki so se j ih lotili v reševalni službi Zdravstvenega doma Velenje, naj bi šle na roko pacientom -V urgentni službi naj bi delali štirj e stalni zdravniki - Finančni položaj zdravstvenih domov še vedno slab, ne pa več porazen
Milena Krstič - Planine
Velenje - V Zdravstvenem domu Velenje so se lotili sprememb v organizaciji reševalne službe. Nekatere organizacijske spremembe, ki so jih uvedli, med reševalci niso naletele na simpatije, nekatere so povzročile odkrito nezadovoljstvo. Direktor Jože Zupančič, dr. med., pa pravi, da so te šele začetek procesa, s katerim želijo dvigniti kakovost storitev v dobro pacientov.
»V urgentni službi želimo imeti zaposlene stalne zdravnike, ne pa, da se ti menjavajo. Dva sta že zaposlena, eden je nastopil specializacijo iz urgent ne medi ci ne, v krat -kem jo bo nas to pil še eden. Tako bomo imeli za najnujnejše primere na voljo štiri ustrezno usposobljene zdravnike.« Dodatno bodo za to delo usposabljali, in jih že, tudi medicinske tehnike.
V dežurni službi širijo diagnostične oblike, predvsem laboratorijsko diagnostiko, v prihodnosti pa naj bi uvedli tudi ultrazvočno diagnostiko, ki bo medicinskemu osebju v nujnih primerih v pomoč pri ugotavljanju bolezni. »Načrtujemo uvajanje novih postopkov v sklopu oživljanj. Naši zdravniki se bodo za to izobraževali v celjski bolnišnici, o čemer smo se že dogovorili s strokovno direktorico bolnišnice,« pravi in dodaja, da pa mu je žal, ker niso uspeli s pediatričnimi dežurnimi centri v Sloveniji. »Dobro zamišljen projekt je ostal v predalu, glede na težke gospodarske razmere pa bo najbrž tam še nekaj časa. Šlo je za to, da bi imeli otroci v mreži dežurnih centrov v Sloveniji svojega dežurnega pediat-ra, v tej mreži pa bi ime- o dnevno pediatrično dežurstvo tudi Velenje.«
Specialisti sem, namesto pacienti tja?
Za izboljšanje sodelovanja s sosednjimi bolnišnicami načrtujejo srečanja z vodstvi. Najprej naj bi se srečali z vodstvom Bolnišnice Celje. »Radi bi dosegli, da bi bila obravnava naših pacientov še bolj tekoča, in se dogovorili za vsebine stopenjske delitve dela med primarnim in sekundarnim nivojem, da bi skrajšali
čakalne dobe predvsem za prve preglede in ponovne nujne preglede. To je težava, medtem ko kontrolni pregledi niso.«
Že dalj časa se z vodstvi bolnišnic dogovarjajo o tem, da bi določene specialistične vsebine sosednjih bolnišnic prenesli v Velenje, da bi torej ti svoje programe izvajali tukaj. Tako bi se, namesto da se pacienti vozijo na kontrolne preglede v celjsko, slovenjgraško in topolško bolnišnico, sem pripeljal specialist od tam. »Upamo, da se bo zdaj le premaknilo. To bi bilo pacientom v veliko olajšanje.«
tudi pomembna pridobitev za Šmartno ob Paki.«
Črn scenarij: otroci brez pediatra?
V Zdravstvenem domu Velenje nikakor ne uspejo priti do specializacije za pediatra. Že od leta 2004 razpisujejo potrebe po dveh specializacijah, od leta 2006 po štirih. »Šele lani smo dobili eno razpisano specializacijo in tudi eno prijavo.«
Težava, ocenjuje direktor Zdravstvenega doma, je velika. »Pri nas imamo ekipo
»Ne vem, od kod ta informacija, ker preprosto ne drži. Mi v letu 2008 in 2009 prekoračujemo ne nujne reševalne prevoze za 40 odstotkov. Dali smo vlogo za širitev teh programov. Vendar smo pri analizi prevozov opazili, da so mnogi delovni nalogi za prevoze napisani neskladno s pravili. Zdravnik lahko napiše delovni nalog za prevoz pacienta, kadar ta izpolnjuje pogoje iz pravil. Se pravi, da je zdravstveno stanje pacienta takšno, da ni sposoben opraviti prevoza z drugim prevoznim sredstvom.«
Pravila so dobili vsi zdravniki, o njih so se pogovorili na strokovnem sestanku,
ali prevoz z osebnim avtomobilom, ima ta pravico do prevoza z reševalnim vozilom. O tem odloča izbrani zdravnik, s tem, da upošteva kriterije iz pravil,« pravi Zupančič in dodaja, da pa nihče nima pravice na račun javnega denarja dajati nekaj, kar ni dogovorjeno.
»Pacient ima možnost, da dobi povrnjene potne stroške z osebnim avtomobilom s spremstvom ali pa z javnim prevoznim sredstvom, vendar tudi v okviru pravil. Pa tudi sicer v načelu velja, da se povrnejo potni stroški ali daje upravičen do prevoza z reševalnim vozilom do najbližjega izvajalca. To pomeni, da če nekdo želi na operacijo kolka v Valdoltro, dobi povrnjene potne stroške do Celja ali Slovenj Gradca, tako kot je lahko upravičen do prevoza z reševalnim vozilom do Celja ali Slovenj Gradca, nikakor pa ne do Valdoltre. Za terciarno raven pa sta to Maribor in Ljubljana.«
1. februarja prehajajo na on-line sistem, pri katerem bo še posebej pomembno, da se bodo držali pravil.
Jože Zupančič, dr. med.: »Zdravstvena postaja Šoštanj bo dobila februarja novo
ambulanto.«
V Šoštanju nova ambu lan ta
Kadrovska problematika v Sloveniji je še vedno pereča. Še vedno manjka zdravnikov. »Na naš razpis petih prostih delovnih mest se ni prijavil nihče. Do zdravnikov je težko priti. Kljub temu 1. februarja v Zdravstveni postaji Šoštanj odpiramo novo ambulanto, kjer bo začela delati kolegica Vrabičeva. S tem bo dostop do zdravstvenih storitev bistveno lažji, poskrbeli pa bomo tudi za vprašanje v sklopu izgradnje 6. bloka, ko bo tam nastanjenih okoli 1.600 delavcev. V Šmartnem ob Paki bomo v dogovoru s kolegom Kunejem odprli še enkrat do dvakrat na teden tudi pediatrično ambulanto, tako da bo dostop do pediatra tri- do štirikrat na teden, kar bo
Lani in predlani so nenujne prevoze z reševalnimi vozili prekoračili za 40 odstotkov.
pediatrov, a kaj ko bodo štiri pediatrinje, že letos in prihodnje leto, izpolnjevale pogoje za upokojitev. Na to opozarjamo že vrsto let. Ce bi omenil najbolj črn scenarij, bi po njem to pomenilo, da bi več kot 5.000 otrok ostalo brez svojega zdravnika.«
Reševalni prevozi po navodilih
Pred časom je poslušalka Radia Velenje v oddaji Težava je vaša, rešitev je naša, zatrdila, da zdravniki ne smejo več pisati nalogov za reševalne prevoze. Direktor Zdravstvenega doma Jože Zupančič je ta podatek v isti oddaji zanikal. Zdaj ga je ponovil in dodatno osvetlil.
vodstva sosednjih bolnišnic pa zaprosili, da se dogovorijo s svojimi zdravniki, da naj po pravilih izpolnjujejo tako vsebinske kot administrativne naloge, ki izhajajo iz reševalnih prevozov.
»Ker nekateri nalogi niso bili pravilno izpolnjeni, smo imeli velike težave pri zaračunavanju teh storitev. Zavod za zdravstveno zavarovanje nam je fakture za naloge za prevoze, ki niso bili pravilno izpolnjeni, zavračal. Pri tem le skušamo narediti red.«
Kdaj z reševalnim avtomo bi lom?
»Kadar je zdravstveno stanje bolnika takšno, da ni sposoben za javni prevoz
Bolje, a še vedno težko
Poslovanje lani? Znano je, da so sistemski ukrepi lani močno prizadeli zdravstvene domove. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so ocenjevali, da bodo praktično vsi zdravstveni domovi v državi leto končali z izgubo.
» Potem nam je s temi težavami uspe lo priti do predsednika vlade in ministra za zdravstvo. V dogovoru z zavarovalnico so sledili dodatni ukrepi, tako da bo ta situacija ublažena. Sprejetje bil aneks 2, ki popravlja napake iz aneksa 1, a žal ne v celoti. Situacija je še vedno težka, ni pa več takšna, kot je bila in kot se je nakazovala.«
Starševstvo ni vedno lahko
V ponedeljek se v Vili Mojca začne nov sklop brezplačnih predavanj v šoli za starše, ki potekajo pod nazivom »Otroci so naše največje bogastvo«
Velenje, 25. januar - Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje bodo tudi letos izvajali brezplačna predavanja in srečanja s strokovnjaki različnih področij. S šolo za starše imajo doslej dobre izkušnje -zadovoljni so tako organizatorji kot udeleženci. Prvo srečanje v novem sklopu šole za starše bo ta ponedeljek ob 17. uri v Vili Mojca, ko bo na vrsti predavanje z naslovom »"K nižanju družinskih stroškov pritegnimo tudi otroke". Predavala bo psihologinja Anka Zajc.
Kristina Kovač, sekretarka MZPM
Velenje, pravi: »Za vsak poklic se je potrebno izobraževati, za nekatere zelo dolgo. Tudi starševstvo je poklic, o katerem izvemo nekoliko v času šolanja. Vprašanje je, če je to dovolj? Ob vsem lepem, kar prinaša poklic staršev, se vanj v času otroštva in mladostništva naših otrok vpleta zahteven šolski sistem, preobremenjenost staršev, stresi, neomejena ponudba ... Starši se morda ravno zato še bolj kot pred leti čutijo odgovorne, iščejo nasvete, v želji, da bi njihovi otroci brez večjih težav zrasli v zadovoljne in odgovorne osebnosti.« In
vse to je tudi motiv, da na MZPM Velenje že vrsto let pripravljajo šolo za starše.
V prijetnem ozračju udeleženci izvedo številne koristne informacije, hkrati pa si lahko brez sramu in zadržkov izmenjajo izkušnje. Srečanja se bodo nadaljevala praviloma vsak predzadnji ponedeljek v mesecu. In kaj letos še pripravljajo? 15. februarja bo psihologinja Marja Strojin pripravila predavanje na temo »Vse se začne v družini«, 22. marca bo pedagoginja Zdenka Peloz spregovorila o postavljanju meja pri vzgoji, 19. aprila bo
pedagoginja Zlatka Jambrovič osvetlila odnose v družini, 8. maja bo dr. Cristian Gostečnik (OFM) spregovoril o avtoritetah v družini. V maju bodo pripravili še dve srečanji - 17. maja bo psihologinja Elen Uršič spregovorila o ozaveščenem starševstvu, zadnji dogodek v okviru letošnje šole za starše pa bodo 29. maja pripravili člani kluba vzgojiteljev Mladi za mlade. Naslovili so ga preprosto Imamo se lepo.
Vse, ki jih šola za starše zanima, vabijo, da pokličejo v Vilo Mojca. Telefonska številka je 897 75 40. Z veseljem vam bodo povedali še več. Telefon pa zavrtite tudi, če ste se že odločili, da se boste predavanj in srečanj udeležili, saj si želijo predhodne prijave.
Pester februar
Na MZPM Velenje bodo v zadnjih januarskih dneh imeli veliko dela, saj bo februar poln zanimivih dogodkov. 1. februarja bodo tudi letos začeli z izposojo pustnih kostumov. Izbira je iz leta v leto večja, tudi letos pa bodo več kot stotim, ki jih že imajo v lasti, dodali še nekaj novih pustnih likov.
V teh dneh na osnovnih šolah v Šaleški dolini že tečejo priprave na letošnji otroški parlament. Mladi so si tudi tokrat sami izbrali temo, o kateri bodo govorili zelo glasno, starejši pa jim bomo tudi tokrat z veseljem prisluhnili. Medobčinski otroški parlament MZPM Velenje pripravlja v sredo, 10. februarja, v sejni dvorani velenjske občinske hiše, tema pa je široka in aktualna: »Stereotipi, rasizem, diskriminacija«.
Poleg tega v teh dneh zaključujejo program dejavnosti za letošnje zimske počitnice. Te se bodo v Šaleški dolini začele 22. februarja, kot vsako leto pa jih bodo lahko tisti, ki bodo ostali v dolini, preživljali tudi v vili Mojca in ob drugih dejavnostih, ki jih bodo pripravili na zvezi.
6
wiH:as
w
s
Od srede do torka - svet i n domovina
Tokrat doma na stopničkah v slalomu.
žabjcr
perspektiva
Bojna gesla
Jure Trampuš
Nekje v glavi imam skladiščen urbani mit. Zgodba gre takole: sredi osemdesetih je oblast iskala prostor za skladišče radiodak-tivnih odpadkov iz jedrske elektrarne Krško. Za eno od lokacij je bila predvidena Šaleška dolina, a se je ljudstvo uprlo, na Titovem trgu se je zbrala množica - mnogo prej in še dolgo kasneje ne tako velika - in zeleno protestirala proti še enemu udarcu degradirani dolini. Dogodek je imel širše posledice, nastale so zelene iniciative, umirajoči gozd in Zavodnje pa so prisilile oblast in industrijo, da sta se začeli ozirati okoli sebe. No, zapisano še ni mit, ta sledi: v tistem času naj bi se slika velenjskega zborovanja pojavila v Newsweeku s pripisom, da so se v socialistični Jugoslaviji z velenjskim protestom začele prave demokratične spremembe. Da je zelena načela rdečo. Ne vem, kaj je s to fotografijo, a sprememba političnega sistema se je zagotovo začela kaliti tudi zaradi okoljskega ozaveščanja; pobude o drugačnem svetu so vzklile preko zelenih oči.
Od tega je že četrt stoletja. Okolje doma se je spremenilo, dimniki so dobili očiščevalne naprave, pogrezajoča se jezera so obkrožile tekaške poti. Odlagališča izgorelega urana še vedno ni, so pa zato okoljska vprašanja vsaj zapisana v politične programe, četudi njihova izvedba velikokrat grdo šepa. Zelena je postala trend, čisto okolje komercialni simbol, bojno geslo, kije velikokrat votlo, kot se bojnimim geslom pač vedno dogaja.
In Šaleška dolina? Beremo, da je pred časom dobila dober posel, da se je rešil njen razvoj, da so se ohranila delovna mesta, da bo ostala električni center Slovenije, lokalna energetska velesila. Nov, boljši, čistejši, učinkovitejši blok termoelektrarne Šoštanj naj bi dolino rešil pred propadom.
OK, številke dokazujejo, da bo nova elektrika okolje obremenjevala manj, kot jo stara. Emisije žvepla so že danes neprimerljive s tistimi iz umazanih osemdesetih, prav tako pa naj bi nova tehnologija iz ubogega lignita iztisnila več energije, kot jo današnji bloki. Dobra milijarda evrov je samo davek velike investicije, ki bo krmila Slovenijo in pomagala Šaleški dolini še mnogo srečnih let. Vse to je verjetno res. Brez elektrike ni modernega življenja in država si kakšne druge, resnejše alternative ne more privoščiti. Morda, ampak pri vsem skupaj me nekaj zelo moti. Ne v beli Ljubljani ne v rodnem Velenju nisem zaznal resnih, ne politikantskih ali zeleno fundamentalističnih, pač pa resno argumentiranih, treznih, prepričljivih mnenj, ki bi izgradnjo novega bloka osvetlila iz drugega kota. Zakaj pa mora razvoj Velenja še vedno temeljiti na premogu, industriji iz prejšnjega tisočletja, zakaj moramo v Šaleški dolini še naslednjih ducat in še nekaj let gledati dimnike in razmišljati, kaj vse se vali iz njih. Ali ni res druge možnosti, kaj pa se bo z Velenjem zgodilo čez dvajset let, ko naj bi lignita dokončno zmanjkalo, bo izginilo, je samoumevnost novega bloka samo izgovor za pomanjkanje alternativ?
Energija, ki se je sredi osemdsetih nakopičila na Titovem trgu, je soprispevala k rušenju preživelega sistema. Danes se zdi, da je pomembna le energija, ki se pretaka po žicah, tista druga pa se utaplja v neonu in blišču samoumevne prihodnosti. Demokratični deficit javnega dialoga ob izgradnji novega bloka je oglašujoč. Res je, bili so pogovori z občani, bile so tudi razgrnitve državnih planov, vendar se v trenutku, ko me prepričujejo, da je novi blok edina možnost, edina prava pot v lepšo prihodnost, začnem počutiti zelo nelagodno. In še bolj nelagodno se počutim, ko me v Ljubljani sprašujejo, zakaj se nam zdi v Velenju šoštanjska investicija tako zelo dobra. Zakaj že? Zaradi knapov? Zaradi dimnikov? Zaradi tradicije?Zaradi odsotnosti drugačnega razmišljanja?
tra lahko podprli Zanoškarja, v Zaresu pa so menili, da bi bilo bolje, da ostane župan.
Finančni ministri evroobmočja so sklenili, da luksemburški premier Jean-Claude Juncker ostaja na čelu skupine držav z evrom še za
Sreda, 13. januarja
Pred evropskimi poslanci se je predstavil Janez Potočnik. Kot kandidat za novega komisarja za okolje je poudaril, da se bo zavzemal predvsem za zeleno gospodarstvo. Svojo predstavitev je začel s citatom: »Evropa bo zelena celina ali pa je ne bo.«
Potočnik: »Evropa bo zelena celina ali pa je ne bo.«
Na ministrstvu za finance so v javnost poslali oceno, daje bil lanski proračunski primanjkljaj za približno 100 milijonov evrov nižji od tistega, ki je načrtovan z rebalansom.
Sestala sta se Borut Pahor in Jadranka Kosor, ki sta sklenila, da bosta ustanovila mešano komisijo, ki se bo ukvarjala z reševanjem drugih odprtih vprašanj po arbitražnem sporazumu. Z izjavo, da ogenj med njima nikoli ne bo ugasnil, pa je premier poskrbel tudi za posmeh medijev.
Oči sveta pa so se uprle v Haiti. To že sicer revno državo je namreč prizadel rušilni potres. Tistega dne smo izvedeli le, daje zahteval več tisoč življenj in da je veliko ljudi zasutih pod ruševinami.
Četrtek, 14. januarja
Zavrelo je ministru za pravosodje. Na odločitev tožilcev, da jih ne bo na sestanek z njim, se je odzval z besedami, da »če pride do takšne zavrnitve vodstva državnega tožilstva, potem to očitno pomeni bojkot pravne države.« Premier Pahor se je na obtožbe SDS, da
Med njima je vroče.
stoji za vsemi pritiski na Barbaro Brezigar, odzval z besedami, da nikoli ni izvrševal pritiska na regulatorje, tudi na generalno državno tožilko ne.
Minister za finance pa je napovedal spremembe pri določanju trošarin. Najverjetneje se bodo aprila prvič povišale trošarine za cigarete, ki bodo na 1000 cigaret višje za pet evrov, povišanja pa so predvidena še 1. aprila 2011 in 2012, vsakič za pet evrov.
Na poslovil nem obisku v Slo -veniji se je mudil hrvaški predsednik. Stipe Mesic se je srečal s sloven skim poli tič nim vrhom in hvalil odnose med Slovenijo in Hrvaško.
Vlada je napovedala, da bo zakon o minimalni plači pripravila do konca januarja, najverjetneje pa bo na seji že prihodnji teden. Sindikati so bili z odločitvijo zadovoljni, delodajalci začudeni.
Jemenski kleriki so zagrozili, da bodo sprožili »sveto vojno«, če se
bodo tuji vojaki v Jemnu pridružili bojem proti teroristični mreži Al Kaida.
Petek, 15. januarja
Medijsko izpostavljen DeSUS je izbral kandidata za novega ministra, a izvedeli smo le, da je poslanec stranke. Matjaž Zanoškar je to komentiral: »Lahko da sem jaz, lahko da nisem. Ne vem.«
Minister za razvoj Mitja Gaspari je dejal, da bo vlada slovensko izhodno strategijo sprejela predvidoma do konca meseca. Poudaril je še, da izhodna strategija praviloma ne bo seštevek ukrepov, ki so bili sprejeti za izhod iz krize, ampak bo usmeritev za delo vlade v prihodnosti.
Projektna pisarna vlade v Pomurju je uradno odprta.
Zakon, ki naj bi pomagal razvoju Pomurja, je začel dobivati podobo tudi v praksi. Minister Henrik Gjerkeš je namreč odprl projektno pisarno vlade v Pomuiju.
Oglasila se je še Barbara Brezigar. Dejala je, da je minister za pravosodje ravnal nezakonito in po telefonu izvajal nedopusten pritisk na državne tožilce. Zalar je na to že odvrnil, da so zadeve pravosodne uprave v pristojnosti ministra.
Pa ni bil edini minister, ki se je bodel s tistim, kaj sme in česa ne. Minister za finance Franc Križa-nič je v medijih poudarjal, da nikoli ni izvajal pritiskov na avtonomijo univerze, in sicer »ne kot profesor, ne kot minister in ne kot alpinist.« V javnosti je namreč odmevala novica, da naj bi minister Kri-žanič pri dekanu ekonomske fakultete posredoval zaradi sestave komisije za zagovor doktorske disertacije njegove uslužbenke Katje Božič.
Predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič je nepreklicno odstopil. Nadzorni svet je na vrh družbe že ime noval novega človeka -Tomaža Berločnika.
Sobota, 16. januarja
Koprska občina je napovedala, da namerava za pridobitev novih plaž zasuti 40 metrov širok pas morja, razmišljajo pa tudi o umetnem otoku s 140 metrov visokim nebotičnikom v obliki svetilnika.
Afga ni stan ski parla ment je na glasovanju znova zavrnil večino kandidatov za ministre, ki jih je predlagal afganistanski predsed-
nik Hamid Karzaj. 224 parlamentarcev je potrdilo le sedem od 17 predlaganih ministrskih kandidatov, med njimi pa je Zalmaj Rasul, ki bo zasedel položaj zunanjega ministra.
Vsakodnevne novice so potrdile, da je potres na Haitiju najhujša nesre ča, s kate ro so se kadar koli srečali Združeni narodi. Haitijske oblasti so sporočile, da se bojijo, da je mrtvih 200 tisoč. »To je zgodovinska katastrofa. V zgodovini ZN se še nismo srečali s čim podobnim,« je dejala predstavnica urada ZN. Sproti so se sicer preživeli trudili čim hitreje pokopavati umrle, pri čemer so bili prebivalci tako obupani, da so trupla odvažali kar s tovornjaki v skupinske grobove na obrobju glavnega mesta.
Nede lja, 17. januarja
Razveselili sta nas domači športnici. Petra Majdič je zasedla drugo mesto in se tako približala skupni zmagi v šprintu, Tina Maze pa je z devetega mesta po prvi vožnji napre dova la na dru go in tako domačim navijačem v Mariboru polepšala dan.
Iz Celja se je poslavljal nadškof Anton Stres. V pastirskem pismu se je zahvalil vsem, ki so kakor koli povezani s škofijo, in poudaril, da nikoli ni skrival, da težko odhaja iz Celja, čeprav ve, da tako mora biti.
Na frankfurtskem letališču je nemška carina nekemu Angolcu zasegla 86,7-karatni nebrušeni diamant v vrednosti 2,5 milijona evrov.
Na Haitiju pa je bilo vse huje. Obupani prebivalci haitijske prestolnice, po kateri se zaradi razpadajočih trupel širi neznosen smrad, so se naveličali čakati na pomoč in začeli množično bežati iz mesta.
V Iraku so najbolj strah zbujajočega sodelavca Sadama Huseina, Kemičnega Alija, že četrtič obsodili na smrt. Tokrat so mu naj huj šo možno kazen prisodili zaradi napada s plinom na kurdsko vas Halab-dža, ki je zahteval 5000 žrtev.
Pone de ljek, 18. januarja
Gorazd Pretnar z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper je pre-mierja Boruta Pahorja pozval k
^■r- .a
I_iJ
Ali Miklavčič res omejuje svobodo znanosti?
razrešitvi zdravstvenega ministra zaradi omejevanja znanstvene svobode. Vzrok za njegovo dejanje je odločitev ministra Miklavčiča, ki je na odgovornost poklical direktorja zavoda Milana Kreka, ker je ta objavil raziskavo o povečani vsebnosti mikroorganizmov v vodi iz vodomatov in tako kršil ustavo, z grožnjami zaposlenim pa tudi kazenski zakonik Republike Slovenije.
V SD so odgovorili stranki SDS in njenim predlogom za hitrejši izhod iz krize. Dejali so, da so »zadovoljni, da je skrb za izhod iz krize skupna skrb,« in dodali, da se nekateri ukrepi, ki jih predlaga SDS, že izvajajo.
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je pravosodnemu ministrstvu poslala mnenje o predlogu navodil za uporabo državno-tožilskega reda, ki ga je izdal pravosodni minister.
Iz zapora je prišel Ali Agca, atentator na papeža Janeza Pavla II. leta 1981, ki je napovedal: »Napoi vedujem konec sveta. Ves svet bo uničen v tem stoletju. Vsi ljudje bodo umrli.«
Tokrat so se tla stresla v Gvatemali. Državo je prizadel potres 6,0 stopnje po Richterjevi jakostni lestvi ci.
Torek, 19. januarja
Poslanske skupine koalicijskih stran so nastopile ostro: »Generalna državna tožilka naj končno zagotovi, da bodo državni tožilci samostojni v procesu odločanja.« V SD-ju, Zaresu in LDS-u so hkrati poudarili, da mora Barbara Brezigar pomagati vzpostaviti stanje, v katerem se bo lahko v odločitve tožilcev poseglo samo na način, ki je v skladu z zakonom in navodili ministra za pravosodje. Kot so še dodali, prav zato podpirajo ministra Aleša Zalarja.
Za ministra Erjavca je nastopil pomemben dan. Borut Pahor je namreč v državni zbor vložil predlog za njegovo razrešitev. Karl Erja-
Nekateri želijo, da bi Zanoškar ostal župan.
vec se je na to dejanje odzval z besedami, daje predlog za razrešitev ministra premierjeva pravica, da pa »bomo mi postopek rezrešit-ve speljali na eleganten način.« Povedal je še, da bo DeSUS vztrajal, da bo novi okolijski minister prišel iz njihovih vrst. In tudi na to so se že odzvali. V LDS in SNS so napovedali, da bi za novega minis-
dve leti in pol.
Hrvaški predsednik Stipe Mesic pa je dvignil prah, ko je dejal, da bi v trenutku, ko bi Milorad Dodik v Republiki srbski razpisal referendum o odcepitvi od BiH-a, z vojsko prekinil koridor v bosanskem Posavju.
Razmere na Haitiju so katastrofalne.
GOSPODARSTVO
7
Ko si center napolnil, še nisi zmagal
Pogovarj ali smo se s 'center menedžerj em' CityCentra Celje Boštj anom Brantušo, ki vodi tudi Europark Maribor - Celjski center lani dosegel dvoodstotno rast - Zvrstilo se j e več kot petdeset dogodkov, od zabavnih, športnih do dobrodelnih - Pripravljeni na prihod novih blagovnih znamk
Milena Krstič - Planinc
Celje - V CityCentru Celje, ki ga tudi Velenjčani dobro poznajo, je trenutno 81 prodajaln in lokalov. Poudarek je na svetu mode, v prvi vrsti tekstila različnih aktualnih svetovnih blagovnih znamk. Nekaterih si še želijo. Prizadevajo si, da še »pridejo«. Na živilskem področju je njihov največji trgovski partner Interspar, povezan tudi lastniško, v tehničnem delu Big bang, v športnem pa Hervis. Klasičnemu tehničnemu delu so se odrekli, ker menijo, da v koncept CityCentra ne sodi.
V letu 2009 so zabeležili rast
Razpolagajo z 31.400 kvadratnimi metri neto prodajnih površin, bruto površin, vanje je vštetih tudi 49.000 kvadratnih metrov parkirnih površin s 1.670 parkirnimi mesti, pa je 100.000 kvadratnih metrov. CityCenter Celje, največji center v regiji od leta 2004, vodi Boštjan Brantuša. Od lanskega februarja je tudi direktor Europarka Maribor. Obvladovanje takšnega organizma je za 'center menedžerja' zahtevno. Tudi odgovornost je velika. Center manager? Je to nekaj novega? »Center manager je res novodobno delovno mesto. Prej ga nismo pozna li.« Področje dela pa? »Sega v vse možne sfere, od organizacije hišniškega dela, vodenje objekta po tehnični plati, marketinga, ki je za center zelo pomemben. To področje je pri nas številka ena. Vedno je treba biti prvi, vedno sije treba omisliti kaj nove-
Boštjan Brantuša: »V naslednjih petih letih bomo gotovo še polni pozitivnih presenečenj.«
ga. Zelo pomemben del je iskanje pravih trgovskih partnerjev, takih, ki so v določenem trenutku na trgu najbolj prodorni.«
Ko si center napolnil, še nisi zmagal
Se pravi, da ne velja tisto, ko enkrat napolniš center... »... si zmagal. Kje pa. Takrat se delo šele začne.«
Center ima 1670 parkirnih mest
Vidim, da ne uporabljate izraza najemnik, lastnik, ampak »shop« partner.
"Poudarek na najemnik, najemodajalec ima prizvok pokrovitelj ske-ga odnosa. Mi pa tega ne želimo, zato ved no ope ri ra mo z bese do »shop« partner. Ker samo partnerji lahko skupaj uspemo na dolgi rok.« Koliko je za uspeh kakšnega centra pomembna kakovost prodajnih storitev, kakovost blagovnih znamk v njem?
»Izjemno. Najbolj pomembno je, katere blagovne znamke center ponudi. To je dejansko prva stvar. Pri nas smo uspeli izbrati v glavnem vse najboljše. Seveda nam še kakšen manjka, ampak v prihodnje bomo pridobili tudi te.« Je pa treba to definirati prej, preden center nastane? "Ce se o tem ne dogovoriš prej, če te stvari niso jasno definirane, center nima nobene možnosti za uspeh.«
ter in decembra 2004 zače-i prenovo. 15. marca 2006 smo center z novim imenom že tudi odprli.« Glavnina kupcev prihaja k vam seveda iz Celja, privlačen pa je tudi drugim.
"Dejstvo je, da osnovo predstavljajo Celjani. Smo pa absolutno preveliki, da bi lahko preživeli, pa nočem reči kot slabo, samo od Celja nov. Naš trg je zelo širok. S
»Z lanskim poslovanjem smo, glede na okoliščine, zelo zadovoljni. Zabeležili smo rast, kar je v teh časih redko. Ni bila sicer velika, pa vendarle . Skoraj za 2 odstotka več kot v letu 2008. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje.«
Več kot 50 dogodkov letno, tudi dob ro del nih
Znani ste po številnih dogodkih, ki se med letom odvijajo pri vas, različni so, od zabavnih pa vse do dobrodelnih.
»Če želimo biti prepoznavni kot blagovna znamka CityCenter Celje, moramo ogromno narediti z dogodki. Teh dogodkov se preko leta zvrsti več kot petdeset. Najbolj smo, zaradi številčnosti, ponosni na oživitev Majskega kroga. Lani smo zabeležili 1.500 kolesarjev in
Darko Krajnc, predsednik Rejniškega društva Slovenije in
Nena Horvat, vodja marketinga.
Center vseživljenjskega učenja SAŠA
- vaša pot do brezplačnega učenja! □

Radovednost ne mine z leti, motivacija pa lahko. Pa vendar ni nikoli prepozno za odkrivanje novih obzorij, novih znanj. Center vseživljenjskega učenja SAŠA je prvi korak ali prvi klik do novih znanj, svežih Center vseživljenjskega učenja SASA informacij; ki vam |ahk0 odprejo več
možnosti za osebni in poklicni razvoj. Center z brezplačnim informiranjem in svetovanjem ter odprtim učnim okoljem povečuje možnosti za vaš napredek in razvoj tako na osebnem kot poslovnem področju. Za več informacij obiščite portal www.vzu.si.
V okviru CVŽU SAŠAdelujejo štiri Točke vseživljenjskega učenja: Invel d.o.o., Knjižnica Velenje, Nazarje in Šoštanj. Na teh Točkah VŽU se dvakrat mesečno brezplačno odvijajo različna predavanja, delavnice, predstavitve, svetovanje, informiranje, učna pomoč. Deluje pa tudi mobilna učilnica. Razpored aktivnosti najdete na www.vzu.si pod rubriko Aktualno.
Nosilec projekta »Center vseživljenjskega učenja SAŠA« je Ljudska univerza Velenje, partnerja v projektu pa sta Invel d.o.o in Knjižnica Velenje. Skupaj bomo do leta 2013 delovali na področju vključevanja prebivalcev regije v proces vseživljenjskega učenja.
Operacijo delno financira Evropska unija Iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolslvo In šport.
V februarju vabljeni na brezplačne delavnice - več na www.vzu.si: Invel d. o. o.-Uspešna komunikacija natrgudela, 17.2.10,od8.00do 13.00; Knjižnica Velenje-Vode na tisoč in en način,28.1.10,ob 18.00; Nazarje-Pripravimo predstavitev v PowerPoint^ 1.2.10, od 14.00 dalje; Šoštanj - Izdelava voščilnic za 8. marec, 3.3.10, od 12.00 do 17.00
Obdarili so 206 otrok, med njimi so bili tudi otroci iz Velenja, Mozirja, Žalca.
Ciljajo na 300.000 prebivalcev
Kako ste pravzaprav nastali, zrasli? Od kdaj ste takšni, kot vas vidimo danes?
»Nastajati smo začeli davnega leta 1995. Jedro je predstavljal Center Interspar Celje, ki je nastal na pogorišču takratne Lik Savinje, lesne indu strije. Tis te, v kate ri sem tudi sam leta 1983 kot gimnazijec na praksi prelagal drva. Leta 2003 smo se zaradi sprememb na trgu odločili, da moramo tudi mi nekaj storiti. Začeli smo projektirati cen-
1.— 15. februar
Razstava ob 140-letnici Visoke poslovno komercialne šole iz Celja
5. februar ob 17. uri
Smučarski izziv s Citycentrom Celje
Predstavitev športne prireditve Smučarski izziv z žrebanjem nagrad, predstavitev smučišč, izzivalske animacije in še! 15.februar do 15. marec
Slovensko ljudsko gledališče Celje - razstava in predstavitev Dnevov komedije
svojimi marketinškimi aktivnostmi ciljamo na približno 300.000 prebivalcev v Sloveniji. Naše področje sega preko Velenja na Koroško, nazaj do Slovenske Bistrice in proti Ptuju, pa potem do Rogaške, na Kozjansko, v Brežice in se spet vrnemo proti Zasavju, do Trojan . Iz tega bazena črpamo stranke."
»Ko si center napolnil z lokali, si zmagal? Napaka! Tu se delo šele začne.«
600 delovnih mest
Pomembni ste tudi zaradi delovnih mest. Najbrž je teh v takem centru veliko. Koliko? "Število niha. Znotraj celotnega centra je približno 600 delovnih mest."
Pomagate torej blažiti tudi brezposelnost v tem prostoru. »Hvalabogu. Dejstvo je, da lahko samo potrošniška družba nakaže izhod iz recesije. Če se bo denar obračal, ga bo dovolj tudi za naložbe, ki so v teh časih najbolj potrebne.« Kako ste poslova li lani?
»shop« partnerji. Za malo starejše otroke smo dodali še bon v vrednosti 10 evrov, da so si lahko privoščili še kak priboljšek.«
V CityCentru ni najemnikov, vsi so »shop« partnerji
letos upamo še na več. Prizadevamo si, da bi to enkrat postala najbolj številčna kolesarska prireditev v Sloveniji. To je naš cilj. Vse prireditve delamo z namenom biti »first mover«, vedno narediti nekaj novega v okolici, postavljati trende. To j e naš moto in v tem kontekstu delamo tudi prireditve.« Dobrodelnost.
»To pa sodi zraven. Naša odgovornost kot ponudnika trgovskih storitev je, da damo nekaj tudi okolju, tudi v dobrodelne namene. Ogromno je ljudi, ki to potrebujejo.«
Posebej je ljudem sedla v srce vaša decembrska prireditev, ko ste obdarili rejniške otroke. Odkod ideja, koliko otrok ste obdarili, kako je akcija poteka la? »Dobrodelne akcije pripravljamo vsako leto. Ko sva lani z Neno Horvat, vodjo marketinga, razmišljala o tem, kaj tokrat, sva prišla do ideje, da naredimo nekaj v tej smeri. Obdarili smo 206 otrok iz rejniš-kih družin. Akcija je potekala tako, da so otroci s svojo risbo izrazili željo, kaj bi želeli, da jim prinese Božiček. Pri tem moram zelo pohvaliti naše zveste kupce, ki so prisluhnili željam otrok in tudi sami kupili ter pustili pri nas darila zanje. Pri stvareh, ki jih nismo uspeli dobiti, so nam priskočili na pomoč
206 otrok, pravite. So bili obdarjeni tudi rejniški otroci iz Velenja, Mozirja, Žalca?
»S pomočjo centrov za socialno delo smo obdarili otroke iz rejniš-kih družin iz Šmarja pri Jelšah, Šentjurja, Laškega, Slovenskih Konjic, Velenja, Mozirja, Žalca in Celja. Zajeli smo regijo, iz katere prihaja največ naših strank.«
Na leto 2010 gledajo z optimizmom
Glede na to, da je januar tukaj, so nastavki za letos že znani. Kaj pričakujete? Vizija?
»Letošnje leto, kar debelo smo že v njem, bo zelo pestro in zahtevno. Potrebno bo ogromno poguma, da bomo uspeli zadržati to, kar imamo. Smo optimistični, verjamemo vase. Pripravljamo prihod novih blagovnih znamk, s tem bomo razširili ponudbo in še povečali atraktivnost centra.
Na dolgi rok pa hočemo spet navzgor. CityCenter je in bo ostal v regiji številka ena. Ne bomo se dali. Še naprej hočemo biti »first-mover« in »trendseter«. V naslednjih petih letih bomo zagotovo še polni pozitivnih presenečenj.« Ste tudi direktor mariborskega Europarka.
»Tam je zgodba identična. V našem koncernu (SES- Spar European, op. avt.) so v Sloveniji štirje nakupovalni centri, Europark Maribor, Citypark Ljubljana, CityCenter Celje in Center Interspar Vič. Delimo isti cilj, v naslednjih letih ostati igralci številka ena na sloven skem trgu.«
Brez izzivov ne gre
Glede na to, da vodite dva velika centra, so vaše izkušnje gotovo bogate. Povejte kaj o sebi.
» Začel sem v Rogaški, kjer sem doma. V zdravilišču sem začel kot kulturni animator. 25 let sem se aktivno ukvarjal z glasbo, 13 let igral pri ansamblu Kristali iz Rogaške Slatine. Tako sem lahko opravljal dve službi, igral in bil kulturni animator za goste ... Potem so v zdravilišču ugotovili, da bi mogoče lahko počel kaj več kot samo to. Leta 1994 so me imenovali za vodjo golf projekta, ki pa na žalost zaradi gospodarske situacije v zdravilišču nikoli ni zaživel. Ko je šlo leta 1996 zdravilišče v stečaj, sem šel s trebuhom za kruhom. Leto 1996 sem preživel v Slovenskih Konjicah v Mesariji Strašek kot komercialist, potem me je k sebi, v Celjske mesnine, za komercialista povabil Izidor Krivec.
V to hišo v Celju sem stopil leta 2000 kot vodja Baumaksovega centra v takrat še Centru Interspar Celje. Vodil sem ga točno štiri leta, ko me je Spar povabil, da bi vodil najprej prenovo, potem pa CityCenter. Lastniki iz Avstrije pa so mi lani januarja dodelili še vodenje Europarka Maribor.« Izzive imate radi... »Vedno sem jih z veseljem sprejel. Če jih nimam, če mi delovno mesto ne odgovarja, enostavno grem.«
ZNANJE RAZPIRA KRILA
Info: 03/ 898-54-50, info@lu-velenje.si, www.lu-velenje.si
"^ČAS 21. januarja 2010
8 _LJUDJE
Center starejših Zimzelen se polni
Računaj o, da bodo zmogljivosti zasedene v maju -Hkrati z nameščanjem stanovalcev poteka zaposlovanje - Danes v njem 28 delovnih mest, ko bo center poln, j ih bo 70 - Stanovalci prihaj aj o od vsepovsod - Vsak dan kakšen sprej em
Milena Krstič - Planine
Topolšica, 15. januarja - Center starejših Zimzelen v Topolšici je prve stanovalce sprejel 19. novembra lani. V petek je v njem bivalo 58 ljudi, prihajajo pa od vsepovsod, ne samo iz Šaleške doline. Kot pravi direktorica Andreja Štefan Bukovič, bi se dalo reči, da je Center že danes Slovenija v malem. V njem za zdaj ni le predstavnikov Primorske in Prekmurja, vsi drugi pa so v njem že zastopani.
Ko bo Zimzelen polno zaživel, v njem je prostora za 157 stanovalcev, bo v njem delalo 70 ljudi. Zaposlovanje poteka s takšnim tempom, kot poteka vseljevanje stanovalcev. Danes v njem dela 28 ljudi. Zmogljivosti Centra naj bi napolnili v maju. »Delo so dobili zdravstveni delavci, predvsem medicinske sestre, negovalci, socialne strežnice, receptorji, osebe s poklici, primernimi za upravljanje, čistilke, vzdrževalci, perica, šivilja in seveda kuharji,« našteva direktorica.
V bivalni enoti so opremljene kuhinje
Center sodi v kategorijo tako imenovanih domov četrte generacije, v katerih imajo stanovalci možnosti biti malo bolj aktivni. Privlačen je zlasti ljudem, ki niso popolnoma odvisni od tuje nege in pomoči, ljudem, ki o »spremembi naslova bivališča« razmišljajo zato, da lahko odložijo vsako-
V Centru Zimzelen bo lahko bivalo 157 stanovalcev. 50 sob je enoposteljnih.
dnevne osnovne skrbi, kot so kuhanje, vzdrževanje stanovanja ali hiše, pranje ... »Vse to je z leti, ko nastopijo manjše zdravstvene težave, težje. V Centru Zimzelen živijo aktivno, tako kot si želijo. Med dru-
Andreja Štefan Bukovič:»Zdaj v fazi polnjenja Centra si je sobo še mogoče izbrati.«
gim imajo možnost priprave hrane, urejanja prostorov. V vsaki bivalni enoti so opremljene kuhinje (s pomivalnimi stroji, pečicami, hladilniki, štedilniki...). Mnogi med tistimi, ki pri nas že bivajo, imajo avtomobil, podajo se na izlete, gredo domov .«
V Zimzelenu je tudi negovalni oddelek, ki se tudi že polni. V njem bivajo tisti, ki so popolnoma odvisni od nege in oskrbe zaposlenih.
Cene so za približno 20 odstotkov višje kot v javnih zavodih, a primerljive z domovi s koncesijo po Sloveniji.
Čakalnih dob (še) ni
Dokler se Center ne bo napolnil, s čakalnimi dobami ne bo težav. »V nujnih primerih se odzovemo takoj, pri stanovalcih, ki pomoči in nege ne potrebujejo, pa traja kakšen teden, da se počasi vselijo. Zdaj, v fazi polnjenja Centra, si lahko tudi sami izberejo sobo po svojem okusu, če ta seveda ni že zasedena, in svojih pričakovanjih.«
Pri tistih, ki prihajajo v Center iz bolnišnic, trajajo postopki namestitve dan ali dva. »Rada bi poudarila, da je v teh primerih potrebna ustrezna dokumentacija, predvsem so to medicinske preiskave, kijih je treba opraviti pred tem.«
Velikokrat pomembno okoliščino pri odločanju, ali v dom ali ne, igra cena. »Pri nas so cene, ker smo center s koncesij o in je sistem financiranja drugačen, za približno 20 odstotkov višje kot v javnih zavodih. Smo pa primerljivi z vsemi kon-cesionarji po Sloveniji. Cena je odvisna od oskrbe in se temu primerno viša, viša pa se v skladu z dodatkom za tujo nego in
pomoč, ki jo prejme tisti stanovalec, ki ima višjo oskrbo,« razlaga Štefan Bukovi-čeva. Za tako imenovano oskrbo ena (stanovalci, ki ne potrebujejo vsak dan negovalnega tima, imajo pa zagotovljeno hrano, bivanje, animacije, knjižnico, telovadbo in podobno ) je cena približno 750 evrov. »Odvisna je tudi od tipa sobe, v kateri bivajo, enoposteljna, dvoposteljna ali soba s povečano kvadraturo.«
Želijo se odpreti
Vodstvo Centra si želi Zimzelen odpreti navzven, ga odpreti v lokalno skupnost. »Skupaj s Turističnim društvom Topolšica smo že pripravili nekaj aktivnosti, povabili smo krajane in odziv je bil lep. Vtem času potekajo zimski klepeti ob čaju in z gosti.«
24-urna oskrba je možna tudi za krajši čas, za mesec ali dva in tudi manj.
V	marcu naj bi zaživel tudi dnevni center. »Prostore zanj imamo pripravljene, moramo pa se še ustrezno kadrovsko okrepiti. Zanimanje za dnevno varstvo je. Vanj bodo uporabniki prišli ob 7. uri, pri nas pa bodo lahko bivali do 17. ure. V tem času bomo ustrezno poskrbeli za vse, kar bodo potrebovali. Tudi za nego, če bo ta potrebna, sicer pa za socialno oskrbo, osnovno oskrbo s hrano in animacijske dejavnosti.«
V	Center starejših Zimzelen pa je mogoče stanovalce v 24-urno oskrbo namestiti tudi za krajši čas. »Nekaj primerov, ko svojci zaradi dopustov ali drugih obveznosti ne morejo poskrbeti za enega od svojih staršev ali sorodnika in ga za določen čas namestijo pri nas, za mesec, dva ali manj, že imamo.«
Računajo, da se bo do maja Zimzelen napolnil.
Oder besedil
Na osnovni šoli v Šoštanju so pripravili kulturni dan - Medse so povabili reševalce in novinarje in z njimi razpravljali na temo Dogodki, nesreče in živali
Mira Zakošek
Šoštanj, 15. januarja - Na osnovni šoli v Šoštanju se pogosto odločajo za organizacijo različnih projektov, s katerimi želijo učencem drugače, kot so vajeni pri rednem pouku, približati določene vsebine.
Prejšnji petek so organizirali kul-
turni dan, ki so ga poimenovali oder besedil. Kot je povedala ravnateljica mag. Majda Zaveršnik Puc, so medse povabili reševalce s psi iz Maribora in Celja, velenjske policijske postaje ter novinarje številnih medijskih hiš. Seveda tudi naše. V kulturni dan so vključili vse učence. Nižjim razredom so reševalci prikazali, kako lahko v
V 8. c razredu mnogi že razmišljajo o svojem bodočem poklicu. Bo morda med njimi tudi kakšen novinar?
nesrečah sodelujeta človek in žival, novinarji pa smo učencem od 6.
do 8. razreda predstavili svoje delo in posebej podrobno tudi načine
Učenci 6. b razreda so bili zelo zvedavi in komunikativni.
sporočanja ob neljubih dogodkih.
»Tako želimo učencem povečati funkcionalno pismenost, ki je ne bomo preverjali samo danes, ampak še v mesecu marcu, maju in prihodnje leto. Po pogovoru z reševalci in novinarji so pisali učenci intervjuje in vesela sem, da so bili nad celotnim dogajanjem zelo navdušeni in da so tako sprejeli tudi celoten kulturni dan,« je povedala ravnateljica.
Sama sem bila med učenci 6 b in 8 c razreda. Oboji so bili skupaj z učiteljicami Mijo Žagar, Tadejo Kame nik in Dani co Švarc zelo komunikativni in zvedavi in mi tudi pomagali pri pripravi prispevkov za Radio Velenje in Naš čas. Šes-tošolec Tomaž je sošolce povprašal, kaj jim je na njihovi šoli všeč in kaj ne. »To, da se družino s prijatelji, ni pa »fajn«, da moramo pisati domače naloge .Všeč mi je angleščina, ni mi pa všeč, da se tako veliko pre-
piramo in pretepamo ... Všeč mi je odmor, bilo bi lepo, če bi bil nekoliko daljši...« Zadovoljne pa so bile tudi učiteljice, čeprav je takšna oblika dela veliko zahtevnejša. Nanjo so se učenci pripravljali pri pouku slovenščine že kar nekaj časa, prebirali so časopise in revije, spremljali internet, pika na i pa je bilo še srečanje z novinarji.
Tudi učenci 8. c razreda so bili navdušeni nad kulturnim dnevom. Všeč jim je bilo, da so spoznali poklic novinarja, ki marsikoga zanima. Delo je po njihovem mnenju potekalo bolj zanimivo in bolj sproščeno kot sicer. Sicer pa so tudi oni povedali, da imajo najraje odmore, da se radi družijo z vrstniki, med predmeti pa so postavili na prvo mesto športno vzgojo in športne ter kulturne dneve.
AKTUALNO
Manj strokovne, a veliko več denarne pomoči
Na Centru za socialno delo Velenje lani 2000 več upravičencev do denarne pomoči - Za 300 odstotkov več primerov nasilja -Letos naproti občanom, ki so potrebni pomoči, tudi s tremi novimi projekti
Tatjana Podgoršek
Na centrih za socialno delo ugotavljajo, da spremembe v družbi še kako vplivajo na njihovo dejavnost, čeprav jo v veliki meri narekuje zakonodaja. Direktorica velenjskega centra mag. Zlatka Srdoč Majer meni, da se je vloga centra močno spremenila na vseh področjih delo-
vanja. »Konkretno za lani lahko rečem, da smo nudili uporabnikom iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki manj strokovne, a veliko več materialne socialne pomo či.«
Porast števila denarne pomoči in nasilja
Lani so na centru zabeležili 7055 upravičencev do denarne socialne pomoči, kar je kar 2000 več kot leta 2008. Iz stiske so občanom Šaleške doline pomagali največkrat z dodelitvijo enkratne denarne pomoči.
Čeprav se je znižal vstopni cenzus za pridobitev štipendije, je število upravičencev do štipendije poraslo le za približno 100 primerov. Izdali so 1530 odločb o upravičenosti do štipendije, pričakovali so jih več. Število upravičencev do otroškega dodatka pa
V glavnem so bile lani žrtve nasilja v družini ženske, manj otroci, v dveh primerih pa je šlo za nasilje nad moškim.
Med prejemniki enkratne denarne pomoči niso bile le brezposelne osebe, ampak so se jim sredi lanskega leta pridružili tudi zaposleni, ki s svojo nizko plačo niso mogli združiti začetka in konca meseca.
Mag. Zlatka Srdoč Majer: »Z obstoječim številom strokovnih delavk smo zaradi takšnega porasta komajda gasili povečano število primerov nasilja v družini.«
je ostalo približno na ravni leta 2008.
Majerjeva je še povedala, da so poleg posledic gospodarske krize vplivale na delo centra spremembe zakona o nasilju v družini in o duševnem zdravju. Za izvedbo slednjega so konec lanskega leta zaposlili strokovno delavko - koordina-torko, ki pomaga pri reševanju stisk in težav bolnikom, ki so zboleli za
eno do duševnih bolezni. Poleg Upravne enote Velenje deluje tudi na področju upravnih enot Slovenske Konjice in Mozirje. Precej bolj kot omenjena novost jih je zaposlilo uresničevanje določil zakona o nasilju v družini. "Beležimo izreden porast tovrstnih primerov na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Obravnavali smo 200 primerov ali za 300 odstotkov več kot leta 2008."
Poleg omenjenega je Majerjeva izpostavila še področje nudenja osebne pomoči, kjer so tiste uporabnike, ki so to želeli, »usposabljali« za to, kako se lahko znajdejo v kakršnikoli stiski (v primeru nasilja, izgube službe, stanovanja ...), krepko so razširili pomoč ljudem na domu. V ta program j e danes vključenih že 110 občanov v vseh treh občinah, pomoč pa izvajajo z 10 redno zaposlenimi oskrboval-kami, 9 jih izvaja pomoč preko javnih del, pomagali pa so si še s programom trimesečnega usposabljanja zavoda za zaposlovanje.
»Naše poslanstvo je nudenje strokovne, kakovostne pomoči in prijazno izvajanje skrbi za vsakogar, ki se znajde v socialni stiski. Zato je
Več kot 1000 evrov za Davida
Lions klub Velenje pripravil dobrodelni koncert - V orgelski dvorani glasbene šole sta nastopila Tina Žerdin in Tomaž Sevšek -Prodali 104 vstopnice
Vesna Glinšek
Lions klub Velenje že vrsto let pomaga pomoči potrebnim. Na začetku so pomagali predvsem slepim in slabovidnim, kasneje tudi ostalim. Točno pred tednom dni pa so v orgelski dvorani glasbene šole Velenje z dobrodelnim koncertom zbirali denar za fanta s posebnimi potrebami, za Davida in njegovo mamo. »Vesel sem, da smo podoben izkupiček kot prete-
kla leta dobili tudi tokrat. Prodali smo 104 vstopnice, kar pomei ni, da bomo Davidu lahko namenili malo več kot 1000 evrov denarne pomoči. Zdaj si bosta nekoliko lažje kupila avto, tako da se bo David lahko vozil v šolo. Vsekakor je bil s tem namen prireditve dosežen,« je povedal predsednik Lions kluba Velenje dr. Evgen Der varič. Dodal je, da je bila četrtkova dobrodelna akcija le ena od načrtovanih. »Pogovar-
bil ob prihodu v to okolje eden od mojih osrednjih ciljev dostopnost do storitev. Mislim, da smo glede tega na zelo dobri poti.«
Poleg že utečenih letos še trije novi projekti
Letos stopata v veljavo nov družinski zakonik in nov zakon o denarnih transferjih. Po zagotovilih Srdoč Majerjeve bosta oba v precejšnji meri zaznamovala dejavnost zaposlenih centra v tem letu. "Centri za socialno delo bomo vstop na točka za vse mate ri al ne pravice, kijih državljanom zagotavlja država. Tudi za tiste, kijih
sedaj centru nismo dodeljevali: varstveni dodatek, državna pokojnina, subvencija najemnin, zmanjšana plačila v vrtcu, subvencioniran šolski prevoz." V letošnji delovni program so umestili še izdajo kataloga vseh pravic, kijih nudi država Slovenija. Zelo zahteven projekt so sicer nameravali izpeljati že lani, a niso uspeli. »Glede na to, da želimo uresničiti kaj več, kot nam nalaga zakonodaja s področja sociale, smo se prijavili na tri državne razpise.« Tako naj bi pridobili denar za projekt Lavoro (namenjen motiviranju upo rab ni kov denar ne soci al ne pomoči za zagotavljanje svoje socialne varnosti), za projekt pomoč družini na domu, ki naj bi poskusno stekel še ta mesec, s tretjim projektom pa se bodo vključili v predvidene aktivnosti programa, posvečenega letošnjemu letu revščine.
Predinformativni dan
Za dijake zaključnih letnikov srednjih šol prihaja trenutek pomembne odločitve o nadaljnjem študiju. Izbira je ogromna, odločitev morda tudi zaradi tega pri nekaterih težja.
Za dobro odločitev so pomembne kakovostne informacije, zato je lani Svetovalno središče Ljudske univerze Velenje pripravilo predinformativni dan, na katerega je povabilo tudi dijake Šolskega centra Velenje. Odzivi so bili zelo dobri, zato sta se Ljudska univerza Velenje in Šolski center odločila, da bosta letos pripravila predinformativni dan skupaj in še razširila paleto predstavitev. Predinformativni dan bo danes, v četrtek, od 8.50 do 13. 45 v prostorih obeh zavodov. Njunemu povabilu za sodelovanje se je odzvalo 37 visokošolskih ustanov iz cele Slovenije, ki bodo dijakom predstavile svoje študijske programe. Informacije iz prve roke jim bodo nudili predavatelji, predstojniki fakultet, asistenti in študenti.
■ tp
David je prejel denar iz rok predsednika Lions kluba Velenje Evgena Dervariča.
jamo se, da bi organizirali še kakšno. V Velenju si zelo želimo postaviti napis z braillovo pisavo. S tem bi namreč lahko tudi slepi in slabovidni boljše, predvsem pa lažje spoznavali naše mesto.«
Vsi, ki so se koncerta udeležili, so lahko uživali v kombinaciji dveh zanimivih glasbil: orgel in harfe. Na slednji je nastopila Tina Žerdin, na orglah pa Tomaž Sevšek. Oba sta zrasla v našem mestu - Velenju. Uspešna glasbenika s številnimi izkušnjami tudi iz tujine, sta skupaj nastopila prvič. In to več kot uspešno, vsaj če sodimo po odzivu publike. Glasbenika dodajata, da se lahko nadejamo njunega nadaljnjega sodelovanja.
Priprava OPN dolgotrajna in zahtevna
Upoštevati j e treba preko štirideset različnih nosilcev urej anja prostora - Preverj aj o obsežnejše posege v prostor
Šoštanj - V Šoštanju pripravljajo nov občinski prostorski načrt (OPN), s katerim želijo na novo določiti prostorsko rabo zemljišč, obenem pa poenotiti oziroma podrobno zasnovati razvoj naselij.
Postopek sprejemanja takšnega načrta je dolgotrajen, saj je treba med drugim upoštevati preko štirideset različnih nosilcev prostora. Usklajevanje smernic vseh nosilcev prostora so začeli novembra. V skladu z zahtevo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - ta je prispela po novem letu - pa bo potrebno pripraviti in predložiti posebne strokovne podlage tistih pobudnikov, katerih vloge za spremembo namembnosti zemljišč predstavljajo obsežnejše posege v prostor. Kmetijsko svetovalna služba bo s kmetijskega stališča preverila lokacije in vrste posegov, proučila kmetijska gospodarstva ter potrebe za njihovo širitev. Brez teh podlag ne bodo mogli nadaljevati procesa. V Šoštanju pravijo, da se trenutno nahajajo v prvi tretjini celotnega postopka.
■ Mkp
Na koncertu sta se (prvič skupaj) predstavila Tina Žerdin in Tomaž Sevšek.
10
»nH:AS
Pesnik in boem na obisku
Drevi bo Ivo Stropnik v velenjski knjižnici gostil gosta Lirikonove rezidence v Velenju, pesnika in boema Admirala Mahica iz Sarajeva -Priprave na letošnji Lirikonfest v polnem teku
Velenje, 21. januar - V letošnjem januarju v Velenju biva in ustvarja sarajevski pesnik Admiral Mahič, ki tokrat ni prvič v mestu. Lansko leto je bil med udeleženci Lirikon-festa. Gostijo ga v Šaleku, natančneje v gostišču Lipa, kjer bodo v času letošnjega Lirikonfesta uradno odrli novo, že četrto Lirikono-vo književniško rezidenco. Te namreč že uspešno gostijo domače in tuje literate in prevajalce »Na razpotju« v Logarski dolini, velenjski vili Herberstein in na kmetiji Apat v Gaberkah. Drevi ob 19.19 bo gost iz Sarajeva tudi gost literarnega dogodka v velenjski knjižnici, kjer se bo z njim v okviru literarnih pogovorov pod nazivom "Odpiram knjigo" pogovarjal književnik Ivo Stropnik.
Sogovornika bosta med drugim pred stavi la knjiž no pano ra mo novejše bosansko-hercegovske poezije Zmanjkuje prostora, kije nedavno izšla pri mariborski Založbi Pivec. Ivo Stropnik pravi, da je njegov nocojšnji gost zelo zanimiv človek in bo zagotovo tudi zanimiv sogovornik. »Admiral Mahič je popotnik in boem, pesnik in dramatik. Je avtor dvanajstih pesniških
Lirikonfest 2010
Stropnik nam je povedal tudi, da so priprave na Lirikonfest 2010 v polnem teku. Letos bo festival potekal en teden, v drugi polovici maja ali prvi polovici junija. Točen datum zaradi usklajevanja terminov z gosti iz tujine še ni določen. Tudi letos bodo v času festivala pripravili Akademijo Poetična Slovenija s podelitvijo čaše nesmrtnos-ti/velenjice in mednarodne Pretnarjeve nagrade ambasadorju slovenske književnosti in jezika po svetu ter Herbersteinsko srečanje književnikov. V času festivala bodo izdali revijalno panoramo prevodne in izvirne poezije. Podelili pa bodo tudi priznanji lirikonov prevajalski in esejistični zlat za vrhunske revijalne prevode in književni esej.
Drevi ob 19.19 uri lahko pogovoru s književnikom Admiralom Mahičem iz Sarajeva, ki v teh dneh biva in ustvarja v Velenju, prisluhnete v velenjski knjižnici.
zbirk in dveh dram, urednik sarajevskega literarnega časopisa Republika poezije, v katerem predstavlja tudi sodobno slovensko poezijo. Živi, pluje in deluje kot svo-
bodni književnik. Po večletnem bivanju po raznih evropskih državah in Kanadi se je vrnil v Sarajevo, v januarju pa bo 21 dni ustvarjal v Velenju ...«.
Ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF) je neprofit-na kulturna ustanova, ki jo je leta 2001 na pobudo književnika Iva Stropnika ustanovila Mestna občina Velenje. Nudi moralno in (so)organizacijsko podporo književni kulturi in umetnosti v velenjskem prostoru in širše. Sodeluje s slovenskimi, mednarodnimi in tujimi književnimi združenji, festivali, revijami, založbami... Poleg vsakoletne organizacije prireditev Lirikonfesta in izdajanja mednarodne revije za poezijo Lirikon21 občasno izdaja tudi druge knjižne zbirke.
Nemška in italijanska baročna glasba
Četrti koncert 5. sezone glasbene Klasike v Velenju -Ljubljanski specializirani ansambel za zgodnjo glasbo Musica cubicularis na koncertu na velikem odru velenjske Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega
Dr. Franc Križnar
Velenje, 19, januarja -
Četrti koncert aktualne glasbene sezone Festivala Velenje je bil namenjen zgolj nemški in italijanski baročni glasbi. Kajti specializirani vokalno inštru-mentalni ansambel, ki so ga v slogu »consorta« (tj. »skup nos ti«, ki se po potrebi tudi menja) sestavljali pevska solistka sopranistka Barbara Tiš-ler, solist na (baročni) violini mladi Žiga Faganel, Domen Marinčič z violo da gamba in čembalist Tomaž Sev-šek, je lahko tokrat izvajal inštru-mentalno (sonate) in vokalno inštrumentalno glasbo (kantate in duhovni koncert).
Prvo presenečenje prve skladbe je bila navzočnost baročne violine, ki jo Ž. Faganel še ni imel v rokah, ko je z istima dvema članoma za izvedbo bassa continua (viola da gamba in čembalo) leta 2008 posnel štiri dela v Piranu
rojenega znamenitega slovensko-italijanskega violinista in skladatelja Giuseppa Tartinija (cedejko so umetniki naslovili Srečanje s Tartinijem). To smo slišali in videli v skoraj vseh delih, kjer je bila violina zasedena; torej v delih nemškega glasbenega baroka, ki sta jih podpisala Dietrich Buxtehude in Johann Philipp Förtsch, Nemca Georgea Friedricha Händla in Italijana Alessandra Scarlattija. Ker pa duhovni koncert slednjega skladatelja zahteva šepevski glas, smo slišali sopranistko B. Tišler. Ta je skupaj s kolegi oblikovalo pravo baročno glasbeno kantileno, katere značilnost je črno-belo barvanje. Taki sta tudi agogika in dinamika v delih skladateljev Förtscha, Buxtehudeja, Caldare, G. F. Händla in dodanega A. Scarlattija. To vse pa omenjenemu ansamblu še kako pritiče, saj je njegovo ime povzeto po latinskem izrazu za komorno glasbo, ki gaje leta 1649
uvedel Marco Scacchi. Ta italijanski teo retik je pri tem mis lil na vokalno glasbo ob spremljavi inštrumentov, kije bila takrat namenjena predvsem izvajanju v komornem vzdušju plemiških soban ali »principes cubicula« (Monteverdi, Claudio, 1567-1643, 1610). Ansambel je tokrat ponudil spet novo in pisano bero glasbenih del v različnih zasedbenih kombinacijah; v njih je sicer prevladovala tradicionalna kvartetna zasedba (sopran, violina, viola, čembalo), s tem, daje bil tokrat v ospredju violinist. Zakaj? Zato, ker je prvič na velenjski glasbeni oder prinesel in igral na (nemško) baročno violino s črevnimi strunami in pa zaradi izvrstne interpretacije Tartinijeve Sonate v g-molu, »Didone Abbadonata«. Odličen sound celotnega ansambla bi morda zato sodil še v kakšen manjši prostor (salon, kapela,...), a kljub temu smo v predstavljenih
Foto: Ksenija Mikor
delih več kot uživali. Umetniki so res vsak zase zanimivi individualis-ti-solisti, poleg tega pa je njihovo skupno igranje ali že kar komorna soigra 17. in 18. stol. zavidljiva; seveda, če tu pa tam odmislimo kakšno intonančno težavo, so v glavnem svoje parte ali kar partije odigrali več kot zanimivo. To je bilo z eno samo besedo srečanje z odlično baročno glasbo, kiji moramo dodati še nekaj zunanjih (inštrumentalnih) poslastic, kot je npr. že omenjena (baročna) violina, kopija izvirne viole da gamba in flamskega čembala , tako značilen vsaj za nemški glasbeni barok. Posebej se moram dotakniti še pevske solistke B. Tišler, ki je odlična interpretinja baročne kantilene. Njena dikcija izključno tujih jezikov (nemščina in italijanščina) in pa petje na pamet, so dodali kompletno in kompleksno profesionalnost tega našega redkega ali skoraj edinega specializi-
i' i:r
KOLONA
Na zasneženih pobočjih
Ale[ Ojsteršek
Zgodilo se je leta 1976. Na zasneženih pobočjih je naslov foto sekvence fotografa Joca Žnidaršiča, kije zanjo prejel 3. nagrado organizacije World Press Photo in do danes ostaja edino tovrstno priznanje v lasti slovenskega avtorja. Velika organizacija, velika nagrada, velik fotograf, Šoštanjčan.
Zadnjo razstavo World Press Photo 2009 sije bilo možno ogledati tudi pri nas. Razstavo, ki jo v enem letu gostijo v okoli 45 državah in si jo po podatkih organizatorja ogleda okoli 2 milijona ljudi, je bila v decembru na ogled v Cankarjevem domu. V nagrajenih fotoreporterskih delih so tudi tokrat prevladale motivike iz žalostnega pola človeških zgodb - potres na Kitajskem, (takrat še) ameriška finančna kriza, rusko-ukrajinski spopad, gospodarski zlom v Zimbabveju, zgodba dvanajstletnega tran-seksualca iz Honduras a ... Motivi, kot bi fotografi sledili podivjanim jezdecem apokalipse - vojni, lakoti, kugi in smrti. Razstava pomaga doumeti pomen zmernosti in miru, ki smo ju deležni danes, in podoživeti stanja pred 15 leti, ko so motive v takratno letno razstavo prispevali liki iz bližnjih nam balkanskih spopadov. Strah dobi velike oči.
Leta 1976je na ta prestižni natečaj prispelo preko 3000fotografij, skoraj 600 avtorjev iz 45 držav. Izbrani avtorji so prihajali iz 8 držav, zmagovalno fotoreportersko delo je pripadlo motivu spopada za Bejrut, Joco Žnidaršičpa je bil nagrajen v kategoriji foto sekvence za motiv boja živali in človeka z naravo. V snežnem nanosu na gorskem pobočju utapljajoča se otovorjeni konj in njegov vodnik. V sedmih slikah sta strnjena nemoč in vztrajnost, stanje in kljubovalna sila. Zahvaljujoč spletnemu arhivu nizozemske World Press Photo je omenjeno delo hitro dosegljivo, celotna zbirka pa tudi sicer sodi med kanone vizualne umetnosti. Pri (reporterski) fotografiji gre za eno mlajših oblik kulture vizualnega izražanja človekovega videnja okolja. Svoje občostije deležna zadnja desetletja z razvojem tehnike, najširšega dometa pa šele v zadnjih letih, posebej s padcem cene, ki jo je omogočila digitalna tehnika. Zdaj se v lov na znanje, kako ujeti resnično resničnost, podajajo množice. Ali bodo zaradi tega dejstva sporočila o pustošenjih apokaliptičnih jezdecev bolj deležna širše kritične javnosti, ostaja negotovo, vsekakor pa veča upanje. Eden od tistih, ki gradijo na tem, je npr. sonarodnjak Tomo Križnar v teh dneh v Darfurju.
Fotografije se Šalečani nikoli niso branili, zato obstajata široko in poglobljeno področje ustvarjanja. Afinitete tednika Naš čas, v katerem so temu področju skozi čas posvečali največ pozornosti, vsekakor pa enkrat več in drugič manj, se danes še ne zdijo izkristalizirane. Vsekakor se zavedajo, kakšno bogastvo hranijo, mogoče bi jih bilo ravno zato dobro povabiti še v kakšen obsežnejši projekt, v katerem bi ga lahko primerno obelodanili. Vrhunce in padce novodobnih avtorjev lahko pospremimo tudi skozi klubsko zgodovino lokalnega Fotokluba Zrno, starejše avtorje domoznansko hranijo še zbirke Muzeja Velenje, Premogovnika Velenje in Gorenja. Ob dejstvu, da mlajše generacije postajajo bolj dojemljive za vizualno posredovana sporočila od npr. pisanih, zato ne gre zanemariti potencialov, kijih v sebi premore fotografija, še posebej fotoreportažna. Tega so se, se zdi, bolj kot v Ljubljani zavedali pred leti v Berlinu in letos v Leipzigu in razstavo WPPpostavili na centralni železniški postaji. Fotografija, ki lahko nadomesti tisoč (1000) besed, kot radi pravimo, premore tudi notranjo moč - spremeni lahko življenjski tok. Takšnega dejstva recimo ni spregledal predsednik republike, kije Joca Žnidaršiča odlikoval z »zlatim redom za zasluge« za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Zgodilo se je lani.
ranega ansambla za zgodnjo glasbo. Tudi vloga čembalista T. Sev-ška (mdr. je nastopil tudi kot solist v Toccati v a-molu Nemca M. Wechmanna) ni ostala na obrobju. Seveda pa je »agens spiritus« ansambla Musica cubicularus izvajalec na violo da gamba D. Marin-čič: v vseh pogledih; kot animator, izvajalec, teoretik in praktik.
Na prihodnjem velenjskem koncertu bo 15. feb. letos nastopil eden od ansamblov, ki smo ga
doslej bolj poznali z evrovizijske popevke in naše EME (2009), to je godalni kvartet Quartissimo. Ker pa prihaja na velenjski glasbeni oder Klasike, sije za gostovanje s pevsko solistko-sopranistko Gordano Hleb dodal ob že znanem imenu še Klasik. Ljubljanski godalni kvartet sestavljajo violinista Matic Anžej in Žiga Cerar, violist Luka Dukaric in violončelist Jošt Kosmač.
107,8 MHz
täonjSKÜ lOO CAS©POSDOl M® Z AIOZ
Tudi mladi so naši soustvarjalci
Glasbene novičke
Pri oblikovanju vsebin tednika Naš čas in v oddajah Radia Velenje se trudimo zadovoljiti potrebe in želje čim večjega števila bralcev in poslušalcev. Zelo smo veseli, da so med našimi zunanjimi sodelavci tudi mladi.
Na časopisnih straneh sta jim na voljo kotiček Mladi dopisniki ali Pisma bralcev, na valovih Radia Velenje pa oddaje Frekvenca mladih, V imenu sove, Avenija mladih. Vsaka s svojo vsebino in sporočilno vrednostjo. Dogovarjamo pa se o še eni oddaji za mlade. Vse z namenom, da dogodki v tem okolju, pomembni zanje in tudi za druge bralce ter poslušalce, ne zdrknejo mimo nas. Ne gle-
de na omenjeno bo tudi v prihodnje dobrodošla vsaka pobuda, informacija, ki bo - kot pravi odgovorni urednik časopisa Stane Vovk - odgovorila na vprašanje, kaj, zakaj in kdaj.
Da mlade, sploh tiste, ki delujejo v novinarskih krožkih, zanima, kako nastaja časopis in kako pripravljamo radijske oddaje, prispevke med drugim dokazujejo z obiski v naši medijski hiši. Na enem od teh je nastal tudi spodnji posnetek.
Prijateljstvo, ki bogati ene in druge, je pri časopisu staro že 57 let, pri radiu 35 let. Zakaj ne bi bilo tako še naslednjih vsaj toliko let.
■ Tp
Učence, dijake zanima kako nastajajo radijske oddaje, kako časopis (foto: mz)
... na kratko...
BOR ZULJAN
Nekdanji kitarist skupine Šank rock je deset let po izidu prvega solo albuma That's it izdal svoj dru gi samo stoj ni album. Naslov albuma je Funky rocker, na njem pa je devet skladb, katerih rdeča nit je seveda kita ra.
DAN D
13. februarja bodo izdali ponatisa albumov Igra in Ko hodiš nad oblaki. Prvi je njihov prvenec iz leta 1997, drugi pa je izšel dve leti kasneje. Na albumih je skupaj 23 skladb iz zgodnjega obdobja skupine.
ŠE POMNITE, PRIJATELJI?
Glasbeni redaktor Dragan Bulič pripravlja velik koncert največjih slovenskih glasbenih skupin in solistov iz 60-ih in 70-ih. 4 februarja bodo tako za ljubitelje slovenske glasbe v ljub-ljan ski Hali Tivo li nastopi le legen darne glas be ne sku pi ne in izvajalci.
NOC TI FE RI A
Slovenska metal skupina Noc-tiferia je podpisala pogodbo s francosko založbo Listenable Records, pri kateri bodo izdali nasled nje tri albu me. Prvi bo Death Culture, ki bo v tujini izšel marca letos.
HOUSEMOUSE
Multimedijski umetnik in glasbeni ustvarjalec Stane Špegel ali as Hou se Mo u se je konec lan ske ga leta pred sta vil novo skladbo Jazzbec, ki je hkrati tudi prva skladba z njegovega prihajajočega osmega samo-stoj ne ga albu ma Ani ma li je. Tudi tega bo zapolnil z glasbeni mi hib ri di, ki bodo pod lo že ni s plesnimi ritmi (house, tehno, drum&bass...) in zabeljeni z jaz zom, lati nom, roc kom in še čim.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	JAN PLESTENJAK - Ljubezen in smrt
2.	ONEREPUBLIC-Secrets
3.	RONAN KEATING - Stay
Z začetkom leta Jan Plestenjak predstavlja čisto novo pesem. Po baladi Pustil ti bom sanje je tokrat poskrbel za hitrejše ritme v skladbi z naslovom Ljubezen in smrt, za katero je posnel tudi videospot. Ponovno je snemal z zagrebško ekipo in režiserjem Gonzom, ki stoji že za nekaj zadnjimi Pleste-nja kovi mi vide os poti. Po napornem decem bru lan ske ga leta torej ni časa za počitek, saj je pred Janom in njegovo ekipo nekaj velikih koncertov v času okrog valentinovega. 19. februarja bo nastopil v Celju.
nikoli sami
107,8;
i ■
i ■
i
LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Oktet Dolič - Čakal sem ob potoku
2.	Ans. Navdih - Zimska idila
3.	Ans. Pepelnjak - Trenutek sreče
4.	Modrijani z gosti - Venček Tineta Lesjaka
5.	Ans. Kranjci - Pozdrav Sloveniji
6.	Ans. Topliška pomlad - V sebi nosim
7.	Ans. Sicer - Lep pozdrav
8.	Tapravih 6 - Spoznanje
9.	Stari objem - Nazaj med prijatelje
10.	Ans. Tonija Verderberja - Fant s tamburico
več na: www.radiovelenje.com
mastering, prenovljene pa bodo ponovno izšle marca.
Preglasen za oblasti
Zvezdniki lahko odpovedo svoje nastope zaradi različnih vzrokov. Najpogostejša sta gotovo bolezen in nezadovoljiva predprodaja vstopnic, neredko pa je vzrok tudi nezadostna varnost nastopajočih. Slo-
Rekordno kljub starosti
Neumorni avstralski rockerji AC/DC, ki delujejo že več kot 35 let, so kljub letom še vedno izjemno priljubljen bend. Pred kratkim so postavili nov rekord, saj so vstopnice za koncert, ki bo 8. junij a v Bernu, razprodali v rekordno kratkem času. Vseh 45.000 vstopnic za koncert na bernskem stadionu Stade de Suisse so namreč razprodali v pičlih 12 minutah. Na koncertu bodo promovirali svoj zadnji studijski album Black Ice, ki so ga izdali pred nekaj več kot letom dni in je prinesel petnajst novih skladb. To je sicer že njihov dvajseti album, skupina pa je doslej po svetu prodala že več kot dvesto milijonov svojih albumov.
Toše in prijatelji
Konec januarja bo izšel novi album skladb žal že pokojne ga makedonskega
bo izšel na Tošetov rojstni dan, 25. januarja, vse pesmi pa bodo pre-mierno predstavili dan prej na humanitarnem koncertu v Skopju.
Ob 40-letnici smrti novi posnetki
9. marca bo izšel album Valleys Of Neptune z doslej še nikoli slišanimi posnetki legendarnega in verjetno največjega kitarista vseh časov Jimija Hendrixa. Posnetki so nastali leta 1969, v času snemanja albuma Axis: Bold As Love. Na albumu bodo tako še nikoli sli-
viti član nekdanje skupine The Beatles, Paul McCartney, pa je razočaral svoje oboževalce v Milanu, ko je odpovedal koncert na stadionu San Siro, ker se ni želel ukloniti omejitvi glasnosti, ki so jo postavile oblasti. V Milanu naj bi prvič po 45 letih nastopil junija letos, vendar se McCartneyju zdi meja hrupa za javne prireditve 78 decibelov, ki so jo postavili v Milanu, prenizka za tako velik stadion. 67-letni zvezdnik bo vendarle nastopil septembra v Neaplju in Vero-ni, kjer posebnih omejitev glasnosti ni, lahko pa da se do junija omehčajo tudi milanske oblasti.
Zaljubljeni Nino
Mlad pevec Nino predstavlja nov radijski single z naslovom Noro sva zaljubljena. Gre za spevno energično pesem, ki prinaša pozitivno sporočilo. Avtor glasbe in besedila je Nino, aranžma pa je delo Francija Zabukovca. Sicer pa je Ninov namen, da bi se ljudje ob
I ■
I ■
I
pevca Tošeta Proeskega z naslovom Toše i prijatelji. Album bo sestavljen iz dveh zgoščenk. Na prvi bo osem skladb, ki jih je napisal Toše, odpeli pa so jih njegovi pevski kolegi Kaliopi, Tony Cetin-ski, Nina Badrič, Aki Rahimovski, Bojan Marovič, Boris Novkovič, Elena Risteska in Jelena Tomaše-vič. Na zgoščenki bo tudi doslej še neobjavljena skladba Još uvijek sanjam da smo zajedno v izvedbi samega Tošeta.
Na drugi zgoščenki bodo instrumentalne verzije teh pesmi. Album
šane različice skladb Stone Free, Valleys Of Neptune, Bleeding Heart, Hear My Train A Comin, Mr. Bad Luck, Sunshine Of Your Love, Lover Man, Ships Passing In The Night, Fire, Red House, Lullaby For The Summer in Crying Blue Rain. Album Valleys Of Neptune je sicer del opusa ponovne izdaje Hendrixovih albumov ob štirideseti obletnici njegove smrti. Skladbe s plošč Axis: Bold As Love, Electric Ladyland, First Rays Of The New Rising Sun in Are You Experienced so doživele ponovni
njegovi glasbi sprostili, uživali in pozabili na vsakodnevne skrbi. Čeprav je od izida skladbe Mi amor, za katero je Nino posnel tudi svoj prvi videospot, minilo že več kot pol leta, je bil mladi glasbenik v tem času zelo dejaven. V letu 2009 je končal šolanje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in uspešno opravil splošno maturo, zdaj pa že pridno nadgrajuje svoje glasbeno znanje na Akademiji za glasbo. Vse o Ninu, ki je sicer Velenjčan, a že nekaj časa živi na Obali, najdete na spletni strani www.nino.si.

t Nada Jurko (Abanka), Alenka Škornik (finančna svetovalka), Dario Pungartnik (Pluton) in Alenka Kikec (Abanka), so tokrat pustili finance ob strani. Od Zvoneta Petka (Pluton) so želeli iz prve roke zvedeti, kako napreduje sinček Mark Leon, kako se kot mama počuti lepotica Tatjana Tutan, njegova partnerka? Seveda jim je z veseljem postregel z vsemi odgovori.
21. januarja 2010
d Šoštanjski župan in poslanec državnega zbora Darko Menih je, preden se je podal v politiko, na takratni Kajuhovi šoli v Šoštanju, kot profesor poučeval telesno vzgojo. Tudi Tomaža Ročnika, uspešnega podjetnika. »Pri meni je imel vedno odlično,« je zatrdil profesor telovadbe. »Kako je bilo pri matematiki, pa res ne vem. Ne, da se ne spomnim, ne vem.«
d Zobozdravnik Borut Korun in zdravnik Peter Lazar sta si pred dobrim mesecem zamišljeno ogledovala novo pridobitev šoštanjske Zdravstvene postaje, dvigalo. »Zdaj bodo ljudje lažje prišli v nadstropje in do mene,« je zadovoljen ugotavljal Korun. »Že, že. A bodo morali znati voziti,« ga je dopolnil Lazar. »Ti znaš?«
Zastoji zaradi pornografije
Vozniki v Moskvi so se najbrž začudili, ko so ob cesti zagledali nenavaden elektronski oglas. Namesto običajnih reklam se je namreč odvrtel dvominutni vroč
pornografski video. In nič čudnega - promet na eni najbolj prometnih moskovskih avtocest se je nenavadno strnil in upočasnil. Lastnik 9x6 metrov velikega panoja je zatrdil, da je imel naverjetneje prste vmes računalniški heker. Policija zaradi oglasa ni prejela nobene pritožbe in ni sprožila preiskave. Mestne oblasti pa so zaradi »incidenta« napovedale okrepitev varnosti prenosa podatkov na elektronske reklamne panoje.
Najhitrejši porodi
Če smo pred kratkim pisali o najbolj ekstremnih porodih glede starosti mamic in števila otrok, tokrat razkrivamo najbolj nenavadne porode, kar se tiče hitrosti novorojenčka pri prihodu na svet. Četudi je namreč nosečnice pogosto strah, da bo porod trajal predolgo, ne smemo pozabiti niti na situacije, ko se doječku na svetu mudi, pri tem pa ne izbira ne časa ne kraja. Tako so nekatere ženske rodile tudi na najbolj neverjetnih mestih.
Nose ča Chein dza je bila tik pred porodom, ko so se v Mozambiku začele hude poplave. Deroča voda je poplavljala njeno vas, s seboj pa nosila tudi krokodile. Nosečnica je zato zlezla na drevo, da bi ube-žala pred krokodili. Na drevesu je dobila močne popadke in rodila deklico. Nekaj trenutkov pozneje so ju rešili s helikopterjem. Geraldine King iz Newarthilla na Škotskem je v 24 urah dvakrat odšla v bolnišnico. Ker ni imela dovolj močnih popadkov, so jo zdravniki obakrat poslali domov. Ko je drugič prišla domov, ji je odtekla plodovnica. Geraldine je odšla v kopalnico in sedla na straniščno školjko, dojenček pa je dobesedno zdrsnil iz nje v stranišče.
Čokoladni kitajski zid
Kitajski izdelovalci čokolade so v okviru festivala Čokoladna dežela med drugim izdelali tudi 10-metr-sko repliko velikega Kitajskega zidu. Čokoladni zid je izdelan iz temne in bele čokolade in bo predstavljen kot ena od sladkih znamenitosti festivala Čokoladna dežela, ki bo za obiskovalce odprl vrata konec tega meseca. Čokoladni mojster Vang Čilu je dejal, da je bila
gradnja čokoladnega zidu velik »arhitekturni« podvig. Na eni strani so morali mojstri zagotoviti trdnost zidu, na drugi pa doseči podobnost s pravim Kitajskim zidom. Izziv zanje pa je bila tudi priprava čokolade, ki se do začetka razstave ne bo stopila. Ustvarjalci so za izdelovanje čokoladnih različic znamenitosti njihove dežele -
lu ji je pošiljal laskava sporočila in jo vabil na zmenek. Ko ga je vprašala, če je poročen, ji je pritrdil in ji ponosno povedal, da ima poleg žene tudi ljubico. Bila je šokirana, ni mogla verjeti, da je to res njen mož. Še huje pa je bilo to, da je izvedela, da jo je varal že, ko je bila hčerka stara le nekaj dni. Žal ji je, da vsega tega ni spoznala že veliko
med njimi je tudi slovita terakotna vojska - porabili skoraj 80 ton sladke pregrehe. Glavna organizatorka raz stave Tina Dženg upa, da bodo z razstavo Kitajcem približali čokolado in tako pospešili njeno prodajo.
Na Facebooku ženi ponujal seks
Ker je Stephanie sumila, dajo mož vara, se je z lažnim imenom prijavila na Facebook. Kot 21-letna Laura ga je povabila, naj postane njen prijatelj. Ko je vabilo sprejel, se je začel njen zakon podirati kot hišica iz kart. »Pretvarjala sem se, da sem 21-let na blon din ka, zato sem tudi pisala v mladostnem stilu, uporabljala kratice in sleng,« je povedala razočarana žena. Simona ni bilo težko »očarati«, že kma-
prej. Stephanie je vsak dan izvedela nekaj novega, bolj ponižujočega, bolečega in uničujočega.
Ribolov poleti in pozi mi
Da j e ribolov konjiček, za katerega ni nikoli prevroče ali premrzlo, še posebej verjamejo na Južni Koreji. Tam se zavedajo, daje voda pod debelo ledeno ploskvijo še
kako živahna, zato so se ljubitelji ribolova v tistih delih sveta znašli po svoje. V led zvrtajo ali izsekajo luknjo, vanjo namočijo trnek ali mrežo in napeto čakajo, kaj se bo prijelo. Nekateri to počnejo sami, drugi v družbi družinskih članov ali prijateljev, Južnokorejci pa kar množično. Vsako leto januarja namreč priredijo veliki festival lednega ribolova in zamrznjena reka takrat spominja na mravljišče. Ledni ribolov pa zahteva kar precej pripomočkov. Poleg trnka, vabe ali mreže tudi sveder, žago ali sekiro za razbijanje ledene ploskve. Pa lopatko za odmetavanje preostalih plavajočih koščkov ledu in ob temperaturah precej pod lediščem tudi grelnik, da bi tako preprečili, da sveže izvrtana luknja spet ne zamrzne. Poskrbeti morajo tudi zase, saj so lahko med ribolovom tudi po več ur izpostavljeni strupenemu mrazu. Pred podhladitvijo jih tako pogosto varujejo plastična pregrinjala, odeje, vroč čaj iz termovke in šilce ruma ali žganja. Vedno, ampak res vedno, še posebej proti koncu zime, pa se morajo najprej dobro prepričati, ali je ledena ploskev še dovolj debela in varna.
Vprašanja in odgovori
Po ostalih delih Slovenije je še vedno veliko vprašanj o gradnji 6. bloka TEŠ. A pravi odgovori so v Šaleški dolini.
Ni odpadek
Družine v Šaleški dolini so dobile knjižico o pravilnem ravnanju z odpadki. Upajmo, da se ne bodo prehitro znašle med odpadki.
Fleksibilnost
Zadnji čas opažamo, da so glede fleksibilnosti delovne sile športna društva daleč pred proizvodnimi podjetji.
Čisto velenjska
Ni smučišča v Šaleku ne kakšnih urejenih drsališč v Velenju. Še dobro, da imamo pogosto zasnežene in poledenele pločnike.
Vsaj za nekaj
Kriza naj bi bila vsaj za nekaj dobra. Da bo namreč manj odpadkov. Čudno je le, da še o tem niso vsi prepričani.
Še brez odgovora
Nismo še dobili pravega odgovora na vprašanje, ali smo nova zdravila potrebovali zato, ker nas je napadla nova gripa; ali nas je nova gripa »napadla« zato, ker so farmacevti iznašli fina nova zdravila.
Res škoda
Ko nas je zajela kriza, so cene vendarle začele padati. Zdaj se je marsikaj že spet začelo dražiti. A žal to še ne pomeni, da je krize konec.
Izobraževanje odraslih
Upokojenci se res pridno izobražujejo na raznih področjih, čeprav jim ne bo treba več delati. Mnogim mladim pa ni preveč do izobraževanja, ker mislijo, da jim ne bo »treba« delati.
Brez dvoma
Vsaj nekaj bo pri nas brez posebnih naprezanj še nekaj časa brez dvoma raslo. Brezposelnost.
LJUDJE
Godba je od vseh občin, a hkrati od nobene
Člani Godbe Zgornje Savinj ske doline začeli leto s tradicionalnim letnim koncertom - Leto 2009 malo posebno, letos tudi tekmovanje
Tatjana Podgoršek
Minulo soboto so člani Godbe Zgornje Savinjske doline pripravili letni koncert. Za razliko od minulih let so tokrat povabili ljubitelje tovrstne glasbe namesto v športno dvorano v Nazarjah v večnamensko dvorano v Mozirju. »Zgolj zato, da preizkusimo tudi to dvorano,« je pojasnil tajnik Kulturnega društva Godba Zgornje Savinjske doline Matej Krajnc. Pripravili so pester program, dirigent godbe Tomaž Guček pa je za koncert izbral skladbe domačih in tujih avtorjev, primerne za vse generacije. Z njimi se doslej še niso predstavili, velja pa še omeniti, da je bila na programu tudi krstna izvedba skladbe Rad bi bil Indiana Johns skladatelja Klemna Leb-na.
Matej Krajnc
po dolgem času znova pripravili koncert na velikonočni ponedeljek v največji slovenski katedrali v Gornjem Gradu. Tu se je orkester predstavil pod taktirko člana Tomaža Podlesnika. Prav tako po dolgih
otvoritveni slovesnosti za prediz-bor festivala trubačev v Guči. Ob tej priložnosti smo se predstavili še na nacionalni srbski televiziji.« Med lanskimi večjimi projekti, na kate rih so sode lova li, je Krajnc omenil še Poletno zgodbo - velik projekt, v katerem so sodelovali vsi glasbeniki, godbeniki od Solčave do Mozirja.
Člani godbe so dokaj mladi. Ses-tavljajjo jo namreč dijaki in študenti, prihajajo pa iz vseh občin Zgornje Savinjske doline. »Zato pa je naša godba od vseh občin in hkrati od nobene.« Večina godbenikov si je pridobila glasbeno znanje na nazarski glas be ni šoli. Krajnc je izrazil zadovoljstvo, ker imajo posluh za potrebe godbe lokalne skupnosti. »Moram reči, da so se zadeve v zadnjih letih precej popravile. Po razcepu enovite občine
nam omogočata normalno delovanje.«
Letos spet tekmovanje
Za letos godbeniki, poleg že omenjenega sobotnega letnega koncerta, načrtujejo še sodelovanje na kurentovanju na Ptuju, kjer bodo nastopili skupaj s preostalimi 49 slovenskimi godbami, radi se bodo odzivali na povabila na druženje občanov v Zgornji Savinjski dolini na športnih, kulturnih prireditvah in drugih srečanjih, v načrtu imajo udeležbo še na kakšnem tekmo-va nju, gle de na lan ski dober odziv bodo zagotovo pripravili velikonočni koncert v katedrali v Gornjem Gradu. Poskušali bodo poskrbeti tudi za več družabnih trenutkov med člani godbe. Se morda
Po dolgem času znova čez mejo
Sicer pa je Matej Krajnc dejal, da je bilo leto 2009 za zgornjesa-vinjsko godbo, v kateri igra več kot 50 godbenikov, uspešno in malo poseb no. Poseb no zara di tega, ker so poleg tradicionalnih nastopov
letih so nastopili zunaj slovenskih meja. »Prijateljstvo med občinama Mozirje in Čajetino v Srbiji je znova aktualno, rezultat ponovnega povezovanja na športnem, kulturnem področju pa je bilo povabilo godbi za sodelovanje na njihovih poletnih turističnih prireditvah. Imeli smo to čast, da smo igrali na
S sobotnega letnega koncerta v mozirski dvorani (Foto: C.S.)
Mozirje na 7 občin, je bilo težko, sedaj pa smo veseli, ker imajo župani posluh, znajo ceniti naše delo, se veselijo naših uspehov, kijih dosegamo na tekmovanjih v zgornjem kakovostnem razredu med slovenskimi godbami. To znata ceniti tudi dve podjetji v dolini, ki
obeta kakšna zgoščenka? »Ze dolgo nam roji po glavi, a ne najdemo poguma, da bi pripravili program naših najljubših skladb in se zaprli v snemalni studio. Zelja obstaja, ne bomo pa je uresničili letos,« je sklenil pogovor Matej Krajnc.	■
BUMfest 4 spet razprodan
Trije dnevi »grmenja« bobnarjev in tolkalcev so se zaključili v nedeljo zvečer. Zalec je bil s festivalom BUMfest 4 spet središče tol-kalne srenje Slovenije. 4 koncerti in številne glasbene delavnice so navdušili. Bumfest 4 je bil razprodan več dni pred festivalom.
Po lanskem presenečenju, ko sta bila dva koncerta od štirih razprodana, smo letos pričakovali polno dvorano, nikakor pa ne ponovno razprodano in to obakrat že nekaj dni pred začetkom. Raznolikost glasbenih skupin in dobre kritike z lanskega festivala so očitno napravile svoje. Dvorana je oba koncertna dneva pokala po šivih in od energije, ki so jo na koncertih sproščali glasbeniki iz štirih držav: Nemčije, Japonske, Španije in Slovenije.
Španci so navdušili z latinskim pristopom, sproščenim in udarnim programom, večinoma tipično španskim. »Vesel sem, da sem ponovno v Sloveniji. Očitno je vaši publiki naša glasba všeč, kar niti ni nič čudnega, saj je naša glasbena tradicija tako močna, da jo pozna ves svet,« je dejal Manel Rama-
da iz skupine Persecussio.«
Prava paša za oči in ušesa so bile Japonke - Trio Fujii in Uruki. Zmes japonske tradicije in udarni ritmi so prepričali še zadnje skeptike. »Nam je bilo všeč to, da kot organizatorji takšnih festivalov skrbite za raznolikost kulture, ki je na tem
svetu. Počaščene smo, da smo bile lahko del vašega festivala, upam, da smo vašim gledalcem predstavili vsaj delček naše glasbene zgodovine in kulture,« je povedala Mutsuko Fujii.
Slovenska tolkalna skupina ŠUS je drugi večer odprla s predstavitvijo svojega prvega CD-ja in DVD-ja. In domačo publiko ogrela za nastop Nemcev, ki so s svojim nastopom na nenavadne »inštru-
mente« privabili smeh na ustnice gledalcem. »Ne morem verjeti, kakšna publika in kakšen topel odziv. Reagirala je na vsako našo potezo na odru. Tega enostavno pri nas nismo vajeni. Ljudi pri nas so očitno naveličani vsega, »pa je ob koncu dejal Dirk Bennert iz »Groovemachine.«
■ dt
O izzivih
V preteklem vikendu sem nekaj časa preživela z dijaki oziroma maturanti, ki že pospešeno pregledujejo študijske programe, kalkulirajo med možnostmi, preštevajo točke in predvsem iščejo pravo smer. Nekaj jih že od nekdaj ve, da bodo zdravniki, odvetniki ali prevajalci in učitelji. Nekateri se bodo kljub drugačnim željam usmerili na bolj zaposljiva področja, zaradi pregovarjanj staršev, babic in dedkov ter naših poslancev, ki točno vedo, kje je prihodnost. Po mojih opažanjih pa jih večina še vedno išče, brska po spletnih straneh, katalogih, da jim pade v oči program, ki jim bo popol no ma ustrezal in povrhu ne bo zahteval ogromno točk. Slednje me precej spominja na trenutne sezonske razprodaje, ko nekaj iščeš, čeprav ne veš točno kaj, pa veš, da boš našel šele, ko boš videl, za povrhu pa bo še čisto poceni. Zal pa gre za dosti bolj zapleteno odločitev.
Na drugi strani pa študentje prav tako zaključujejo študijske programe. Izbrani študij smo pripeljali do konca, izpiti so opravljeni, čaka nas le še diplomska naloga, potem pa smo spet brez načrtov, kam naprej. Pri ŠŠK-ju si želimo, da bi lahko optimalno rešili vse težave in odločitve, ki tarejo naše dijake in študente, a žal te moči nima mo. Ponu di mo pa jim lah ko nekaj mož nos ti. Za dijake bomo kot vsako leto v začetku februarja poskrbeli z informativnim dnevom in delili z njimi svoje izkušnje ter jim odgovorili na vprašanja, ki se jim pletejo po glavah.
Za študente pa smo letos pripravili nov, trajajoči projekt, imenovan ZMAGOVALNI IZZIV. S tem želimo naše člane - študente povezati s podjetji v Savinjsko Šaleški regiji. Pri tem sodelujemo s SAŠA podjetniškim inkubatorjem, s katerim smo sestavili program z dobrimi priložnostmi, kije niti sama ne bom izpustila. Naj na kratko povzamem, za kaj gre. Študentje, ki zaključujete študij in ste pred pisanjem diplome,
SueSki Stidmiski
klub
www.ssk-klub.si
imate možnost v podjetjih, ki smo jih povabili k sodelovanju, na njihovem konkretnem problemu pisati diplomsko nalogo. Projekt vključuje skoraj vse študijske programe, tako naravoslovne kot družboslovne. Največja prednost, ki jo ponujamo, je sam vpogled v podjetje, njegovo strukturo in potek dela. Nalogo, raziskavo oziroma izziv, kot smo to poimenovali sami, si boste izbrali sami po naši bazi, ki vam bo na voljo. Izzivi že potekajo, več o tem pa si boste v prihodnjem tednu lahko prebrali na naši spletni strani, kjer za vsa vprašanja najdete tudi moj stik (sem vodja projekta).
Sicer pa vas v petek ob 21.00 vabimo v Mladinski center na Ščepec glasbe za vsakogar, v soboto prav tako ob 21.00 pa na Hockey Kup s športno stavnico. Tiste, ki vas bolj zanima šport in ste vešči govora, pa vam ponujamo priložnost, da se udeležite natečaja za napovedovalca pri RK Gorenje Velenje ter si tako pridobite nove izkušnje, spoznate nove ljudi in delovno okolje. Preko avdicije bodo izbrali kandidata, ki bo napovedoval domače in evropske tekme. Za več informacij preglejte njihovo spletno stran, vsekakor pa gre za enkratno priložnost in pri ŠŠK-ju smo veseli, da so nam jo ponudili.
Tisti, ki še niste postali člani našega kluba, ki skrbi, daje vaše študentsko ali dijaško življenje bolj razgibano, se nam lahko pridružite in ste tako deležni tudi vseh ugodnosti. Včlanite se lah ko na urad nih urah v petek med 18.00 in 19.00 ter v soboto med 16.30 in 17.30, tako da prinesete potrdilo o šolanju in svojo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdila lahko prinesete prav tako na vse dogodke, kijih organiziramo v Velenju.
■ Nika Penšek
www.radiotempo.info
14

Šola, kot si jo želimo
Izpostavljanje življenjske funkcionalnosti učne snovi pripomore, da si dijak snov zapomni, predstavlja, medpredmetno povezuje, jo praktično preizkusi in se ne uči na pamet, ampak za življenje. Učitelji se izpopolnjujejo v delovnih organizacijah, spoznavajo in pridobivajo aktualna znanja ter potreb ne kompeten ce za opravljanje dela. Takšno je delo na Šoli za storitvene dejavnosti ŠCV in raz voj na usme ri tev šole. Tako usposabljamo dijake za delo v gostinstvu, turizmu, ekonomiji in trgovini. Ker se pri tem povezujemo z okoljem, smo povprašali Sašo Oprešnik, direktorico Gorenja Gostinstva, d. o. o., in Alojza Hudarina, vodjo TIC-a Velenje, kakšno šolo si želita. • 1. Šola za storitvene dejavnosti izobražuje dijake za poklice v gostinstvu in turizmu. Kako bi nagovorili dijake, da se odločijo za vpis v omenjena programa? Saša Oprešnik: »Že dolgo ugotavljamo, da je med mladimi vse manj zanimanja za poklice v gostinstvu in turizmu To je posledica posplošenega mnenja dijakov in njihovih staršev, da je ta poklic neperspektiven in slabo vrednoten. Trenutno se res zdi, da je tako, vendar statistični podatki kažejo, da sodita gostinstvo in turizem po vsem svetu med najhitreje rastoče gospodarske dejavnosti. Tudi v Sloveniji je na tem področju še ogromno neizkoriščenih možnosti, predvsem za odpiranje družinskih gostišč, prenočišč, slaščičarn, agencij itd. Gostinstvo je doslej preživelo vse krizne čase, tudi to nekaj pove, seveda pa je treba veliko delati, biti ustvarjalen in imeti posluh za delo z ljudmi. Kdor to ima, naj se le odloči za šolanje za poklice v gostinstvu in turizmu.«
Alojz Hudarin: »Tako kot v svetu tudi pri nas postaja turizem najhitreje rastoča gospodarska panoga. Je multiplikator, saj vključuje izjemno veliko drugih panog, ki sooblikujejo turistični proizvod. Turizem omogoča tudi izjemno
veliko možnosti spoznavanja naravnih danosti, različnih kultur, novih poznanstev, navad in s tem tudi gradi ter bogati človeka.« • 2. Katere spretnosti so po vašem mnenju potrebne za opravljanje poklicev v storitvenih dejavnostih danes?
Saša Oprešnik: »Tisti, ki želi delati v gostinstvu, mora imeti že kar malo prirojen dar za komuniciranje, biti mora odprt, ustvarjalen in veder, predvsem pa se mora videti v tem poklicu. To so seveda le osnovni pogoji, kajti delo v gostinstvu je zelo raznoliko in temu se
nosti naših dijakov?
Saša Oprešnik: »Zaposlitvene možnosti so trenutno zaradi zastoja svetovnega gospodarstva nekoliko manjše, vendar ne moremo reči, da jih ni. Gostinske organizacije zaposlujejo, zelo so iskani dobri kuharji, možnosti za gostince pa se vse bolj odpirajo tudi v domovih, kjer je potrebna gostinska oskrba, na primer dijaških domovih in centrih za starejše občane. Skratka, zaposlitvene možnosti so.«
Alojz Hudarin: »Svet MO Velenje je sprejel leta 2008 razvojno strategijo turizma za razvojno obdobje 2009-2013. V njej smo se opredelili za razvoj turizma, ki bo Velenju prinesel novo dodano vrednost,
Saša Oprešnik
je treba znati prilagajati. Če pa ima človek še nekaj podjetniške žilice, pa se vsekakor da tudi z gostinstvom in turizmom zaslužiti dovolj za dostojno življenje.«
Alojz Hudarin: »Ko se odločamo za poklicno usmerjenost, moramo pri sebi najprej ugotoviti, ali nas delo v gostinstvu in turizmu veseli. Če smo si na to vprašanje odgovorili pozitivno, potem zagotovo ne bo težko sprejeti tudi nekaj dejstev, kot je npr. dejstvo, da smo turistični delavci na delovnem mestu praviloma takrat, ko so drugi, torej gostje in turisti, prosti. Zagotovo pa bodo tisti, katerim je delo z ljudmi izziv in užitek, ta del poklica opravljali z veseljem, nasmejanih obrazov in z veliko mero gostoljubnosti.«
• 3. Kakšne so zaposlitvene mož-
Alojz Hudarin
prepoznavnost, nove turistične produkte in nova delovna mesta. S prehodom iz izletniškega v turistično mesto se bodo oblikovali novi programi, ki bodo zahtevali tudi odpiranje novih delovnih mest. Največji razvojni turistični potencial Velenja je zagotovo širše območje velenjskih jezer, ki že sedaj s svojo infrastrukturo in ponudbo privablja številne domačine, obiskovalce in tudi tuje goste, ki se udeležujejo večjih, tudi mednarodnih prireditev na državni, evropski in svetovni ravni.«
■Mateja Klemenčič
Anja Drev spet presenetila
Anja Drev je v nedeljo ponovno presenetila na evropskem pokalu gluhih z dobrim nastopom, tokrat v avstrijskem Hebalmu. Nastopila je v konkurenci mladink do 18 let (letos bo dopolnila šele 13 let) in
presenetljivo zmagala v slalomu, čeprav sta bili med nastopajočimi tudi tekmovalki, ki tekmujeta v FIS programu. V slalomski skupni razvrstitvi vseh sodelujočih žensk in mladink iz osmih evropskih
držav je dosegla odlično tretje mesto. Omenjene uvrstitve je bil vesel tudi njen trener Bojan Napot-nik, ki Anjo trenira zadnja tri leta v GSK Mozirje.
Marljivo delo, ki se odraža skozi vsakodnevne treninge, prinaša želene sadove in tudi kvalifikacijo za olimpijske igre gluhih, ki bodo naslednjo sezono na Slovaškem, in Anja bo, po nam znanih podatkih, najmlajša udeleženka iger, na kar smo lahko upravičeno ponosni, saj bo tudi edina predstavnica Slovenije.
V soboto, dan prej, pa je v veleslalomu dosegla tretji najboljši čas med mladinkami do 8 let.
Anja je učenka sedmega razreda OŠ Šoštanj, v kateri ji vodstvo in učitelji šole omogočajo, da nemoteno trenira v tujini in na naših bližnjih smučiščih.
Naj omenimo še, da je bila Anja Drev najmlajša nominiranka za naj športnico invalidko Slovenije za leto 2009. Izbor naj športnikov invalidov je bil v januarju 2010, na njem pa je minister za šolstvo in šport dr. Lukšič poudaril, da je potrebno izenačiti status invalidnih športnikov z ostalimi športniki.	■
Mladi muzealci se tudi letos srečujejo na gradu
Tretja nedelja v mesecu januarju je bila v Muzeju Velenje namenjena otrokom, starim od štiri do deset let, ki skupaj s svojimi starši obiskujejo srečanja Mladih muzealcev
Otrokom je bilo kljub sneženemu dopoldnevu prijetno toplo, saj so obiskali afriško zbirko Františ-ka Foita in se vsaj v mislih prestavili v vročo Afriko. Po razstavi jih je popeljala črnka Lucija
in jim predstavila, kako živijo ljudje v afriških plemenih. Muzealci so izvedeli, da nekateri ljudje v Afriki namesto vzglavnikov uporabljajo majhne stolčke in da verjamejo, da nikoli ne smejo sesti na
tla, saj bi jim to prineslo nesrečo. Za prenašanje pijače uporabljajo buče, ki se imenujejo kalebase. Buče pred uporabo izdolbejo in lepo okrasijo in jih najprej umije-jo z živalskim urinom. Najbolj zanimiva je bila osrednja soba, kjer je razstavljeno veliko število obrednih mask, fetiš lutk in orožja. Ker je bilo tokrat na obisku največ dečkov, jih je zelo pritegnil podatek, da je največja želja njihovih afriških vrstnikov ta, da bi nekoč postali bojevniki, pravi bojevnik pa lahko postaneš šele, ko poleg ostalih preizkušenj uloviš leva samo s sulico. Poseben pomen v plemenih imajo tudi lutkovna gledališča, saj so predstave, ki prikazujejo običajno življenje ljudi, namenjene celotni vasi in ne samo otrokom kot pri nas. Afričani so znani po velikem številu obredov, v katerih imajo poleg mask velik pomen tudi glasba, petje in ples. V petju, plesanju in igranju na inštrumente so se skupaj s črnko Lucijo preizkusili tudi muzealci.
Druženje so otroci zaključili v delavnici, ki jo je pripravila Andreja Zelenik. Iz naravnih materialov so si izdelali maske in se okrasili z verižicami.
V letu 2010 bomo nadaljevali druženje mladih muzealcev na Velenjskem gradu vsako tretjo nedeljo v mesecu. Letos bomo spoznavali zbirke Muzeja Velenje, se seznanjali s starimi šegam in izvedeli kaj več o naši preteklosti. Otroci se pri nas zanimivo naučijo kaj novega, svoje spretnosti pa razvijajo v muzejskih delavnicah.
■ Tanja Verboten
Od Miklavža do Miklavža
Pozimi, ko so dnevi krajši, pot zaradi zmrzali zahtevnejša, če je pokrajina pobeljena s snegom pa sploh, se nam priležejo potepanja po nižje ležečih hribih. Še posebej, če se nahajajo v bližini doma, da ne porabimo preveč časa za vožnjo.
Tako smo bili veseli odločitve Planinskega društva Dobrna, da po obronkih njihove občine spel-
idom, priročnim za v žep. V njem je podroben opis poti s poudarkom na pomembnejših točkah, ki obkrožajo kraj Dobrna z več kot šeststoletno tradicijo termalnega zdravljenja.
Iz centra Dobrne se napotimo proti vzhodu na hrib, na katerem se nahaja dobro vidna cerkev sv. Miklavža (od tod tudi ime poti), kjer je njen začetek. Ta se spusti
PO HRIBIH IN MINAH
čas napotimo po asfaltni cesti levo v smeri Dobrne, se ozremo na razvaline Kačjega gradu in že smuknemo desno v gozd. Ob izhodu iz njega pridemo v kraj Zlateč-je, prečkamo cesto in se spet predamo vijuganju med drevesi in iskanju oznak, ki nas pripeljejo na vrh Dobnika in Aleksandrovega vrha. Ta je najvišji na južnem delu poti. Odpočijemo si na klopci, odtisnemo žig v planinski dnevnik
Zanimiv pogled na razvaline Kačjega gradu
jejo planinsko pot, ki si roko podaja že z njihovima uveljavljenima -Anino potjo in Loško potjo, na meji občin pa tudi s potjo Po poteh Vinske Gore. Za tako zahteven projekt so strnili sredstva in moči v okviru projekta »Ureditev pohodnih poti«, ki je sofinanciran iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Konec oktobra 2009 smo se rade volje odzvali njihovemu vabilu in prisluhnili njeni slavnostni otvoritvi v tamkajšnjem gasilskem domu. Ob predstavitvi je bil izdan ličen kartonček - zloženka z zemljev-
po drugi strani hriba navzdol še bolj proti vzhodu in ob potoku Vrb-nica pripelje do križišča, kjer krenemo levo. Predajamo se oznakam poti - bel klobuček, ki nas varno pelje gor in dol vse do najvišjega Štrukljevega vrha občine Dobrna (1227 m). Z njega se po dolini Ostrica podamo vse do cerkve sv. Jošta na Paškem Kozjaku z najvišjim Špikom, se okrepčamo v planinskem domu ter se preko Visokega spustimo v Dolino mlinov, kjer se dotaknemo Vinsko-gorske in Loške poti. Od obore jelenov Lamperček se za kratek
in že nadaljujemo pot spet proti vzhodu do kraja Rupe s sledovi gradu Lanšperg in se razgledamo na okoliške vrhove. Čaka nas še spust do Vinske Gorice, vzpon na Vinski vrh, z njega pa do izhodišča poti, kjer jo zaključimo.
Prijeten izlet, ki si ga privoščimo v več delih in se v mislih zahvalimo pridnim rokam markacistov, s katerih pomočjo smo prišli tja, kamor smo želeli.
■ Marija Lesjak

VI PIŠETE
TL. T v • •	V i • •	•
Naučijo se smučati in si pridobijo delovne navade
V velenjskem smučarskem klubu je v 40 letih zraslo kar nekaj znanih smučarskih imen - Danes si želijo več mladih tekmovalcev
Vesna Glinšek
Smučarski klub Velenje je v letu 2009 praznoval 40. obletnico ustanovitve. Praznovali jo bodo prihodnji mesec, in sicer z otvoritvijo smučarske koče na Golteh. Tako že štiri desetletja klub skrbi, da se med mlade prenaša tradicija alpskega smučanja na območju Šaleške in Savinjske doline. Predsednica Marija Zimšek pravi, da je pri njih zraslo veliko dobrih smučarjev. »Pri nas so se kalili športniki, kot so Miran Ravter (11. mesto v kombinaciji na olimpijskih igrah v Lillehammerju 1994), Ana Drev, članica državne reprezentance, in David De Costa.« Tudi danes imajo nekaj odličnih tekmovalcev. »Eden takšnih je gotovo Filip Mlinšek, ki je bil lansko sezono na univerzijadi na Kitajskem. Letos se je žal poškodoval, tako da si v tej sezoni več obetamo od starejših deklic, ki se trenutno uvrščajo okrog petega mesta na nacionalni ravni.«
A vse ni tako rožnato, kot se zdi na prvi pogled. Želijo si več mladih tekmovalcev in otrok, ki so športniki že po duši. »Takšnih nam res
manjka. Sama to pripisujem pomanjkanju volje, pa ne bom rekla otrok, temveč staršev. Veliko lažje je otroka posaditi pred računalnik kot pa ga vsakodnevno voziti na treninge,« doda Zimškova.
Marija Zimšek: »Našo 40. obletnico bomo praznovali z otvoritvijo koče na Golteh.«
Otroci morajo vsaj v zimskem času vstajati med 5. in 6. uro zjutraj. Na večini slovenskih smučišč na kole namreč ne smejo trenirati med njihovim delovnim časom. Zato
morajo takšne treninge opraviti med 7. in 9. uro. Poleg tega jih čakajo še obveznosti v šoli ... »Bistvo našega dela torej ni smučanje samo, ampak naši otroci hkrati dobijo tudi delovne navade, ki so izjemnega pomena za nadaljnje življenje.«
Trenutno je v klubu poleg rednih treningov aktualna predvsem že omenjena koča na Golteh. V njej bodo uredili prostor, namenjen klubskih potrebam. »Naši člani se bodo lahko prišli pogret, pojest malico, popit čaj. Če bodo želeli, bodo lahko smučarsko opremo pustili pri koči. Večji prostor pa bomo opremili kot apartma, ki ga bomo poskušali tržiti in tako pridobivati sredstva za naše tekmovalce.«
Najin pogovor pa je predsednica zaključila takole: »Vsekakor je zares veliko bolj pametno in koristno, da imajo otroci še kakšno drugo obveznost kot učenje. Če se ukvarjajo s športom, če smučajo, si pridobivajo kondicijo in so bolj zdravi, kot če so prepuščeni sami sebi.«
Samo še eno jutro
Vinko Šmajs
Prihajam iz domače kleti. Goe-thejeva Aurspergova klet. -
Polna omamnih vinskih vonjav. Silijo v rumeni, jesenski dan. Pač - jutro je še.
Nekaj korakov namenim svojim rožam v garaži. Okenske police, polne rožnatih pelargonij. Med njimi čepijo v steklenih lončkih tri hijacinte. Bile naj bi bela, vijoličasta in rdeča. Počakajmo. Nežna stebelca še ne izdajo vsega.
Tik pred izhodom iz garaže počiva na polici grm hibiskusa s tremi rdečimi cvetovi. S Cipra me je spremljal domov, pred leti še ves nežen in mlad.
"Naj te pobožam, rdeči cvet," sem tiho dahnil in se mu s kozarcem vode oddolžil.
"Saj vidiš tudi mene!" je prišepnila clivia z dolgimi, turkizno zelenimi in suličastimi listi.
"Glej, ali vidiš dva bela lista? Ta ti prineseta pomlad."
Med njima bo vzcvetela rumena, kraljevska roža. Tam, v dnevni sobi, pred velikimi okni. Srce se je tiho nasmejalo in ustvarilo blago sozvočje z darovalko clivije, Anico s Polzele.
"Da bi ti lepo uspevala!" se je nasmejala in razkrila vrsto belih bisernih zob in njene tople rjave oči so pele odo jesenskemu soncu. Clivija in Anica in zastrti jesenski dan.
Še vedno sem v kotičku garaže, kjer se stiska božični kaktus. In že hlepi proti oknu z več kot sto rdečkastimi zarodki. Temi, ki bodo za božični čas pozvanjali z zvončasti-mi cvetovi.
Zunaj je še vedno mir, brez hrupa in kričanja otrok, ki se bodo pred osmo že podili proti bližnji
šoli.
Še pogled in misel in čutenje. Rože kot človek. Če jih imaš rad, ti stotero povrnejo.
V jutranjo lepoto tišine bi se že morala razpreti kuhinjska zavesa in v reži Franjev drobni, rjavi pogled. Pa še ni!
Hišni zvonec: kling, kling.
"Ježeš, kdo je pa zdaj, in tako zgodaj? " sprašujejo preplašene ženine oči.
"Odprite, hitro. Franjeve oči so zaprte. Hrope. Ne gane se. Ves v krvi leži! Hitro! "
Žena si iz sladkega dremeža obleče haljo, natakne copate in že hitita. V njegov dom, v njegovo sobo.
"Pokličiva rešilca! 112!"
Ne vem, toda odlašal sem. Ta čudna, nenavadna jutranja tišina in strah, da se bom srečal z negibnim telesom soseda, sta me nagonsko zadrževala.
Pri sluh, rene san čni.
Z Dantejevim opozorilom: Las-ciate ogni speranza voi ch'eentra-te ... (Pustite vse upe, vi, ki vstopate .)
Pa vendar, moram za ženo. Premagam se. Tam, v spalnici leži, z glavo navzdol. Skoraj ni besede. Kajti rešilci so hitri. Dajo mu kisik. Iz ustne votline brišejo kri. Brišejo kri, ki seje razlila po prsih.
Hitro na nosila in v urgentni voz. Avto j e prižgan. Franjev obraz j e bled in spokojen.
"Franjo, me slišiš? Tvoj sosed." Nič .Varljivo izrečen namig.
Avto odbrzi.
Jutro se še drami. S paških vrhov poglejuje leno sonce.
Čez tri dni iz kome - v smrt.
Že je preteklo mnogo dni. Fra-njevih krevljajočih korakov ob palici ni več. Zvečer, zadnji dan novembra, stojim, razmišljajoč, ob robu
naše hiše.
Kolikokrat sva pila zjutraj kavo in kolikokrat razmišljala o večnosti.
Odkritih besed o moji vernosti in njegovi opredeljenosti:
"Nič ne verjamem«, de, "toda..."
" Toda, čas bo za božič no drevesce."
"Pa kaj, ne, da nič ne verujem. Nekaj je v tem vesolju!" doda on.
Tiho so se nasmehnile njegove drobne oči. Žena pa mu je že kanila zdravilno kapljico v levo oko.
Vsak trenutek umre na našem planetu človek. In koliko planetov - in koliko zvezd.
Nocoj mi že zopet drevenijo prsti na rokah. In skelijo in bolijo. In jasna ortopedova ugotovitev: "Sese-danje skeleta." Bom zdržal in pripeljal zgodbo do konca?
Ne, še enkrat do roba hiše. Mogoče se odprejo njegova vežna vrata in podrsajo koraki.
"Ali čutiš njegovo bližino?" sprašuje ona.
"Da, čutim v sebi, in prosim dobro nebo za plačilo vseh lepih uric, ki sva jih preživela ob kavici in vrtu, kjer sva božala zelenje in zrele sadeže in zatrjevala, daje narava toliko dobra kot človek. Vse dobro vrača.
Kot da je ozračje med hišama naelektreno z večno valujočimi magnetnimi delci. Da, z večnimi, neneh no vrte či mi se v nevid ni krog. Kot Zemlja, Mars, Pluton ..."
Ali bo naš duh preletel milijone let? Dočakal preobrazbo, o kateri je sanjal Kafka. Ali pa ...
Ne, še eno jutro s svetlim soncem.
Samo še eno jutro!
PGD Paška vas: Z uspehi zaznamovan jubilejni občni zbor
Paška vas, 16. januarja - Letošnje leto je za 196 članov Prostovoljnega gasilskega društva Paška vas jubilejno leto. Društvo namreč praznuje 90-letnico delovanja.
Na jubilejnem občnem zboru v prenovljeni dvorani gasilskega doma v Paški vasi je pred sed nik društva Milan Drofelnik med drugim poudaril, da so bili v preteklem letu zelo pridni, zato tudi uspehi niso manjkali. Pozornost so namenili vsem generacijam v društvu, s skupnimi močmi pa so največ truda, časa in volje namenili temeljiti obnovi prostorov gasilskega doma, predvsem dvo-
čale z zavidljivimi uvrstitvami.
Operativna enota društva šteje 45 aktivnih operativcev. Ne glede na čas in teren jih na inter ven ci-jah sodeluje, po besedah poveljnika društva Marka Kumarja, približno 15. Odzivni čas je zelo hiter, usposobljenost za gašenje požarov, varovanje premoženja občanov velika. Kumar je izrazil zadovoljstvo, ker seje lani udeležilo usposabljanja na Igu 9 njihovih operativcev, raznih drugih oblik izobraževanja pa 16. Gasilskih vaj za tekmovanja seje udeleževalo več kot 100 članov društva. Intervenirali so petkrat, in sicer so dvakrat
nje,« je še dejal Marko Kumar.
Šmar ški župan Alojz Podgoršek se je zahvalil gasilcem za njihovo požrtvovalno delo v neurju in jih pohvalil za njihovo delo pri obnovi prostorov gasilskega doma. Kot je dejal, bi bil zelo zadovoljen, če bi se zgledovala po društvu glede pridobivanja sredstev tudi druga društva v občini Šmartno ob Paki.
Milan Drofelnik je dejal, da so v leto 2010 na osnovi rezultatov uspešnega dela v preteklem letu vstopili optimistično, polni idej in poleta. Jubilej, 90-letnico, bodo pro slavi, kot se zanj spo do bi. Ne bo pa manjkalo tudi delovnih akcij
Tudi na 90 občnem zboru je bila udeležba velika.
rane, ki sojo povsem preuredili »od tal do stropa«. »To je bil za društvo velik zalogaj, ki smo ga uresničili tudi s pomočjo krajanov in zvestih pokroviteljev.« Pozabili niso še na izobraževanje, usposabljanje desetin, pa tudi na družabno življenje. Drofelnik se je zahvalil vsem, ki so jih podprli v njihovih prizadevanjih, mentorjem, ki so pripravili desetine za tekmovanja, iz katerih so se te vra-
pomagali gasilcem Šmartnega ob Paki pri gašenju požara, najbolj pa jih je zaposlilo lansko junijsko neurje. »Intervencije so vse nevarnejše in v vsaki se pokaže, kako pomem-b na sta kakovost na opre ma in usposobljeni ljudje.« Med prednostnimi nalogami je tudi preventivna dejavnost, ki so jo izvajali celo leto. »Prepričan sem, da tistih, ki so nam stali ob strani, nismo razočarali in da bo tako tudi v prihod-
pri nadaljnjem vzdrževanju gasilskega doma, pri uresničevanju zastavljenih aktivnosti v usposabljanju, preventivi, tekmovanjih, pa tudi pri izvedbi tradicionalne dvodnevne prireditve Noč na vasi v Paški vasi.
Ob koncu občnega zbora so v svoje vrste sprejeli nove člane ter podelili priznanja za 10-, 20- , 60-letno zvestobo društvu ter za požrtvovalno delo.	■
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli)
-	EKONOMSKI TEHNIK
PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli)
Vpis bo v četrtek, 18. februarja 2010 ob 10. uri
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
-	EKONOMIST
-	POSLOVNI SEKRETAR
Informativna dneva bosta v petek, 12. 2. 2010 ob 16.30 uri in v soboto, 13. 2. 2010 ob 9. uri
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32
Pravi naslov za pravo reklamo!
§981750
»!1Has
Ze tretji zaporedni poraz Elektre Esotech
V 14. krogu lige Telemach so se v Šoštanju košarkarji PRO-TEK Zasavja oddolžili domačinom za poraz v Trbovljah - Zmagali so z 80 : 62
Gostje so tako prišli do tretje zaporedne zmage in se še utrdili pri vrhu lestvice, Šoštanjčani pa so doživeli svoj tretji zaporedni
petega pa jo ločita zgolj dve zmagi. Prav v naslednjih krogih prihajajo za šoštanjske košarkarje odločilne tekme. Pozna se jim odhod
poraz in ostajajo pri šestih zmagah, kar pomeni, da bo za njih boj za ligo za prvaka še zelo napet. Do konca prvega dela prvenstva je še osem krogov, Elektra Esotech je tre nut no na devetem mes tu, do
Američana Feeleyja, zato bodo morali v nadaljevanju poiskati zanj ustrezno zamenjavo. To seje pokazalo tudi na tej tekmi, saj so gostje s 35 : 28 dobili skok.
Izkušeni gostujoči košarkarji so
že od samega začetka prevzeli pobu do in pre ko nezadr žne ga Pašaliča ter razigranih Anzuloviča, Mučiča in Malija vodili za deset točk. Sledila je bolj zbrana igra domačih - predvsem Koštomaja, Čupa in Lekiča, ki so uspeli znižati zaostanek zgolj na točko.
V	tretji četrtini pa je bilo domačega odpora konec. To so s pridom izkoristili Zasav-ci in z delnim izidom 18 : 3 prišli do visoke prednosti, ki so jo s pametno igro zadržali do konca in se veselili zaslužene zmage.
Domači so slabo metali za tri, saj so poskusili dvain-dvajsetkrat, zadeli pa le trikrat. Pri košarkarjih Elektre Esotecha so se izkazali Tadej Koštomaj, Dejan Čup, Siniša Bilič in Brane Lekič, na drugi strani pa so košarkarji Zasavja imeli v svojih vrstah izjemnega Vlada Pašaliča.
Bil je najboljši igralec in strelec tekme s 24 točkami, 14 skoki in učinkovitostjo kar 43 odstotkov. Sijajni so bili še Gre ga Mali, Saša Mučič in organizator igre Vladimir Anzulovič.
V	naslednjem krogu bodo Šoštanjčani gostovali na vročem terenu v Šentjurju, kjer
bo že ena od odločilnih tekem o uvrstitvi na želeno sedmo mesto. Srečanje v Šentjurju se bo pričelo ob 19. uri.
■ Tjaša Rehar Foto: Dejan Tonkli
Juriš na drugo ligo
Še tretja menjava na trenerski klopi Šmartna 1928 - Po Kostajnšku in Irmanu Žurej - Cilj napredovanje v višjo ligo ostaja
Na spomladanski del prvenstva se že drugi teden pripravljajo tudi nogometaši Šmartna, peti po jesenskem delu. Moštvo od novega leta vodi nekdanji šmarski nogometaš, Mozirjan Bojan Žurej. To je že tretja sprememba v tem prvenstvu na njihovi trenerski klopi. Potem ko so se razšli z Dragom Kostajnškom, ki je moštvo pripravil za novo prvenstvo, je začasno treniranje prevzel domačin Peter Irman, ki je Šmarčane pred tem tudi že vodil. Zaradi študijskih obveznosti je trenersko mesto v tem premoru prepustil Zureju.
Kako potekajo priprave in kako ste se vživeli v novo okolje? Prej ste bili namreč trener v Zrečah.
»S tem nisem imel nobenih težav, saj sem bil pred leti tu dolgoletni igralec. Glede na to, da sva s predsednikom hitro navezala stike in se dogovorila za sodelovanje, sva postavila tudi nekaj ciljev kluba. Eden takšnih je uvrstitev v drugo ligo. Poskušali bomo dobiti tudi dva ali največ tri igralce od drugod, sicer pa bo ta cilj breme pred-
vsem domačih igralcev.«
Po jesenskem delu prvenstva ste na petem mestu. Za prvim zaostajate samo za tri točke? »Res je. Tri točke so lahko veliko
Bojan Žurej
ali pa malo. Mislim, da glede na igralski kader, ki ga imamo, lahko v nadaljevanju te točke nadoknadimo oziroma prehitimo konkurente in končamo čisto na
vrhu lestvice.«
Kdo, menite, da bo vaš največji tekmec?
»Verjetno bo to Simer Šampion, Čarda ... A spomladanski del prvenstva bo dolg. Vse bo odvisno od tega, kdo bo začel dovolj hitro delati, kdo bo dovolj močan, kdo bo najbolj uigran ... Tisti bo gotovo na vrhu spomladanskega dela.«
Kdaj začnete drugi del prvenstva?
»V Šmartnem začnemo 15. marca, tako da imamo še slaba dva meseca časa, predvsem pa veliko dela, da pripravimo mlade igralce. Zato treniramo prav vsak dan. Sploh mlade igralce je treba uveljaviti in jim dati možnost pri igri. Potem pa seveda »juriš« na drugo ligo. «
Načrtujete tudi kakšno prijateljsko tekmo?
»Seveda. Dogovorjene imamo tekme za celotno obdobje priprav, vsak teden. Ena bolj zanimivih pa bo gotovo 10. februarja z velenjskim Rudarjem.«
■ vos
V Rudarju tudi Čeh in Slovak
Nova Velenjčana tudi igralca češke oziroma slovaške prve lige Marijan Pušnik z igralci od včeraj v Medulinu
Nogometaši Rudarja so v torek sklenili prvi del priprav na svojem pomožnem igrišču, včeraj pa so odpotovali za pet dni v Medulin, znano turistično središče hrvaške Istre, kamor že nekaj let odhajajo. Poleg napornih treningov bodo v tem znanem turističnem središču
jo nov klub, tako rekoč podajali kljuko v Rudarjevih prostorih. Na pogovorih jih je bilo celo več kot deset. Prihajali so iz Bosne, nižjih lig Nemčije, pa iz prve lige Češke, Slovaške, Makedonije idr. Večina je medtem že tudi zapustila Velenje, saj niso so bili dovolj dobri. Po
nekdanji igralec Senad Jahič (v prejšnjem prvenstvu je igral v Dravin-ji) in mladi bosanski igralec Omi-hanic. Prvih dveh medtem ni več v Velenju.
Na tekmi sta oba trenerja dala priložnost za igro vsem igralcem, ki jih imata trenutno na voljo. Za
hrvaške Istre odigrali tudi dve prijateljski tekmi s hrvaškima članoma prve lige Slavenom Belupom in Interjem iz Zaprešiča. Trener je v priprave članskega moštva vključil tudi mladinca Denisa Klinarja in Denisa Kramarja, že nekaj časa pa po posebnem programu vadita tudi Marko Kolsi in Mirza Mešic. Za prvega je bilo konec jesenskega dela prvenstva zaradi poškodbe v 8. krogu, za drugega pa v 21. Oba sta morala na operacijo križnih vezi.
V uvodnem delu priprav je trener največ pozornosti namenil telesni pripravljenosti igralcev, hkrati pa skupaj z vodstvom kluba iskanju novih okrepitev namesto Luka Prašnikarja, Marka Pokleka, Boštjana Krefta in Tima LoDuca, ki za trenerja niso bili pravi. Če bodo uresničene trenerjeve želje, bo Rudar spomladi v precej spremenjeni podobi. Okrepili naj bi se še s petimi, šestimi igralci, z njimi je pogodbo doslej podpisal šele prejšnji igralec Primoija 25-letni Nezdbe-din Selimi.
Prejšnji teden so si igralci, ki išče-
okusu trenerja in tehničnega vodja pa sta bila 29-letni Slovak Marian Tomcak (dosedanji igralec kluba Peter Zalika, ki igra v prvi ligi) in enako stari Čeh František Metelka, ki je igral za Banik Ostravo, prav tako prvoligaški klub. Ta igralca sta odšla z Rudarjem tudi na priprave, za zvestobo Rudarju pa sta se zavezala za leto dni.
Po dveh medsebojnih tekmah, ki sta bili namenjeni spoznavanju novih igralcev, so rudarji odigrali tudi prvo uradno tekmo v tem pripravljalnem obdobju. Na pomožnem igrišču so gostili celjski Simer Šampion, vodilno moštvo jeseni v tretji ligi vzhod, ki je ob nogometaših Šmartna najresnejši kandidat za napredovanje v drugo ligo. Nižje razredno moštvo je zaigralo zelo motivirano in presenetilo prvoligaške igralce z zmago z 2 : 0. Na tej tekmi sta skušala trenerja Pušnika in tehničnega vodjo Mirana Jalušiča prepričati, da bi bila lahko okrepitvi Romun Flavio Cornelie ter Žiga Kljajič (Mura). Na preizkušnji je bil tudi njihov
domače so v prvem polčasu igrali: Sa. Jahič, Cornel, Stojnič, Sulej-manovič, Jamnikar, Tomažič, Mujakovič, Golob, Klinar, Grbič, Mahmutovič. V nadaljevanju pa so bili na igrišču Čelofiga, Jeseničnik, Se. Jahič, Kljajič, Tolimir, Kramar, Omihanic, Renato, Omladič, Selimi.
Čeprav je bila to le pripravljalna tekma, so Pušnikovi izbranci razočarali približno 100 gledalcev. Nihče nima rad poraza, pa naj bo to prijateljska tekma ali tekma za točke. Igralci so se po tekmi opravičevali, da imajo po napornih treningih trde noge in da so šele na začetku priprav, pri tem pa so najbrž pozabili, da to velja tudi za goste. Bolj bi se strinjali s trenerje-vo oceno: »Slabo smo igrali. Odnos igralcev do igre ni bil nikakršen. Nekateri igralci še vedno niso spremenili mišljenja od jeseni. Še vedno mislijo, da je dovolj, da stopijo na igrišče. Res je, da smo vse dni zavzeto vadili, da imajo težke noge, a to ne more biti opravičilo za neborbenost, pa čeprav je bila to le prijateljska tekma.« ■ vos
Odbojkarice ostajajo brez zmage
Odbojkarice v drugi ligi so v soboto nadaljevale prvenstvo. Šoš-tanjske igralke so v svoji dvorani gostile ekipo Cometa Zreč in gladko izgubile z 0 : 3. Zelja Šoštan-jčank, da bi se z zmagama v uvodnih krogih pomladanskega dela prvenstva približale obstanku v ligi, se tako ni uresničila.
Gostje so v Šoštanju zaigrale bolj zbrano in osvojile prvi niz na 22, drugega še bolj gladko, saj so odbo-
jkarice Kajuha Šoštanja dosegle vsega 18 točk, v tretjem pa so jih Zrečanke ponovno ustavile na 22. točki.
Šoštanjske odbojkarice ostajajo na zadnjem mestu - brez zmage in s petimi osvojenimi točkami. Prvenstva ne bodo nadaljevale z belo zastavo - že v soboto imajo lepo priložnost, da vendarle osvojijo tudi vse tri točke, ko se bodo ponovno v svoji dvorani pomerile
s predzadnjo ekipo ZOK Kočevje. Srečanje v Športni dvorani Osnovne šole Šoštanj se bo pričelo v soboto ob 18. uri.
V soboto s prvenstvom nadaljujejo tudi odbojkarji Šoštanja Topolšice. V Šoštanju bo ob 19. uri v športni dvorani srečanje med Šoštanjem Topolšico in Fužinar-jem Metalom z Raven.
■ T. Rehar
SPORT IN REKREACIJA
Drugi del sezone začeli z zmago
Namiznoteniški igralci Tempa iz Velenja po kratkem premoru nadaljujejo drugi del letošnje sezone v 1. namiznoteniški ligi
V	prvem dvoboju v letu 2010 so doma gostili Petovio iz Ptuja in zmagali s 5 : 3.
Nekateri dvoboji so bili prav izenači in napeti, kar je bila prava športna poslastica za nekaj gledalcev, ki se jih je nabralo v OŠ Gustava Šiliha.
V	prvih dvobojih sta zaigrala Miha Kljajič proti Bojanu Paviču in Jure Slatinšek proti Urbanu Ovčarju, v prvem dvoboju je točka pripadla Ptuju, saj je Pavič premagal Kljajiča s 3 : 0, z enakim izidom je Slatinšek premagal Ovčarja in
izenačil na 1 : 1. V tretjem dvoboju sta za modro namiznoteniško mizo stopila Danilo Piljak in Žiga Jazbec, slednji je s 3 : 0 v nizih premagal ptujskega igralca. V zelo tesnem dvoboju in po zanimivem preobratu pa je Pavič premagal Slatinška s 3 : 2. Najmlajši v ekipi Tempa, Patrik Rosc, se je kot naslednji pomeril s Piljakom in izgubil z 0 : 3. Prav tak je bil tudi izid med Jazbecem in Ovčarjem, vendar v korist Tempa. V zadnjih dveh dvobojih sta Slatinšek in Jazbec priigrala še zadnji dve
odločilni točki za zmago. Slatinšek je s 3 : 0 premagal Piljaka, slednji si je z metanjem loparja in glasnim izražanjem jeze prislužil tudi edini rumeni karton na tekmi. Jazbec pa je poskrbel za kar nekaj dramatičnosti, saj je po vodstvu z 2 : 0 v nizih Paviču dovolil, da izenači, a je v zadnjem, petem nizu, pokazal, da je vsekakor boljši igralec. Velenjčani bodo v naslednjem krogu gostovali pri Krki v Novem mestu in upamo, da bodo nadaljevali niz zmag.
■ U. K.
Spodbudno na novem kegljišču
Kegljačice ŽKK Šoštanj so nadvse uspešno začele spomladanski del v 1. B kegljaški ligi.
Na prvi tekmi na novem kegljišču so gostile ekipo Avia Team iz Medvod in jih gladko premagale s 7 : 1 (3226 : 3013).
Posamezni rezultati kegljačic ŽKK Šoštanj: V. Kra-jnc 558, L. Križan 511, U. Prelog 574, M. Lozič 530, R. Borovnik 545 in H. Dvoršak 508 podrtih kegljev. Do novega ekipnega rekorda sta jima zmanjkala le
dva podrta keglja.
S to zmago so se na lestvici povzpele na 4. mesto.
Klub ima v letošnjem letu v slovenski kegljaški ligi tudi ekipo v 2. ligi vzhod. Ta bo prvič zaigrala na novem kegljišču to soboto. Ob 17. uri se bo pomerila z ekipo Drava Deta Center. Pred tem, ob 13. uri, pa bo prva ekipa gostila KK Trebnje.	■
Mladi Mariborčani premočni za Šoštanjčane
Po dvomesečnem premoru se je nadaljevalo državno kegljaško prvenstvo. Šoštanjska ekipa je svoje deseto srečanje odigrala na domačih stezah, nasprotnik pa je bila ekipa Konstruktorja iz Maribora. Tako kot v prvem delu so bili tudi tokrat mladi Mariborčani za odtenek boljši nasprotnik. Domači igralci so srečanje pričeli izredno
slabo, saj so gostje hitro povedli z 2 : 0. Drugi domači par je rezultat izenačil na 2 : 2 , v tretjem paru pa so si igralci razdelili točki. Zmaga gostov je bila zagotovljena že v prvem paru, ko so si gostje prikegl-jali kar 90 kegljev prednosti, ki jo domačinom ni uspelo izničiti. Že v soboto čaka Šoštanjčane pomembno srečanje za obstanek v ligi.
Tudi tokrat bodo nastopili na domačih stezah. V Slovenske Konjice prihaja zadnje uvrščena ekipa Hidro iz Medvod.
Šoštanj : Sečki - 546 (0), Križovnik - 504 (0), Fidej - 545 (1), Hasičič - 558 (1), Arnuš -532 (0), Petrovič - 543 (1).
Sovič odlično na Kopah
Prejšnjo sredo in četrtek so smučarke in smučarji tekmovali na superveleslalomih kategorije FIS na Kopah na mednarodni tekmi, ki je štela za slovenski pokal. V moški konkurenci je nastopil tudi Velen-jčan, 19-letni Tomaž Sovič. Prvi dan je bil 2., v četrtek pa 3. Obakrat je slavil Tilen Debelak iz smučarskega kluba Črna iz Koroške.
V znamenju bele žogice in loparja
Od včeraj do sobote v Velenju 11. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu - Najbolj napeto bo v soboto
Velenje - Prvi dvoboji kvalifikacij med posamezniki in dvojicami, tako med moškimi in ženskami, ter vzporednim tekmovanjem do 21 let, kjer imamo tudi Slovenci kar nekaj adutov, so se začeli v
igralec sveta) in v ženski konkurenci Nemka Jiaduo Wu, 15. na svetovni jakostni lestvici.
V petek in soboto bodo na vrsti že odločilni dvoboji, finalni obračuni pa se bodo začeli v soboto ob
valcev našega mesta povečalo kar za 500 ljudi.''
Igralke in igralci se potegujejo za denarno nagrado v vrednosti 16.000 dolarjev (dobita jo zmagovalca v moški in ženski kategoriji). Celoten denarni sklad je kljub gospodarski krizi vreden kar 122.000 dolarjev.
Hkrati s turnirjem potekata tudi dva natečaja, likovni in fotografski. Vsa likovna dela so že prispela iz različnih osnovnih šol iz vse Slovenije in bodo na razstavi v Rdeči dvorani do konca turnirja. Fotografska dela pa si bo mogoče ogledati po tekmovanju v Muzeju na Velenjskem gradu. ''Oboje je pomembno za promocijo mesta Velenje,'' je na tiskovni konferenci v ponedeljek poudarila predsednica organizacijskega odbora
torek in so potekali še včeraj, ko je bila tudi uradna otvoritev turnirja. Glavno tekmovanje pa se je začelo danes, ko bo nastopil tudi naš najboljši igralec Bojan Tokič, ki je 8. nosilec in ima zaradi odsotnosti Kitajskih igralcev priložnost za visoko uvrstitev, ki si jo seveda tudi sam zelo želi. Prva nosilca turnirja sta v moškem tekmovanju Nemec Dimitrij Ovčarov (13.
14.30.
V Velenje je letos prišlo nekaj več kot 300 igralcev iz celega sveta. Poleg tekmovalcev so tu tudi sodniki, trenerji in drugi spremljevalci, tako da je skupno število vseh, ki so te dni v Velenju, precej višje oziroma - kot je dejal direktor zavoda Rdeča dvorana in član organizacijskega odbora Marijan Klepec: '' V tem tednu se bo število prebi-
Andreja Katič.
Slednje pa naj bo tudi iztočnica in vabilo za ogled zanimivih iger, ki se bodo v petek začele ob 12.00, v soboto pa ob 10.30. Predvsem slovenskim igralcem bo zelo dobrodošla spodbuda s tribun.
■ Urška Kljajič
Drevova razočarana nad sezono
Ana Drev, najboljša alpska smučarka pred štirimi leti na Olimpijskih igrah v Torinu, ni zadovoljna z letošnjo sezono: »Vsi moji načrti so se obrnili na glavo. Zdravstvene težave so se pojavile že na prvi tekmi v Soeldnu. Zato se mi je nastop že tam ponesrečil, pa tudi naslednje tekme se potem niso izšle po mojih željah. Za mano je tako že kar nekaj tekem, na katerih se nisem uvrstila v finale. A jaz vztrajam, delam, treniram in se borim. Močno si želim, da bi bilo nadaljevanje sezone v znamenju boljših rezultatov,« je Šmarčanka povedala pred nastopom na 46. Zlati lisici. Tudi ta je bil še nekaj dni prej, tudi zaradi Anine bolezni, v zraku. »Kljub temu da sem v zadnjih dneh izpustila nekaj treningov, poskušam trenirati skupaj z ekipo in po programu.«
Želela si je finala v Mariboru, a
ga ni dočakala. V veleslalomu je imela prevelik zaostanek, v slalo-
mu pa je odstopila.
i vg
Liga Telemach, 14. krog
Elektro Esotech - PRO-TEK Zasavje 62 : 80 (48 : 63, 37 : 41, 15 : 24) Elektra Esotech: Koštomaj 9 (3-4), Podvršnik 2, Bilič 3 (1-2), Sjekloča 7, Lelič 10
(7-8), Lekič 7 (1-2), Cup 18 (1-1) Vrstni red: 1. Helios Domžale (+1) 26, 2. Krka 25, 3. Geoplin Slovan, 4. PRO-TEK Zasavje oba 24, 5. Zlatorog Laško, 6. TCG Mercator (+1) oba 22, 7. Šentjur 21, 8. Parklji Ljubljana, 9. Elektra Esotech oba 20, 10. Hopsi Polzela 19, 11. Luka Koper 18, 12. Šenčur CP Kranj 14
Tako so igrali
Kegljanje, 1 B liga, 10. krog
Šoštanj - Konstruktor 3 : 5 (3228 :3269 )
Šoštanj: Sečki - 546 (0), Križovnik - 504 (0), Fidej - 545 (1), Hasičič - 558 (1), Arnuš
- 532 (0), Petrovič - 543 (1).
2. DOL ženske, 12. krog
Kajuh Šoštanj - Comet Zreče 0 : 3 (-22, -18, -22)
Vrstni red: 1. Prevalje 30, 2. Formis Bell 26,
3. Nova KBM Branik II 23, 4. ŽOK Partizan Škofja Loka, 5. ŽOK Kema Puconci oba 22, 5. Kostak-Elmont 21, 7. MZG Grosuplje 20, 8. Comet Zreče 18, 9. Lakolit Ankaran 12, 10. Benedikt 9, 11. ŽOK Kočevje 8, 12. Kajuh Šoštanj 5

Ni se izšlo po načrtih
Robert Hrgota je v japonskem Sapporu ostal brez želene olimpijske norme, saj v vetrovnih razmerah ni mogel vnovčiti dobre forme. Tako si je olimpijsko vozovnico priskakal Primož Pikl iz Ljubnega ob Savinji. Hrgota nadaljuje tekmovanje v svetovnem pokalu na letalnici v nemškem Oberstdorfu.
Tudi Gašper Berlot ni uresničil želenih ciljev, saj je v francoskem Chaux-Neuveu ostal brez točk svetovnega pokala. Zadnjo možnost bo imel na ekipni tekmi v Avstriji skupaj z Marjanom Jelenkom, ki je ta konec tedna s 16. mestom na tekmi Kontinentalnega pokala v nemškem Hinterzartnu dosegel letošnjo najboljšo uvrstitev. Konec meseca pa ju čaka že nastop na Mladinskem svetovnem prvenstvu,
ki bo prav v Hinterzartnu.
Klemen Omladič je nastopal z reprezentanco Slovenije in skupaj s klubskim trenerjem Igorjem Jelenkom na tekmi Kontinentalnega pokala v solo skokih v nemškem Neustadu zasedel 33. mesto.
Urh Krajnčan pa je zelo dobro nastopil na državnem prvenstvu mladincev do 16 let na 60 m skakalnici v Žireh in osvojil 5. mesto.
V Vrhu nad Laškem pa je domači klub organiziral meddruštveno tekmovanje na 35 m skakalnici. Tekmovanja so se udeležili tudi člani SSK Velenje pod vodstvom trenerja Luke Ograjenška. V kategoriji do 13 let je Matevž Samec zasedel 2., Patrik Vitez 3., Gašper
Brecl in Aljaž Osterc pa sta si delila 4. mesto. V kategoriji do 15 let je slavil Vid Vrhovnik, 4. mesto je zasedel Rok Jelen, 6. pa Ožbej Jelen; v kategoriji mladincev je 2. mesto zasedel David Strehar, pri članih je slavil Robi Vitez, pri veteranih pa je 3. mesto osvojil Robi Samec, ki je sploh prvič nastopal na uradnem tekmovanju v smučarskih skokih s skakalnimi smučmi.
V klub pa vabimo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vsi začetniki pa lahko pričnejo trenirati z alpskimi smučmi. Več o klubu si lahko ogledajo na spletni strani www: velenje-skijump.si. Za začetnike se bodo pričela tudi šolska tekmovanja z alpskimi smučmi, več pa si lahko preberete v zloženkah, ki so te dni prišle na vse osnovne šole.
■ Jožef Ograjenšek
Sankali so
Kulturno-športno društvo Vulkan Bele Vode je v nedeljo organiziralo tekmovanje krajanov Belih Vod v sankanju. Proga je potekala po ces-
ti s Svetega križa. Prijavilo se je 25 tekmovalcev. Vsak je tekmoval trikrat, štel pa je najboljši čas. Zdravko Bačovnik, najstarejši sankač, je z najdaljšimi sanmi domače izdelave osvojil prvo mesto, takoj za njim je bil Jože
Hudolin, tretji pa Grega Petkovnik.
Ker je zjutraj snežilo, je bila na progi prava zimska idila. Ob toplem okrepčilu in dobri volji smo krajani Belih Vod preživeli čudovit nedeljski popoldan.
■ S. Podvratnik
Blizu 1000 pohodnikov Zdravju naproti
Polzela, 16. januarja - Planinsko društvo Polzela je pripravilo že 28. pohod Zdravju naproti na goro Oljko. Nekateri ga imenujejo tudi Nežin pohod.
Posebni vlak je pohodnike pripeljal iz Celja do Polzele in naprej proti Velenju. Na goro Oljko so namreč prišli tudi iz andraške, velenjske, šoštanjske in
šmarške strani. Vseh je bilo okrog tisoč iz cele Slovenije. Privabilo jih je pravo zimsko vreme in dolgoletna tradicija.
V planinskem domu na gori Oljki so pohodniki prejeli čaj in trdo kuhano jajce, za 10- in 20-krat prehojeno pot pa tudi priznanje. Takih, ki so pot prehodili že 10-krat, je bilo 12, 2 sta jo prehodila 20-
krat, Štefka Jordan iz Šempetra in Ferdinand Glavnik s Polzele pa sta prejela priznanje za sodelovanje na vseh pohodih Zdravju naproti doslej.
■ Tp
Deset
pijanih
pridržanih
Velenju, Žalec, 15. januarja -
Minuli vikend je bilo na cestah na celjskem žal tudi veliko vinjenih voznikov. To potrjujejo rezultati poostrenega nadzora cestnega prometa, ki ga je 34 policistov izvajalo v noči s petka na soboto na območju Velenja in Žalca.
Ustavili so 321 vozil, 295 voznikov pa preizkusili z alkotesti. Pozitivnih je bilo 24 preizkusov. Najvišja ugotovljena stopnja alkohola je bila 1,24 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti v času nadzora pridržali 10 voznikov.
Samo na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje pa so prejšnji teden policisti zaradi vinjenosti v prometu pridržali 7 oseb. Ena od njih je povzročila tudi prometno nesrečo. Primarni vzrok te je bilo izsiljevanje prednosti.
Eden od vlomilcev prijet
Velenje, 14. januarja - V četrtek je bilo vlomljeno v trgovino na Stantetovi ulici v Velenju. V trgovino sta vlomila dva mlajša moška. Lastnik pogreša več cigaret, menjalni denar in nekaj drugih artiklov, škodo pa ocenjuje na okoli 300 evrov. Policisti so enega od storilcev na kraju prijeli.
Noben od poskusov vlomov ni uspel
Velenje - Policisti so prejšnji teden obravnavali štiri poskuse vlomov v osebne avtomobile. Neznanec je skušal vozila na silo odkleniti, a mu v nobenem primeru to ni uspelo. Vsi štirje poskusi so se zgodili na območju med Efenkovo cesto in Kardeljevim trgom v Velenju.
Trije vlomi v lokale pa so se v dveh primerih končali s prijetjem storilcev. V enem primeru je šlo za vlom v lokal Max. Vlomilko so policisti prijeli v lokalu. V drugem primeru pa je šlo za vlom v trgovino Dan na dan. Policisti so na kraju prijeli vlomilca, sicer »stara znanca«. Enega so pridržali, drugemu se je uspelo izmuzniti. Zoper oba bodo podali kazensko ovadbo.
Tretji vlom pa je bil izvršen v lokal Lucifer. Neznanec, ki je vlomil, iz lokala ni odnesel ničesar.
Gospod Parkirni
Prostor
Piše: Adil Huselja
V zadnjih nekaj letih bi za Velenje lahko rekli, da je mesto projektov, ob tem pa bi še lahko dodali, mesto gradbišč. Če so projekti, to pomeni, da se nekaj dogaja, in če so gradbišča, to pomeni, da se nekaj gradi in da bo prej ali slej zrasel nov objekt. Tovrstne pridobitve pa vedno spremljata spremenjen prometni režim ter okrnjeno število parkirnih mest, kijih tako v velikih kot v majhnih mestih vedno primanjkuje. In če ob zmanjšanem številu parkirnih boksov zapade še sneg ali obilica snega, je stanje bistveno slabše. Čeprav so ponekod stanovalci sami zavihali rokave in vzeli lopate v roke, so ponekod parkirišča ostala neočiščena in zasnežena. Zato ni presenečenje, da je parkirni prostor v teh dneh »iskano blago« in da je dodatno pridobil svojo vrednost, še posebej v okolici stanovanjskih blokov. Tam je pomanjkanje kronično, zato ni presenetljivo, da je ponekod režim parkiranja daleč od pravil.
Izražanje nezadovoljstva in negodovanje tako prebivalcev Velenja kot njegovih obiskovalcev je v večini primerov neupravičeno. To velja tudi za spremenjen režim plačevanja parkirnine na parkirnih površinah v centru mesta. Nerganje je tudi posledica razvajenosti velenjskih meščanov, ki so ga imeli in ga še vedno imajo glede dostopa do centra mesta, pomembnejših institucij ali trgovin. (Na žalost) razvoj sodobnih mest in infrastrukture zahteva tudi določene omejitve, ki jih skoraj praviloma vidimo ali čutimo prej kot pa napredek ali prednosti. Izgradnja garažne hiše - s katero si je mesto še dodatno utrdilo status sodobnega mesta, in »sindikalne« cene mesečnega najema ali krajšega časa parkiranja avta pod streho so razveselile le nekatere. Veliko voznikov pa si še vedno želi brezplačnih parkirnih boksov, kar potrjuje tudi gneča na »zastonjkarskem« na pol urejenem parkirišču ob avtobusni postaji in garažni hiši. Če se le ozremo po večjih mestih v Sloveniji, da niti ne omenjamo evropskih prestolnic, kjer je parkiranje privilegij ali »drag šport«, lahko ugotovimo, da smo vsaj zaenkrat v Velenju lahko zadovoljni. Se posebej, če upoštevamo možnost vožnje z brezplačnim »lokalcem«, katerega namen je tudi razbremenitev prometa v centru mesta..
Upoštevanje prometnih pravil o parkiranju v opisanih razmerah je pomembno ne zgolj zaradi prometne varnosti, temveč tudi zaradi zagotavljanja prostih površin za ostale udeležence. Parkiranje čez dva parkirna boksa, več kot 30 cm od roba vozišča, na kolesarski stezi ali pločniku, na ozkem ali nepreglednem delu ceste, celo v križišču in še bi lahko našteval, predstavljajo kršitve cestnoprometnih predpisov, hkrati pa ustvarjajo okoliščine, ki zmanjšujejo varnost v cestnem prometu. Ne zaradi kazni, ampak zaradi pozornosti in skrbi do drugih je potrebno premisliti, preden obrnemo ključ in zapustimo avto. Spoštljivost in obzirnost do drugih sta v prometni kulturi pomembni sestavini, kiju upoštevamo tudi pri parkiranju. To še posebej velja ob stanovanjskih blokih, kjer je marsikje onemogočen dostop reševalnim vozilom. In ne glede na to, ali gre za rešilce, gasilska ali policijska vozila, vsem se mudi in od časa njihovega prihoda je lahko odvisno tudi človeško življenje oziroma življenja. Ne pozabimo tega, da lahko zaradi nekaj več korakov od avta do našega stanovanja oziroma doma onemogočimo učinkovito interveniran-je reševalnih služb in s tem ogrozimo varnost ljudi in premoženja. Pod vtisom grozljivih posnetkov s Haitija naj ob koncu zapišem, da bodimo zahvalni za vse, kar imamo, in da Gospod Parkirni Prostor ni tisti, ki bi ga morali iskati, ampak...
Iz policistove beležke
Žaljiv do redarjev
V	četrtek, 14. januarja, je policiste poklical redar, ki je imel težave pri postopku z neznanim voznikom. Ta mu ni hotel nuditi osebnih podatkov, poleg tega pa je bil tudi žaljiv. Policisti so s pomočjo evidenc ugotovili lastnika vozila in jih posredovali mestnemu redarju, da bo lahko ukrepal naprej.
Spor zaradi partnerjev
V	petek, 15. aprila, so šli policisti v enega od stanovanjskih blokov v Velenju, kjer sta se ženski sprli zaradi partnerjev. Ker sta pri tem kršili javni red in mir, so obe oglobili.
Ker gostja ni odnehala, jo je gost
udaril
V	petek, 15. januarja okoli 21.30, je prišla v gostinski lokal na Tomšičevi v Velenje ženska, ki je bila pod očitnim vplivom alkohola. Zahtevala ga je še
več, a ji ni bilo ustreženo. Ker pijače ni dobila, je začela kršiti javni red in mir. Ker pa z njim ni prenehala, jo je gost, ki je bil tistikrat v lokalu, udaril. Račun sta policistom potem poravnala oba: ona zaradi neprimernega vedenja, on zaradi fizičnega obračunavanja.
Nihče ga naj ne bi poznal
V soboto, 16. januarja, je v lokalu v Lipju neznan moški med prepirom z roko po glavi udaril oškodovanca. Neznanec se je po dejanju odpeljal z osebnim avtomobilom sive barve znamke pegu-geot. Gostje in oškodovanec naj moškega ne bi poznali, za njim pa policisti še poizvedujejo.
Zabeležili 33 dogodkov
Velenjski policisti so minuli teden zabeležili 33 dogodkov, ki so jim jih prijavili občani. Šlo je za različne stvari, od poškodovanja vozil na parkiriščih do povoženj živali.
UTRIP
m
orosKoo
Oven od 21. marca do 20. aprila
Čeprav ne boste najbolj navdušeni, si boste vzeli nekaj prostih dni. In s tem se bo končno začel vaš nori ritem življenja, ki se vleče že nekaj mesecev, umirjati. Polni boste življenjske energije, izgledate pa tako bolje, kot ste pred nekaj meseci. To bodo opazili tudi tisti, ki prej niso. Med njimi vam bo nekdo zelo veliko pomenil. Ne boste vedeli, ali je že čas, da mu to tudi pokaže-te. Malo še počakajte, pravi trenutek, da vsaj nakažete svoja čustva, bo kmalu tu. Začutili boste, ko bo napočil. Zdravje bo krhko, saj ste v zadnjem času veliko grešili pri hrani. Pa tudi gibanje ste močno zanemarili..
Bik od 21. aprila do 21. maja
Spet se vračate v stare, ustaljene tokove življenja, pa čeprav ste si ob novem letu obljubili cel kup stvari. Bolj ko boste gledali na uro, manj časa boste imeli. In to predvsem zase. Precej nervozni boste in predvsem ne boste več točno vedeli, kaj si pravzaprav želite. Tega, kar se vam je dogajalo v zadnjih dneh prejšnjega tedna zagotovo ne. Preostanekjanuarja, predvsem pa začetek februarja, bo prijaznejši do vas. Uspeli boste najti pot iz finančnih težav, pa čeprav ne bo lahka. Predvsem pa bo od vas zahtevala veliko samodiscipline in odrekanja.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Zime se boste počasi navadili, tudi doma boste manj kot ste bili v preteklih tednih. Zavedati se boste namreč začeli, da ne bo nihče namesto vas storil prav nič dobrega za vaše telo, s tem pa tudi za boljše počutje. Prizadele vas bodo govorice, ki bodo povsem izmišljene. Vseeno pa vas bodo ob koncu tedna pre se ne ti li s podat ki, ki bodo dob ri za vas, pa tudi ne bodo čisto drža li. Še najbolje bo, da se prepustite toku časa. Če boste pojasnjevali svojo resnico, ne boste najbolj uspešni. Pustite, da vse skupaj potone v pozabo.
Rak od 22. junija do 22. julija
Spet boste v sebi našli veliko moči in energije. Zdelo se vam bo, da je turobno, nič kaj uspešno obdobje, za vami. Spetse boste dobro zavedali, da brez zdravja sreče v življenju ne more imeti prav nihče. Izkušnja iz bližnje prete-klos ti pa vas je tudi veli ko nau či la. Pred vsem si bos te v teh dneh zna li naj ti način do sprostitve. Vsak dan znova boste dobili potrditev, kako lepo je lahko življenje, če se znaš veseliti drobnih stvari in majhnih trenutkov. Imeli boste veli ko dela, pa se zara di tega sploh ne boste pri to že va li, saj bos te v njem iskre no uži va li. Pogrešali boste le dolge klepete s prijatelji, saj zanje ne bo časa. Tempo bo divji.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Kar se ljubezni tiče, v teh dneh res ne boste med najbolj srečnimi. Prepir je pustil svoje posledice in tudi dvome, ki vas močno najedajo. Vse zato, ker ste sami tako hoteli. Če bi molčali, bi se verjetno vse skupaj izteklo brez posledic. Ker pa se tudi tokrat niste znali ugrizniti v jezik, ste slišali boleče stvari. Kar čez noč jih boste težko prebavili. Po svoje pa bo zelo dobro, da se boste prav zaradi tega prepira ozrli vase in začeli iskati poti do srečnega konca. Konč no bos te spo zna li, da ste vred ni več in da si tudi zaslu ži te več. Pri delu boste dose gli lep uspeh tudi tam, kjer najmanj pričakujete. Zdravje bo solidno.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Spet boste delali račune brez krčmarja. Zato bo preostanek dolgega januarja čas sprememb načrtov, ki ste jih zastavili po novem letu. Spreminjali jih boste zaradi nekoga, ki vam pomeni največ na svetu. Upoštevajte vse pametne nasvete iskrenih prijateljev, saj vam želijo le najboljše. In^preslišite tiste najbolj pesimistične, ki vam jih bodo delili starejši sorodniki. Časi se spreminjajo, oni pa tega včasih ne razumejo. Poleg tega še vedno drži rek, da kdor »ne reskira, ne profitira«. V vašem primeru to zagotovo drži kot pribito. Sedaj morate zbrati le še pogum in skočiti v neznano.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Bliža se pomemben, zelo vesel dogodek, ki se ga že nekaj tednov po tiho veselite. Kako malo je včasih potrebno, da je človek res srečen, boste spoznali prav v teh dneh. Vaši kriteriji uspešnosti in sreče se zadnje čase krepko spreminjajo, le vi pa veste, kaj je botrovalo temu. Konec tedna izkoristite za razva-janje ali pa aktiven zimski počitek, saj si morate končno napolniti precej oslabele baterije. Če tega ne boste znali storiti, boste toliko bolj dojemljivi za viruse in prehlade, ki bodo spet zaokrožili v vaši okolici. Finančno stanje ne bo takšno kot si želite, slabo pa tudi ne bo. Sploh, ker se zavedate, da časi res niso najboljši.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Dolgo ste molčali in bili tiho, sedaj ne bo več šlo. Čeprav se boste trudili kazati prijazen in nasmejan obraz, pri tem ne boste uspešni. Tisti, pred katerimi boste igrali in bodo pravzaprav krivi za takšne občutke, vas bodo spregledali. Jeza in razočaranje, s katerima se soočate že nekaj tednov, bosta dosegala najvišji prag. Izbruh bo silovit, saj boste prav nič previdno na glas povedali, kako vi vidite zadeve. Še sami boste presenečeni, da bo prav to dobro vplivalo na razplet dogodkov. Ta bo res zelo dober. Zdravje? Ne bo kaj veliko hvaliti.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Prizadeli ste partnerja in to tam, kjer ste si najmanj mislili. Že kmalu vam je bilo krepko žal, a poti nazaj ni bilo. Zato boste v teh dneh močno spremenili svoj odnos do njega, saj ste se prav zaradi tega spet začeli zavedati, da niste ravnodušni do njega in da bi vas njegova izguba močno prizadela. Tako boste vsaj za nekaj časa nehali sanjati o prepovedanih sadovih in se spet posvetili le partnerju. Znal vam bo vrniti, pozabil pa še nekaj časa ne bo. Zato pre-vid no naprej. In nikar ne mis li te, da bo dari lo zabri sa lo vso bole či no, ki ste jo povzro či li zara di nepremišljenosti.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Še vedno vas bodo pestile številne skrbi, kar se vam bo videlo na daleč. Vaše obnašanje je zagotovo čudno ne le vašim domačim, sedaj to opažajo tudi prijatelji in sodelavci. Zima, ki vam gre počasi že na živce, pa res ni kriva za vašo slabo voljo. Želeli si boste nekaj korenitih sprememb v življenju, na poti do njih pa se še kar zapleta. Šele konec meseca tu obeta dobre spremembe. A le, če boste popustili. Tako do sebe kot do vaših najbližjih, ki so že utruje ni od tega, da mora jo dose ga ti vaše zelo viso ke stan dar de. Ni tre ba, da je življenje tako komplicirano!
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
V naslednjih dneh se boste hote ali nehote spet soočili s tem, kako čas hitro beži. Leto dni boste starejši. Letos vam res ne bo do bučnega praznovanja, več vam bodo pomenile drobne pozornosti tistih, ki jih imate radi. Teh pa res ne bo manjkalo, med njimi bo nekaj ganljivo lepih. In te si boste zapomnili še lep čas. Čestital vam bo tudi nekdo, ki vam hitreje požene kri po žilah. Zdelo se vam bo, da čuti podobno kot vi, čisto prepričani pa ne boste. Zato si še vedno ne boste upali storiti koraka dlje. Nič ne hitite, saj bi to lahko vse pokvarilo. Petek bo ta teden res poseben dan.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Razlogov za slabo voljo bo res malo, saj se vam obeta več kot odličen teden. Razrešili boste kopico težav, ki ste jih vlekli za sabo že nekaj mesecev, predvsem pa boste odgnali strah, ki vas je po svoje močno hromil. Vseeno pa ne boste prav pogosto nasmejani, tudi zato ne, ker boste premalo med tistimi, ki vam znajo privabiti nasmeh na usta. A tudi to bo kmalu minilo. Razvajali se boste sami, saj si boste privoščili nekaj, kar si že dolgo želite. Slabo vest zaradi finančnega vložka, ki si ga v teh dneh precej težko privoščite, boste hitro potlačili. Se preveč zavedate, da je življenje čisto prekratko, da bi venomer le čakali na boljše čase.
Nagradna križanka podjetja Avto Igor
vodja
Športnega moštva
odposlanec, zlasti skrivni sel
duke ellington
antično
ime italijan. reke aniene

SLOVENSKI K1PAR-DRAGO
ZVRST JAMAJŠKE GLASBE
soraz-pravua-lec
pokrita terasa pri rimljanih
mesto v
italiji
N
TRTNI hrošč
SNE2NI LEOPARD
(ZOOL.)
O
o
danska igralka nemega
filma (nielsen)
arthur (krajše)
SUHA, ŠIRNA TWWNATA RAVAN
izdelovalec velikih rešet
milanska operna hlsa
VISOKA IGRALNA KARTA
ŠVEDSKI ZGODOVINAR-OSCAR
MELODIČNI OKRASEK, TRILČEK
ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV
redka, svetla volnena poletna
tkanina
-—-
olga čehov
IZBRANA DRUŽBA, ODLIČNIM
prebivalec občine
egipčanski bog sonca
Postanite naročnik	b	E	
Za naročnike kar 8 številk zastonj! M			
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval. Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Podjetje Avto Igor, d.o.o. - pooblaščeni prodajalec, serviser in distributer rezervnih delov znamke Peugeot.
Vrača se legenda - vrača se Peugeot 206 +
Peugeot 206, najbolje prodajani avto vseh časov po izjemno ugodni ceni in v prenovljeni obliki 206 +
AVTO IGOR, SERVIS IN TRGOVINA, d.o.o.
Črnova 33/a, 3320 Velenje
•prodaja novih vozil znamke peugeot •prodaja rabljenih vozil - vse znamke •pooblaščeni servis vozil znamke peugeot
•prodaja rezervnih / nadomestnih delov in ostale opreme za vozila peugeot
•kleparska in ličarska popravila vseh
vozil •avtopralnica
Delovni čas:
Ponedeljek - petek od 08.00 do 17.00 ure, sobota od 08.00 do 12.00 ure
Vse informacije:
Tel.: 03/ 898 69 30, 898 69 31
avto.igor@siol.net
AVTO IGOR, SERVIS IN TRGOVINA, d.o.o., Črnova 33/a, 3320 Velenje
Nagrade:
1. nagrada: ženska ročna ura; 2. nagrada: menjava pnevmatik za osebno vozilo; 3. nagrada: menjava olja za osebno vozilo (4 l). Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš Čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka podjetja Avto Igor«, najkasneje do 1. februarja.
Zgodilo se je
od 22. do 28. januarj a
• • •

-	22. januarja 1980 so v velenjskem premogovniku svečano proslavili začetek del pri izgradnji jaška Nove Preloge;
-	22. januarja 1996 je velenjsko gradbeno podjetje Vegrad na travniku pri velenjski pošti začelo graditi novo nakupovalno središče;
-	NTK Era Tempo, Mestna občina Velenje in ŠRZ Rdeča dvorana so 23. januarja leta 1999 v velenjski Rdeči dvorani organizirali in uspešno izpeljali 2. mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu;
-	25. januarja 1984 so krajani krajevne skupnosti Staro Velenje prvič praznovali svoj kra-
jevni praznik, v spomin na 15 talcev, ki jih je okupator 25. januarja 1944 ustrelil na starem sej mi šču v Vele nju;
■ 25. januarja, natančno mesec dni po božiču, se Cerkev spominja spreobrnitve farizeja Savla v poznejšega apostola Pavla. Verjetno je tudi ta praznik pokril staro verovanje iz predkrščanskega časa. Na ta dan so na Štajerskem nekdaj preganjali meglo, z njo pa bolezen, smrt in slabo letino. Verjetno se v obredih skriva izganjanje zime ali spet srečanje z duhovi prednikov, ki lahko škodijo, nekoč pa je tudi veljalo, da je na ta dan ravno sredina zime. »Če v januarju
Jašek Nove Preloge (arhiv Muzeja Velenje)
drevje od mraza poka, jeseni s sadjem pre ob lože no sto ka«, pa je pravšnji pregovor za ta del leta;
- prva številka časopisa Naš čas je izšla 26. januarja 1973. Po
Velenjskem rudarju, Rudarju in Šaleškem rudarju torej Naš čas; ime se je izoblikovalo v
komisiji za informativno in politično propagando, potrdil pa ga je izvršni odbor občinske konference SZDL;
-	26. januarja 1978 je četrti blok šoštanjske termoelektrarne prenehal poskusno in pričel polno obratovati;
-	26. januarja 1993 je današnji velenj ski župan Sre čko Meh postal mandatar za sestavo takratnega velenjskega izvršnega sveta;
-	27. januarja 1996 sta Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Radio Slovenija v Gasil skem domu v Gaberkah pripravila 34. srečanje slovenskih zadružnikov;
-	27. januarja 2001 je velenjsko podjetje Esotech obiskal slovenski minister za okolje in pro stor Janez Kopač. Pripravlja: Damijan Kljajič
—*6ks
ČETRTEK, 21. januarja
Tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.05	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.05	Dobrojutro
10.00	Poročila
10.10	Telebajski, nad.
10.35	Pod klobukom
11.20	Poročne igre, 17/27
11.45	Omizje: stečaji - zlata jama
dobrin zaslužkov?
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Danes dol, jutri gor, nan.
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Cofko Cof, 1/26
16.05	Pravi val, dok. film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Žur najžurejši, 2/7
17.55	Eko kanal, odd. o ekologiji
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Simfonorije, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
21.00	Gripa, dok. odd.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Globus
00.00	Tv dnevnik 21.1.1992
00.25	Dnevnik
01.00	Dnevnik slovencev v Italiji
01.25	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.05	Globus
09.30	Tv dnevnik 21. 1. 1992
09.55	Največje starodavne zgradbe,
10.45	Zemlja - moč naravnih sil, 3/5
12.05	Na lepše
12.30	Hri-bar
13.30	Slovenska jazz scena
14.10	SP v biatlonu, 20 km (M)
posamično, prenos
16.30	Med valovi, tv Koper
17.00	Mostovi
17.30	To bo moj poklic: čistilec
objektov, 1. del
18.00	Slovenski vodni krog: Unica
18.25	Potepanja: Idrija, 1. del
19.10	EP v umet. drsanju, moški prosti program, vključ. v prenos
22.25	Tranzistor, 11. odd.
23.00	Branilke zakona, 3/13
23.40	Lov na zaklad, ang. film
01.15	Ob rojstvu smo vsi
enakopravni, ang. tv film
02.40	Zabavni infokanal
pop
06.40	Tv prodaja
07.10	24ur, ponov.
08.15	Jutri je za večno, nad.
09.10	V imenu ljubezni, nad.
10.05	Zlata dekleta, nan.
10.40	Tv prodaja
11.10	Krhke kosti, dok. odd.
12.10	Ricki Lake
13.05	Tv prodaja
13.35	Smeh ni greh, zab. odd.
14.05	Ricki Lake
15.00	Vojaške žene, nan.
15.55	Ukradeno srce, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Plačilo, am. film
22.05	Na kraju zločina, nan.
23.00	24urzvečer
23.20	Tudorji, nan.
00.20	Bratovščina, nan.
01.20	24ur, ponov.
02.20	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasben 11.25 Odprta tema, Vesolje je nad
tabo. Odkrij ga! 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (307) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 308. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 20.00 Popotniške razglednice,
potopisna oddaja 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna
oddaja, ponovitev 21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospotdneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Srebrnogrivi konjič, 34/39
10.35	Pravi val, dok. film
10.50	Enajsta šola
11.20	To bo moj poklic: izvajalec
suhomontažne gradnje, 2. del
11.45	To bo moj poklic: čistilec
objektov, 1. del
12.15	Osmi dan
12.45	Minute za jezik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Turbulenca: govorica telesa
14.05	Knjiga mene briga
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš-So vakeres?
16.00	Mihec in Maja, otroš. serija
16.05	Iz popotne torbe
16.20	Marcus in Orli, 1/2
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potrošniška odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Z glavo na zabavo, big father, 4/18
18.15	Vipo, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Danes dol, jutri gor, 8. del
20.25	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub: prazen žep
00.15	Duhovni utrip
00.30	Tv dnevnik 22.1.1992
00.55	Dnevnik,pon.
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
06.25 Tv prodaja 06.55 Glasnik 07.20 Umetnost inre 07.45 Tv dnevnik 22. 1. 1992 08.15 Črno beli časi 08.30 Žur najžurejši, 2/7 08.55 Sport špas, 1/8 09.25 Magazin v alp. smučanju 09.55 SP v alp. smuč., SVSL (Ž),
prenos 11.00 Eko kanal 11.25 SP v alp. smuč., SVSL (M), prenos
12.25 SP v nord. smuč., smuč. tek
sprint (M+Ž), prenos . 14.10 SP v biatlonu, sprint (Ž), prenos
16.05 SP v nord. smuč., smuč. skoki, prenos
18.00 V dobri družbi, tv Maribor 18.50 Zlata šestdeseta: nostalgija z
brati Boštjančič 19.50 EP v rokometu (M), Slovenija -
Poljska, prenos 21.45 EP v umet. drsanju, plesni pari,
prosti program, posnetek 23.15 Strel od blizu, am. film 01.10 Jasnovidka, 11/22 01.55 Zabavni infokanal
pop
06.50	Tv prodaja
07.20	24ur, ponov.
08.25	Jutri je za večno, nad.
09.20	V imenu ljubezni, nad.
10.15	Zlata dekleta, nan.
10.50	Tv prodaja
11.20	Diagnoza: Shopping, dok. odd.
12.15	Ricki Lake
13.10	Tv prodaja
13.40	Smeh ni greh, zab. odd.
14.10	Ricki Lake
15.05	Vojaške žene, nan.
15.55	Ukradeno srce, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Konec igre, ang. film
21.45	Brez sledu, nan.
22.40	24ur zvečer
23.00	Osem milimetrov, am. film
01.20	24ur, ponov.
02.20	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Popotniške razglednice 11.30 Naša Evropa, izobraževalna
oddaja, ponovitev 12.00 Videospot dneva 12.05 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (308) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 309. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Videospotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 V Tomovi dnevni sobi, 3. TV mreža
22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 23. januarja
tv slo rr
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: jejmo zdravo
07.20	Križ kraž:
sledi	Mihec in Maja
sledi	Sejalec svetlobe
sledi	Ribič Pepe
09.05 Kraljičin nos, ang. film, 2. del
10.45	Polnočni klub: po sebi
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.10	Žalostna zima, 3/4
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Alternativa
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.35	Na vrtu
18.00	Nagradna igra
18.05	Z Damijanom
18.40	Pozabljeni igrači, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Slovenec leta 2009
21.25	ARS 360
21.40	Hri-bar
22.45 Poročila, vreme, šport
23.20	Usodna nesreča, 11/13 00.05 Tv dnevnik 23.1.1992
00.30	Dnevnik, pon.
00.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
06.50	Tv prodaja
07.20	Skozi čas
07.30	Tv dnevnik 23.1.1992
08.50	Polemika
09.00	Posebna ponudba, potrošniška
09.20 Circom regional, tv Maribor 09.55 SP v alp. smuč., smuk (Ž), prenos
11.25 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos
12.30 Dragulj, kanad. film 13.55 EP v umet. drsanju, ženske, prosti program, vključ. v prenos
15.55 SP v smuč. skokih, prenos 17.45 SP v biatlonu, sprint (M),
posnetek 19.00 Odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu, posnetek 20.00 80 let Slavka Avsenika 21.00 Spomini Lojzeta Slaka 22.00 Bleščica, odd. o modi 22.30 Slovenski magazin 22.55 Zločini in prekrški, am. film 00.35 Tranzistor, 11. odd. 01.15 Zabavni infokanal
pop
07.45 Tv prodaja
Radovedni George, ris. serija Mojster Miha, ris. ser. 25 Lazytown, otr. ser. 50 Winx klub, ris. serija Ben 10, ris. serija 09.40 Legenda sedmih morij, ris. film 11.10 Tiger, vohun džungle, dok. ser. Moč neurja, dok. ser. 300 Špartancev, am. film Agatha Christie: Poirot, nan. Življenje za zraven, nan. Sinova obljuba, am. film 24ur vreme 24ur
20.00 Ujemi me, če me moreš, am. film
22.30 Nevarna smer, am. film .20 Umori v Durhamu, nad. 24ur, ponovitev Nočna panorama
8.15
9.15
12.10 13.10 15.15 16.15 17.10 18.55 19.00
01.15 02.15
09.00 Miš maš, otroška oddaja
09.50 Vabimo k ogledu
09.55 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 10.45 Videospot dneva 10.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (309) 11.20 Videostrani, obvestila 17.50 Videospot dneva 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Duhovni vrelec 18.45 Mura Raba TV,
informativna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1805. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Holiday on Ice: Mystery,
magičen spektakel na ledu 21.15 Vabimo k ogledu 21.20 Velenje, mesto rocka, koncert skupine AVE z gostoma Alenom Islamovičem in Željkom Bebekom 22.30 Jutranji pogovori 00.20 Vabimo k ogledu 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 24. januarja
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 42/90
sledi	Trnovo robidovje, 2/8
sledi	Marči Hlaček, 30/39
09.50	Šport špas, 2/8
10.20	Ledeni sever in južni tečaj,
14/25
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na zdravje!
14.30	Prvi in drugi.
15.00	NLP s Tjašo Železnik
15.05	Profil tedna
15.25	Nedeljko oko z Marjanom
Jermanom
15.35	Profil tedna
16.00	Umestitev nadškofa Antona Stresa, prenos iz stolnice v
18.25 Žrebanje lota 18.35 Prihaja Nodi, risanka 18.45 Pokukajmo na zemljo, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Stopimo skupaj za nedonošenčke, prenos dobrodelnega koncerta 21.45 Portret arhitekta Janeza
Hacina, dok. film 22.40 Poročila, vreme, šport 23.05 Marie Besnard,
zastrupljevalka, 2/2 00.40 Tv dnevnik 24.1.1992 01.05 Dnevnik, ponovitev 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal
25 Skozi čas 35 Tv prodaja
Tv dnevnik 24.1.1992 Globus
Turbulenca: govorica telesa 50 Akadem. folklorna skupina France Marolt SOU v Ljubljani, 1/4
25 Sp v alp. smuč., VSL (Ž), 1. vožnja
SP v alp. smuč., SL (M), 1. vožna
Korak k slavi: Torino 2006, olimpijski film SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2. vožnja
SP v alp. smuč., SL (M), 2. vožnja
Med valovi, tv Koper SP v biatlonu, zasled. tekma (M), prenos
SP v biatlonu, zasled. tekma (Ž), posnetek EP v umet. drsanju, revija, posnetek
EP v rokometu (M), prenos Oče rek - mogočni Misisipi,
Cranford, 4/5 Na utrip srca 23.05 Berlin Alexanderplatz, 4/14 00.05 Stalin, koprod. film 01.35 Zabavni infokanal
07.05 07.30
10.20
12.25
13.35
14.30 15.10
16.15
17.00
18.15 20.00
20.50 21.45
pop
07.45	Tv prodaja
08.00	Radovedni George, ris. ser.
08.10	Art Attack, izob. odd.
08.40	Brata Koalček, ris. serija
08.50	Mojster Miha, ris. serija
09.00	Jaka na Luni, ris. serija
09.10	Lazytown, ris. serija
09.35	Winx klub, ris. serija
10.00	Ben 10, ris. serija
10.25	Stanko, ris. serija
10.50	Tom in Jerry, ris. serija
11.10	ŠKL, mlad. odd.
12.10	Preverjeno, ponov.
13.15	Milijonar v Afriki, dok. ser.
14.15	Obsodba, ital. film
16.05	Življenje za zraven, nan.
16.55	Izmišljeni, am. film
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Pod toskanskim soncem, ital. film
22.00	Življenje ni šala, nan.
22.55	Zakonske laži, ang. film
00.30	24 ur, ponovitev
01.30	Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 1804. VTV magazin, regionalni
-informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 1805. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec
11.10 Župan z vami, ponovitev. Gost: Peter Misja, župan Občine Podčetrterk 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Holiday on Ice: Mystery,
magičen spektakel na ledu 13.00 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor 14.00 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu
18.05 Čas za nas, mladinska oddaja 18.45 Odprta tema - Vesolje je nad
tabo. Odkrij ga! 19.45 Pop corn, glasbena oddaja 20.40 Vabimo k ogledu 20.45 Jutranji pogovori 22.30 Vabimo k ogledu
PONEDELJEK, 25. januarja
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Smrkci, 27/30
10.35	Cofko Cof, 1/26
11.05	Šport špas, 2/8
11.35	Iz popotne torbe: jejmo zdravo
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Pogled na ... rimsko steklo
13.25	Avsenikov zlati abonma:
poklon Francu Koširju
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Mladi znanstvenik Janko, ris. nan.
15.55	Feliksova pisma, ris. nan.
16.10	Glasbenik, lutk. nan.
16.25	Ribič Pepe, 18/26
16.50	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pingu, risanka
18.45	Toni in Boni, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tarča
21.05	Stara nergača, 4/6
21.35	Na lepše
22.10	Odmevi, vreme, šport
23.15	Umetni raj
23.40	Glasbeni večer, simf. ork. rtv
Slovenija in En Shao
01.10	Tv dnevnik 25.1.1992
01.35	Dnevnik,ponovitev
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.40	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.05	Tv prodaja
08.35	Tv dnevnik 25.1.1992
09.00	So vakeres-Kaj govoriš?
09.15	Posebna ponudba, potrošniška odd.
09.35	Slovenci v Italiji
10.05	Sobotno popoldne
12.15	Razkrita govorica plesa, 1/4
13.15	Osmi dan
13.45	ARS 360
14.00	Slovenski magazin
14.25	Prvi in drugi
14.55	Seja državnega zbora, prenos
17.30	To bo mojpoklic: čistilec
objektov, 2. del
18.00	Jesenin, 11/11
18.50	Rožnati panter, risanka
19.00	Zdravje, usoda, alternativa
20.00	Zemlja, moč naravnih sil, 4/5
21.00	Studio city
22.00	Pozdrav Afriki
22.30	Knjiga mene briga
22.50	RKO 281, am. film
00.10	Zemlja, moč naravnih sil, 4/5
01.05	Zabavni infokanal
pop
07.05	Tv prodaja
07.35	24ur, ponov.
08.40	Jutri je za večno, nad.
09.35	V imenu ljubezni, nad.
10.30	Zlata dekleta, nan.
11.05	Tv prodaja
11.35	Nevestina hči, kanad. film
13.10	Tv prodaja
13.40	Smeh ni greh, zab. odd.
14.10	Ricki Lake
15.05	Vojaške žene, nan.
16.00	Ukradeno srce, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Njegovi tastari, am. film
22.05	Razočarane gospodinje, nad.
23.00	24ur zvečer
23.20	Tudorji, nan.
00.25	Bratovščina, nan.
01.20	24ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, Vesolje je nad
tabo. Odkrij ga! 11.35 Videospot dneva 11.40 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Eldorado, otroški risani film 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Videospotdneva 19.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 310. oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, pogovor. Gost:
Srečko Meh, župan MO Velenje 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Košarka, posnetek tekme Šentjur : Elektra Esotech 22.40 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
TOREK, 26. januarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Deklica delfina in lisica
zvitorepka, 4/7
10.25	Mladi znanstevnik Janko, nan.
10.35	Feliksova pisma, ris. nan.
10.50	Ribič Pepe, 18/26
11.15	Zgodbe iz školjke
11.30	V pričakovanju božiča, 4/24
11.55	Portret arhitekta Janeza
Hacina, dok. film
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Umetni raj
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči hlaček, 35/52
16.05	Sejalci svetlobe, 7/10
16.25	Na krilih pustolovščine, 18/25
16.45	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Naravni parki Slovenije -
Slovenske Alpe, 3/4
18.00	Zvoki paleolitika, dok. film
18.25	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Latinska Amerika
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Posebne enote, dok. odd.
00.00	Prava ideja, poslov. odd.
00.30	Naravni parki Slovenije -
Slovenske Alpe, 3/4
01.00	Tv dnevnik 26.1.1992
01.25	Dnevnik, ponovitev
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal
06.30	Zabavni infokanla
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 26.1.1992
07.55	Studio city
08.50	Pozdrav Afriki
09.20	Na lepše
09.55	Seja državenga zbora, prenos
16.40	Glasnik
17.05	Mostovi
17.40	SP v alp. smuč., SL (M), 1. vožnja
19.00	Večerni gost: prof. Mirko
Mahnič
20.00	Klaviature, mlad. odd.
20.40	SP v alp. smuč., SL (M), 2.
vožnja
21.30	Globus
22.00	Prava ideja!, poslov. odd.
22.30	Dediščina Evrope, 1/3
00.15	Hannah in njeni sestri, am. film
02.00	Zabavni infokanal
pop
06.55	Tv prodaja
07.25	24ur, ponov.
08.30	Jutri je za večno, nad.
09.25	V imenu ljubezni, nad.
10.20	Zlata dekleta, nan.
10.55	Tv prodaja
11.25	Življenje in zmenki, am. film
13.00	Tv prodaja
13.30	Smeh ni greh, zab. odd.
14.00	Ricki Lake
14.55	Vojaške žene, nad.
15.50	Ukradeno srce, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Enota za posebne primere, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Tudorji, nan.
00.15	Bratovščina, nan.
01.15	24 ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor. Gost: Srečko Meh, župn MO Velenje 11.35 Videospot dneva 11.40 Hrana in vino, kuharski nasveti
, ponovitev (310) 12.10 Košarka, posnetek tekme Šentjur : Elektra Esotech 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Atlantida, otroški risani film 18.40 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 311. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1806. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Jožica Medle, slikarka,
dokumentarni film 21.30 Mura Raba TV,
informativna oddaja 3. TV mreža
22.00 Šu kham - za soncem, oddaja
za tretje življenjsko obdobje 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SREDA, 27. januarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Marči hlaček, 22/52
10.35	Sejalci svetlobe, 7/10
10.55	Pozabljeni igrači, risanka
11.05	Zlatko Zakladko
11.25	Naravni parki Slovenije -
Slovenske Alpe, 3/4
11.55	Mednarodna obzorja: Latinska
Amerika
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tarča
14.25	Slovenski magazin
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Skrivni svet medvedka
Benjamina, 13/13
16.05	Male sive celice, kviz
16.50	Bizgezi, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbulenca: kam po srednji šoli?
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Romeo in Julija, am. film
22.05	Odmevi, šport, vreme
23.15	Omizje
00.30	Turbulenca: kam po srednji šoli?
01.20	Tv dnevnik 27.1.1992
01.45	Dnevnik, ponovitev
02.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.50	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal 06.55 Tv prodaja
07.25	Tv dnevnik 27.1.1992
07.50	Hri-bar
08.55 Seja državnega zbora, prenos
15.20	Stopimo skupaj za
nedonošenčke, dobrod. koncert
17.10	Mostovi
17.40	Črno beli časi
18.10	EP v rokometu (M), prenos z
Dunaja
19.45	Šport
20.40	Nogomet, ang. liga, Aston villa
- Arsenal, prenos
22.40	Hlapci, sng drama 00.35 Slovenska jazz scena
01.1	Zabavni infokanal
pop
06.55 Tv prodaja
07.25	24ur, ponov.
08.30	Jutri je za večno, nad. 09.25 V imenu ljubezni, nad.
10.20	Zlata dekleta, nan.
10.55	Tv prodaja
11.25	Snežni čudež, am. film
13.00	Tv prodaja
13.30	Smeh ni greh, zab. odd.
14.00	Ricki Lake
14.55	Vojaške žene, nan.
15.50	Ukradeno srce, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Daj naprej, am. film
22.15	24ur zvečer 22.35 Na kraju zločina, nan.
23.30	Tudorji, nan.
00.30	Bratovščina, nan.
01.35	24ur, ponovitev 02.35 Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1806. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospotdneva 11.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (311) 12.00 Atlantida, otroški risani film 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja,
otroška oddaja, 3. TV mreža 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 312. oddaja 19.05 Pravljice za otroke 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
20.55	Regionalne novice 2
21.00	Odprta tema, 3. TV mreža
22.00	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.30	Vabimo k ogledu
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
Knjižni kotiček
RIPLEY, Catherine: Zakaj?
Kako lahko vroča in mrzla voda tečeta iz iste pipe? Kam gre sonce ponoči? Kako pride piščanec iz
je za prihodnost Maye. Sera, ki ve, da Bhima ne more svoji vnukinji omogočiti dobrega šolanja, prevzame odgovornost za Mayino izobrazbo. Toda Maya nepričakovano zanosi. Za Bhimo to pomeni konec sanj. Mayo prisili, da splavi. Vse kaže, da se bo življenje vrnilo v normalne tirnice, ko naključje postavi Sero in Bhimo na usodno preizkušnjo.
Če ste bili navdušeni nad z oskarjem nagrajenim filmom "Revni
jajca? Zakaj race racajo?
Vsakdanje otroške dejavnosti, kot so sprehod po parku, škropljenje vode v banji ali priprava prigrizkov v kuhinji, porajajo mnogo vprašanj, ki jih imajo otroci. Ta otroška strokovna knjiga ponuja vrsto preprostih odgovorov na mnoga čudesa iz vsakdanjega življenja.
CHERIAN, Anne: Dobra indijska žena
Neel Sarath, indijsko-ameriški anesteziolog iz San Francisca, je prepričan, da se je z svetlolasim ameriškim dekletom, porschejem in brezmadežnim stanovanjem oddaljil od tradicionalnega indijskega življenja. Toda njegova družina ga z ukano spravi v zakon. Neel spozna, da Leila Krishnan, ženska, ki postane njegova žena, ni pohlevno, tradicionalno dekle, ki jo lahko zavrže. To je zgodba o dveh ljudeh, ki sta morda skladnejša, kot se zdi. V romanu Dobra indijska žena Anne Cherian odgovarja na vprašanje, kaj se zgodi, ko se zapletena človeka najprej poročita, šele nato pa si morata začeti dvoriti.
HUBER, Rina: Devet poletij
Roman Devet poletij je potopis in resnična zgodba obenem.
Pri šestdesetletnemu Feliksu Huberju odkrijejo redko obliko raka. Z ženo Rino imata na voljo dve možnosti. Ali se povlečeta vase in skušata kar se da podaljšati čas, ki mu je še ostal, ali pa stavita na prihodnost in izživita svoje mladostniške sanje. Odločita se za drugo možnost in skleneta užiti življenje s polno žlico. Začneta uresničevati svoje sanje in se podata na jadranje po Sredozemlju. Feliks in Rina sta avstralski par, ki je srečno zaljubljen že od najstniških let. Rina je možu obljubila, da bo napisala knjigo o njunih čudovitih devetih poletjih, ki sta jih preživela na jadranju vzdolž obal Francije, Italije, Grčije, bivše Jugoslavije tik pred njenim razpadom, Turčije in Izraela. Na poti sta se spoprijateljila z domačini, obtičala v skrivnem zalivu tihotapcev ter se srečevala s kulturnimi znamenitostmi krajev in njihovimi naravnimi lepotami.
UMRIGAR, Thrity: Razdalja med nama
Zgodba pripoveduje o bogati Seri in njeni služkinji Bhimi. Bhima živi v revnem predelu Bombaya skupaj s svojo vnukinjo Mayo. Kljub revščini, ki jo spremlja vse življenje, jo ne zlomi ne odhod moža, niti izguba sina, ne smrt hčerke. Stara in zgarana se še vedno boju-
milijonar", vas bo roman Razdalja med nama, ki govori o nasprotju današnje indijske družbe, gotovo navdušil.
ADICHIE, Chimamanda Ngozi: Polovica rumenega sonca
Zgodba je postavljena v burna šestdeseta leta, ko so prebivalci južnega dela Nigerije bili bitko za samostojnost in ustanovili samostojno republiko Biafro. Republika je dobila ime po zalivu na jugu Nigerije, ki so ga kasneje preimenovali, polovica rumenega sonca pa je bil osrednji simbol na biafrski zastavi.
Avtorica prepleta življenjske zgodbe petih junakov iz različnih slojev in ras. Tako spoznamo bogati igbojski dvojčici lepo in milo Olan-no ter cinično in ostro Kainene. Predstavljata življenje maloštevilnih bogatih Nigerijcev, ki imajo v oblasti večino kapitala. Kapital jim je omogočil tudi pot do kvalitetnega šolanja, zato se preko niju srečamo tudi z nigerijsko intelektulano elito. Zelo drugačno perspektivo doživi-mo skozi razmišljanja mladega služabnika Ugwuja. Nigerija je v zgodnjih šestdesetih letih osvetljena tudi skozi perspektivo nesojenega pisatelja Richarda, ki se po neuspešni karieri pri angleškem časopisu znajde v Nigeriji.
Roman se prične z Ugwujevim prihodom h gospodarju Odenig-bu, kjer je delal kot služabnik. Ugwu je prihajal iz majhne afriške vasice, gospodar Odenigbo pa je poučeval na Univerzi, se družil z vrsto izobraženih ljudi in z njimi na domačih večerjah, ki jih je moral pripravljati Ugwu, debatiral o aktualnih domačih in tujih političnih ter gospodarskih zadevah. Ko gospodar Odenigbo v hišo pripelje svojo dekle Olanno, se marsikaj spremeni. Olanna je veljala za trofejo, saj je bila hči premožnih in politično zelo vplivnih staršev. Njena sestra dvojčica Kainene je bila Olannino čisto nasprotje. Kainene je imela dober nos za posel, zato ji je oče prepustil del podjetja. Kot zadnjega spoznamo Richarda. Neskončno se zaljubi v Kainene. Vsem pa je skupno eno: ljubezen, ki je protiutež vsem grozotam, ki se dogajajo okoli njih.
■ Pripravila: AS
VELENJE
Četrtek,
21.	januar
10.00 - 22.00
Rdeča dvorana Velenje Kvalifikacije in osmina ter četrtfinale
11. Mednarodno oprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu
16.00 Knjižnica Šoštanj Ura pravljic
19.00 Glasbena šola Velenje
Predstavitveni koncert Umetniške gimnazije in vzporednega glasbenega izobraževanja
Petek,
22.	januar
10.00 - 22.00
Rdeča dvorana Velenje Kvalifikacije in osmina ter četrtfinale
11. Mednarodno oprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu
18.00 Knjižnica Velenje
Bralno-debatni krožek za najstnike Cool knjiga
21.00 MC Velenje Klubski večer
Sobota,
23.	januar
8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica
10.00 - 17.00
Rdeča dvorana Velenje Polfinale in finale 11. Mednarodno oprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu
19.30 Dom kulture Velenje
Novoletni koncert Pihalnega
Kdaj - kje - kaj
orkestra
Premogovnika Velenje Vstopnice: 8 EUR
Ponedeljek,
25.	januar
17.00 Knjižnica Velenje
Otroška ustvarjalna delavnica Naredimo si novoletni koledar
Torek,
26.	januar
14.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru KULturiramo z Jasmino
Sreda,
27.	januar
14.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Ročna dela 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 17.30 Galerija Velenje
Pravljično-igralna urica društva WalVel 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje - Znanost in politika podnebnih sprememb (II. del)
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacij-ski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
Pravljične ure
Sobota, 23. januarja
08.00 Kulturni dom Šoštanj
Šoštanj ROOLA(traja do 24.1. do 8:00)
18.00 Športna dvorana Šoštanj
Kajuh Šoštanj : ŽOK Kočevje(2. državna odbojkarska liga -ženske)
19.00 Športna dvorana Šoštanj
Šoštanj Topolšica : Fužinar Metal Ravne(2. državna odbojkarska liga - moški)
ŠMARTNO OB PAKI
ŠOŠTANJ
Četrtek, 21. janu ar ja
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Petek,
22.	januarja
16.00 Hiša mladih
Veselo popoldne v hiši mladih (družabne igre, namizni nogomet,...)
Sobota,
23.	januarja:
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica
18.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Študentska rekreacija
19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki KD Gornji Grad: Vinko Möderndorfer: Podnajemnik Predstava je za abonma in izven.
Torek,
26. januarja
18.00 Hiša mladih Joga
Koledar imen
Januar/prosinec
21	. četrtek - , Neža,
Janja
22	. petek - Vincenc
23.
24.
sobota - Pavel, Klemen
nedelja - Felicijan, Frančišek
25	. ponedeljek - Pavel
26	. torek - Timotej,
Ksenija, Tit
27. sreda - Angela,
Janez
Lunine mene
23
jauuarja, prvi krajec sobota, ob 11:53
Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje
Velenje, 18. januar 2010 - Pihalni orkester Premogovnika Velenje vabi na tradicionalni novoletni koncert, ki bo v soboto, 23. januarja, ob 19.30 v domu kulture v Velenju. Koncert je abonmajski in za
izven.
Dirigent orkestra prof. Matjaž Emeršič je v program tokrat uvrstil dela za pihalni orkester, večinoma tujih avtorjev, saj bodo od domačih zaigrali le eno skladbo Roka Golo-
ba 'Novica iz Galaksije' iz Knjige prigod za pihalni orkester.
Na koncertu se bodo predstavili solisti orkestra, in sicer rogisti Gregor Dvorjak, Andrej Žgank, Robert Prednik in Jože Rošer ter tolkalist Davor Plamberger na vibrafonu.
Dodatne informacije: Matjaž Emeršič, dirigent Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, 041 586-449

041/37 1111 & www.mojradio
KAM NA IZLET?
Sobota, 23. januarja: Šaleška planinska pot (»Lepi čeveljc«) - Mladinski odsek (PD Velenje); - nedelja, 24. 1. 10:
KINOVELEN JE:: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
AVATAR
(Avatar)
Akcijska pustolovščina,161 minut Režija: James Cameron Igrajo: Sam Worthington, Zoe Saldana, Sigourney Weaver, Michelle Rodriguez, Giovanni Ribisi, Joel David Moore, CCH Pounder, Peter Mensah, Laz Alonso, Wes Studi, Stephen Lang , idr.
Petek, 22. 1., ob 18. uri in ob 21.00
Sobota, 23. 1., ob 20. uri Nedelja, 24. 1., ob 19.30
Režiser legendarnega Titanika in kultnih ZF akcij Osmi potnik ter Terminator se v nepozabni 3D pustolovščini poda na čudoviti neznani planet Pandora. Tja
je namenjen tudi paralizirani vojak Jake, ki s pomočjo prenosa misli dobi novo -nezemljansko telo. V neznani pokrajini ga skoraj doleti smrt, a ga še pravočasno reši Pandorina staroselka Neytiri. Jake se zbliža s ponosno bojevnico in njenim plemenom ter ob tem spoznava pravo lepoto neukročene Pandorine narave. Toda kmalu se znajde ujet sredi epskega boja, kjer se mora odločiti med tem, kar mu veleva um, in kar mu narekuje srce. 2 ZLATA GLOBUSA - za film in za režijo!
PARANORMALNO
(Paranormal Activity) Grozljivka, 86 minut Režija: Oren Peli
Igrajo: Katie Featherstone, Micah Sloat, Mark Fredrich, Ashley Palmer, Amber Armstrong idr.
Petek, 22. 1., ob 20. uri - mala dvorana
Sobota, 23. 1., ob 18. uri Sobota, 23. 1., ob 21. uri - mala dvorana
Nedelja, 24. 1., ob 17.45
Mlada zaročenca Micah in Katie po selitvi v novo hišo opazita nenavadne pojave, saj sta predvsem v nočnem času priča srhljivim glasovom in nerazložljivemu premikanju predmetov. Katie se boji, da gre za duha, ki naj bi ji sledil že od otroštva, zato Micah v spalnico postavi kamero. Posnetki
razkrijejo grozljivo dogajanje med njunim spanjem, toda niti pomoč poznavalca
pet otrok. Željozaver jim do konca vsakega dne do sončnega zahoda ponudi eno izpolnjeno željo. Otroci kmalu spoznajo, da ni tako enostavno vsak
paranormalnih pojavov ne more več ustaviti demonskih sil na delu.
5 OTROK IN ŽELJOZAVER
(Five Children and It) Družinska komedija, 89 minut Režija: John Stephenson Igrajo: Kenneth Branagh, Zoe Wanamaker, Freddie Highmore, Jonathan Bailey, Jessica Claridge, Poppy Rogers, idr.
Nedelja, 24. 1., ob 16.00 - otroška matineja
"Tisto" iz izvirnega naslova 5 Children and IT je Željozaver (glas mu posoja Eddi Izzard), starodavni, nagajiv in grd duh iz peska, ki ga nekega dne odkrije
dan imeti razumnih želja, saj jih povrh vsega - izpolnjene želje vedno spravijo v nekakšne težave ali zadrego. V vlogi strica Alberta nastopa Kenneth Branagh. S podporo Ministrstva za kulturo!
Naslednji vikend od 29. 1. do 31. 1. 2010 napovedujemo:
pustolovski spektakel AVATAR, romantično komedijo LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES, animirana avantura TRIJE RAZBOJNIKI
»asias
DEŽURSTVA
GIBANJE PREBIVALSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, daje tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOV NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1.
Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nede ljah in držav nih praz ni kih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
23. in 24. 1. - GORDANA CIZMEK, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Postanite naročni
/ / An

Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 40 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
Gospodarska zbornica 4B+ Slovenije ■■■
♦SSGZ
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) nadaljujeta s projektom podelitve priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva.
S tem namenom objavljamo
za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji za leto 2009
Pravico do prijave na razpis imajo gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike s sedežem na območju občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki in Šoštanj ter Mestne občine Velenje.
Celoten razpis in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani SŠGZ: http://www.ssqz.si
Upravna enota Velenje
Poroke:
Porok ni bilo.
Smrti:
Jožef Jeršinovič, roj. 1946, Zarečje 17, Ilirska Bistrica; Katarina Rukavina, roj. 1948, Žalec, Trubarjeva ul. 1; Vojko Starovasnik, roj. 1956, Začret 35,
Celje; Franc Juvan, roj. 1929, Skorno pri Šoštanju 18; Jožef Vodišek, roj. 1932, Mala Breza 20; Franc Drenik, roj. 1919, Ljubljana, Celovška c. 181; Jožef Bric, roj. 1926, Slatina 5/ b; Marija Žlender, roj. 1919, Sedlarjevo 16, Buče; Marija Cizej, roj. 1925, Latkova vas 261.
Kastracija -da ali ne?
Verjetno ste kot lastnik kužka, mačko-na, pa mogo če tudi kun ca in mor ske ga prašička, že pomislili na kastracijo vašega ljubljenčka. Ob tem so se vam verjetno porajala različna vprašanja, nejasnosti in strahovi.
Psički in mucki se z odraščanjem v puberteti začno značajsko spreminjati. Z razvojem spolnega nagona se začno uveljavljati med nami ter svojimi vrstniki in, ko pride čas gonitev psičk in muck brezglavo odvandrajo za njimi. Pri tem se pojavijo številne težave. Postanejo neje-šči, tulijo, zavijajo, se potepajo. Marsikateri samček postane tudi žrtev preganjanja, prometnih nesreč, strelnih ran in zastrupitev. Za osvojitev srca izbranke pa se spustijo v krute boje in pri tem staknejo številne nevarne ugrizne rane. V času parjenja se prenašajo tudi številne virusne (mačji aids, mačja levkoza, korona, herpes, kalici, kužni kašelj,..), parazi-tarne (bolhe, trakulje gliste,..) in bakterijske bolezni. Živali označujejo teritorij, uničujejo okolico in povzročajo težave sosedom in tako lahko krhajo dobe sosedske odnose. Nekontrolirano parjenje pa prispeva k rojstvu več mladičkov, kot jih potem najde topel dom. Zaradi vseh teh razlogov, pa tudi zdrav-stve nih, se ved no več last ni kov odlo či za kastracijo.Zdravstveni razlogi pri katerih je kastracija preventiva, terapija ali pa del terapije so novotvorbe mod, novotvorbe ob zad nji ku, bolez ni pro sta te in kriptorhizem (modo, ki se med razvojem ni spustilo v mošnjo in je zaostalo nekje pod kožo, v dimelj skem kana lu ali v trebušni votlini).
Kastra ci ja je rutin ski kirur ški poseg pri katerem se odstranijo moda. Čas za kastracijo ni omejen (zdravstveni razlogi), je pa najbolj priporočen okrog starosti 6 mesecev (pred spolno zrelostjo). Pri kasnejši kastraciji lahko delno osta-
ZVITOREPKA
veterinarska ambulanta in trgovina za male živali
Trnoveljska 2, Celje, 04490 31 93, www.zvitorepka.si
ne ohranjeno spolno obnašanje. Pred posegom mora biti žival tešča vsaj osem ur (razen glodavci, ki ne smejo biti tešči), opra vi se natan čen sploš ni kli nič ni pre -gled, priporočajo pa se tudi dodatne krvne in druge preiskave. Po uvodu v splošno anestezijo se žival obrije, očisti in razkuži na področju reza, naredi se rezna rana, podveže se žile in odstrani moda. Velikost rezne rane je odvisna predvsem od velikosti mod. Pri kuncih, morskih pra šič kih in psič kih se rez no rano tudi zašije, pri muckih pa ne. Poskrbi se tudi za anti biotič no in pro ti bo le čin sko terapijo, rano pa zaščiti s spreji. Živalce se nato namesti v topel hospital, kjer se pod nadzorom prebudijo in počakajo svojega lastnika. V domačo oskrbo po navodilih veterinarja odidejo praviloma že isti dan. Prvi dan ali dva po posegu so še manj živahni in ješči kot drugače. Psičkom, kun cem in mor skim pra šič kom se namesti tudi zaščitni ovratnik, ki ga morajo nositi vsaj 5 dni.
Večina lastnikov se boji, da se bo njihov ljubljenček po kastraciji spremenil. Vendar večjih značajskih sprememb ni opaziti. Živalce se ponavadi bolj umirijo, se držijo doma, lažje se jih socializira, bolj so vdane lastnikom, zmanjša se tudi agresija do drugih samcev. So pa samčki po kastraciji bolj nagnjeni k debelosti, kar kon tro li ramo s pra vil no pre hra no in zadostno telesno aktivnostjo. Kastrirani mački so v red kih pri me rih lah ko bolj dovzetni do vnetja mehurja in problemov pri uriniranju. Pri nekaterih pasmah psov (setri, španjeli, zlati prinašalci) se lahko pojavi tudi izrazitejša rast dlake oz. pod lan ke.
Vsi, ki ima mo doma žival ce in se odlo -čamo za takšen ali kakšen drug poseg, pozna mo strah, ki se last ni ke ob tem loteva. Takšna odločitev ni lahka, upam pa, da vam bo s temi informacijami vsaj kanček lažja.
Klavdija Ašenberger, dr. vet.
med.
EPP
ZVITOREPKINA AKCIJA VJANUARJU IN FEBRUARJU
15% popust
na sterilizacije in kastracije psov in mačk!
Za uveljavitev akcijske ugodnosti januarja in februarja prinesite v Zvitorepko ta oglas!
ČETRTEK, 21. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,-kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kva-zi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 22. januarja:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 23. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 24. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 25. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 26. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 27. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 11. jan. 2010 do 17. jan. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 11. jan. 2010 do 17. jan. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
M
MiHa
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - SKALE PESJE MOBILNA-
□ ii.jan i12.jan s13.jan i14.jan s15.jan m16.jan i17.jan

20
15

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
PODARIM
DOBRO ohranjeno sedežno garnituro podarimo. Gsm: 031/448-952. RABLJEN raztegljiv kavč in dva fotelja brezplačno oddamo. Tel.: 03/5876-193, gsm: 031/848-991
Tel.: 035726319
19 EVROV date, neomejeno moških za skupno življenje na vseh starostnih obdobjih z vse države spoznate. Za mla jše ženske je stroritev brezplačna. Gsm: 031/505-495
50 EVROV date, veliko žensk po lastni izbiri z vseh delov države in zamejstva spoznate. Dnevno tako povežemo veliko ljudi, mnogo pa jih že srečno živi v dvoje. Gsm: 031/836-378
Gsm: 041/587-070 POCENO prodam pohištvo, mladinske sobe, regale, dnevne sobe alpos in nihalna masivna kavbojska vrata s podboji. Tel.: 03/5722-078, gsm: 041/783-825 KOSILNICO roto 165 G Sip s hidravličim dvigom prodam. Gsm: 031/480-656
AGREGAT 650 V, malo rabljen, motorni pogon na bencin, ugodno prodam. Tel.: 02/8855-534
DVE harmoniki (frajtonarci c, f, b) prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051/676-288
TV ANTENA Iskra, nerabljena, prodam. Gsm: 041/670-814
KUPIM
SENO kupim. Pokličite na gsm: 041/832-315.
Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671
JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
PRIDELKI
VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin
NUDIM
ODDAM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
OPREMLJENO stanovanje, 52 m2, oddamo v najem. Gsm: 031/747520.
1-SOBNO stanovanje v centru Velenja prodam ali oddam. Gsm: 041/848-633.
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje vam z veseljem najde sorodno osebo za skupno življenje po ugdoni ceni, na hiter, preprost in diskreten način.
RAZNO
HONDO transalp 650, l. 2004, 1. lastnik, redni servisi, nepoškodovan, prevoženih 23.500 km, prodam.
1	habit lepremičnine lablf, d.o.o., Kersnikova 11, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
PRODAMO/ODDAMO
prodamo hišo v Lokovici, na lepi sončni legi, 210 m2,v1reh etažah, parcela 1600 m2, obnovljena 2006, daljinsko centralno ogrevanje, na parceli gospodarsko poslopje (lahko se uporablja kot delavnica), cena 210.000 €. prodamo hišo v Črnovi, ob vpadnici v Velenje, 330 m2, v treh etažah, parcela 867 m2, starost 1983, obnovljena 2002 (streha), primerna za večjo družino, možnost Ireh stanovanj, cena 250.000 €. AKCIJA NOVOGRADNJO ZELO UGODNI CENI ZA VSAK ŽEP!
Stanovanja v Gorenju pri Šmartnem ob Paki, mirna okolica, od 30 do 87 m 2, v treh etažah, s pripadajočimi kletmi v kletni etaži v novi, popolnoma adaptirani večstanovanjski stavbi. 3 km do Šmartnega ob Paki, do velenja, Šoštanja in Mozirja 5 km. Cena od 900 do 1.100 €
več na ***■ i ■ ■ ■ ■
www.habit.si
V SLOVO
IVANU VALENCAKU
Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši.
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča
MILKA GLINŠEK
roj. OCEPEK 15. 9. 1923 - 21. 1. 2009
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Hčerka Milena z možem Rudijem ter vnuka Rok in Robi z ženo Nino.
V SPOMIN
17. januarja je minilo 5 let, odkar nas je tragično in mnogo prezgodaj
zapustil
BLAŽ CANKAR
Je čas, ki daje, je čas, ki vzame,
pravijo, je čas, ki celi rane. Je tudi čas, ki nikdar ne mine, ko se zasanjaš v spomine.
Prijatelj Aljoša Slemenšek
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
Tiho nam je zaspal naš dragi mož, oče, tast in ate
JOŽE BRIC
24. 4. 1926 - 14. 1. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih ob njegovem odhodu stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvala velja tudi g. župniku za opravljen obred, g. Aristovniku za besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Posebna zahvala velja g. Janezu Polesu, dr. med., iz Bolnišnice Topolšica in osebnemu zdravniku g. Jovanu Stuparju, dr. med., za dolgoletno zdravljenje. Hvala gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vedno boš z nami.
Vsi tvoji najdražji
		
	V SPOMIN	
	DARJA KOCEVAR	
	Sama se zariše pot prej ali slej v tvoje življenje,	
	podobno kot črta v dlan.	
	In tudi če nočeš, moraš po njej	
	z njo in sam s sabo zaznamovan.	
	Tako kot po tujem načrtu živiš	
	tako v dobrem kot v zlu in pod strogim nebom besedo loviš	
	v svojo temo in v svojo luč.	
	Tako pritavaš skozi vse grape in čase k sebi.	
	Do tam, koder dalje ne da se ...	
	(Tone Pavček)	
	Minila so tri leta, odkar si nas zapustila, vedno vedra in nasmejana.	
	Pogrešamo te sošolci iz gimnazije.	
		
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj, tiho spiš, bolečin več ne trpiš, a v srcih naših še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedija in pradedija
JERNEJA JUVANA
Skorno 18, Šoštanj 14. 8. 1929 - 13. 1. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. Stuparju, dr. med., pevcem, gospodu kaplanu Tadeju Linasiju ter Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: žena Angela, hčeri Angela in Marija ter sin Franc z družinami, brat Valentin, vnuki Darja, Jožica, Milena, Boris, Bojan, Boštjan in Katja z družinami ter pravnukinje Ana, Maja, Lea in Sara
Nepozabno glasbeno doživetje
M 4


{L*
4l m \
TfJ ft *
P ! ,
!, I III'	11
Z £113 'I C!i:	if j V ■
r^T 'Ji
i y; Miisk

^. i i ®
Kajuh se vrača k Žlebniku
Občina Šoštanj bo februarj a na Žlebnikovo domačij o namestila repliko spominske plošče Karlu Destovniku - Kajuhu
Šoštanj - Občina Šoštanj bo februarja, ob 66. obletnici smrti pesnika, narodnega heroja, šoštanj-skega rojaka Karla Destovnika -Kajuha, na Žlebnikovo domačijo v Zavodnjah, kjer je Kajuh padel, namestila repliko njegove spominske plošče.
Namestili jo bodo prav na mes-
ja Celje. 60 reševalcev se je preizkusilo v veleslalomu, prvi pomoči, vleki vrvi in vožnji s pležuhi.
Rudarski in gorski reševalci opravljajo enako dejavnost, vendar do sedaj niso velikokrat sodelovali v akcijah. Zadnji primer njihovega sodelovanja je iz leta 2008 na hidroelektrarni Avče, ko je prišlo do nesreče pri gradnji jaška, v kateri sta umrla dva delavca, dva pa sta bila hudo poškodovana.
Ideja za srečanje se je porodila
to, kjer je nekoč že bila. Izvirnik, ki je preveč dotrajan, da bi ga lahko obnovili in ponovno namestili na hišo, hrani Muzej Velenje. Pobuda za ponovno namestitev plošče je prišla tako od lastnikov domačije kot iz Občine Šoštanj.
Vsako leto v spomin na 22. februar leta 1944, le pol ure od doma,
zato, ker planino gorski reševalci dobro poznajo zaradi usposabljanja, reševalnih akcij in sodelovanja pri montažah smučarskih naprav, Premogovnik Velenje pa aktivno sodeluje pri revitalizaciji centra Golte.
Po besedah vodje Jamske reševalne čete v Premogovniku Velenje mag. Marjana Kolenca je pomoč ljudem v izrednih razmerah tista stična točka, ki povezuje obe reševalni službi. »Prav gotovo bomo razmišljali o nadaljnjem
kot je rekel Kajuh, potekajo spominske svečanosti. Na njih se zberejo številni, ki želijo počastiti spomin na enega najpomembnejših slovenskih liričnih pesnikov. Letošnji dogodek bo še bogatejši.
Obnovitev spominske plošče
dobrodošla v večjih nesrečah.«
Srečanje je za navezovanje tesnejših stikov med obema reševalnima službama pozdravil tudi načelnik Gorske reševalne službe, Postaja Celje, Matej Zaluberšek: »V naši postaji je okoli 30 aktivnih gorskih reševalcev. Pokrivamo izredno obsežno območje reševanja na celotnem porečju reke Savinje, torej celotno hribovje nad Logarsko dolino, na območju Savinjske doline, Posavsko hribovje do hrvaške meje. Lani je bilo na
Kajuhu pa je le eno od številnih obeležij iz druge svetovne vojne, ki jih je Občina Šoštanj doslej obnovila in uredila. Posebej tankočutno se je obnove lotila lani.
■ mkp
Namen srečanja je bil več kot tekmovalni - spoznavanje članov obeh reševalnih ekip in možnost za skupno sodelovanje v nekaterih reševalnih akcijah. Pa vendarle zapišimo, da so bili rudarski reševalci boljši v veleslalomu in vleki vrvi, gorski reševalci pa v vožnji s pležuhi, medtem ko so si pri nudenju prve pomoči točke razdelili.
V Velenju se je zgodil v soboto vrhunski glasbeni dogodek. Nastopil je edini slovenski jazzovski zbor Perpetuum Jazzile, ki deluje pod umetniškim vodstvom Tomaža Kozlevčarja. Obiskovalce so navdušili s pestrim programom, nenavadnim petjem (z vokali pričarali instrumentalne zvoke), odlično koreografijo in svojstvenim uži-vaštvom.
Zase pravijo: »Naše platno je oder, naše barve so naši glasovi,
mešamo jih in združujemo, dokler ne nastanejo mojstrovine. Zadovoljni obrazi so naš zagon in potrditev, da to, kar ustvarjamo, počnemo s srcem in predanostjo.« In vse to so doživeli obiskovalci v povsem napolnjeni dvorani Doma Kulture. Tokratni koncert, ki ga je organiziral Festival Velenje, sta podprla Gorenje in Mestna občina Velenje.
Srečanje rudarskih in gorskih reševalcev
Ne le tekmovanje, ampak tudi skupno sodelovanje.
Golte, 16. januarja - V soboto je bilo na Golteh športno srečanje rudarskih in gorskih reševalcev. Prvi so člani Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje, drugi Gorske reševalne službe, Posta-
v Premogovniku Velenje, kjer deluje številna in izredno dobro usposobljena rudarska reševalna četa, med zaposlenimi v podjetju pa je tudi veliko gorskih reševalcev. Golte so za srečanje izbrali
sodelovanju in skupnem usposabljanju na področju nudenja prve pomoči. Naša Jamska reševalna četa je najštevilnejša reševalna enota v Sloveniji, ki jo je mogoče hitro zbrati, zato je lahko
tem območju 18 nesreč v gorah, v katerih je umrlo pet planincev. Usposabljamo se na individualnih in skupinskih pripravah. Vsak gorski reševalec mora sam skrbeti za svojo fizično in psihično kondi-cijo, imamo pa tudi skupne vaje, na katerih v različnih okoljih preizkušamo različne reševalne tehnike.
Še vedno premalo za dostojno življenje ...
Takšnega mnenja je bila večina mimoidoči, ki smo jih ustavili na Velenjskih ulicah. Spraševali smo jih, kaj si mislijo o dvigu minimalne plače na 562 evrov neto in spremembi delovne zakonodaje. Kaj so še povedali, preberite v naslednjih vrsticah.
IrenaGvozdenovič: »Bilje že skrajni čas, da se minimalna plača dvigne. Nekateri res težko živijo in se tudi težko znajdejo. Najbrž ne plačujejo položnic ali pa potem nimajo denarja za hrano. Zdaj jim bo malenkost lažje, a je po mojem mnenju to še vedno premalo. V Sloveniji bi morala biti najnižja plača vsaj 1200 evrov bruto. S tem bi človek šele lahko živel človeka vredno življenje. Glede spremembe delovne zakonodaje pa nisem ravno optimist. Vsekakor se zavedam, da bo vplivala tudi name, razen če bo zajela krajšo delovno dobo, kot je moja. Delam 35 let, tako da mi do pokoja ne manjka več veliko. Upam.«
Manica Korošec Božiček: »To je bilo nujno že kar nekaj časa. Nekateri res živijo na robu svoje eksistence. Vseeno pa je denarja še vedno premalo, sploh za družine z otroki. Kakšen par morda še lahko preživi s tem denarjem, družine pa zelo težko. Pa sem štejem seveda le najnujnejše. Privoščiti si gotovo ne morejo ničesar. To je le golo preživetje. Dobiti bi morali najmanj 700 evrov, ampak to je res najmanj! Po drugi strani pa je tu vprašanje, če je dvig dober za obrtnike... Povišali se bodo prispevki. Kar se tiče delovne zakonodaje, pa bomo videli, kaj vse bo od predlogov realiziranih, potem bom šele lahko komentirala.«
Marija Škruba: »Imam dvojno mnenje. Strinjam se, da se plače dvignejo. S tem bi delavci lažje živeli. Bojim pa se, da se bo ravno zato povečalo število brezposelnih. Mali delodajalci bodo še težje izplačevali delavcem plače, kljub temu da si jih zaslužijo. Nekako se ne morem opredeliti. Lahko pa bi se država nečemu odpovedala, da bi bili prispevki manjši. Kaj bi takšen ukrep prinesel, pa ne bi vedela. Vem pa, da bi vsak Slovenec moral dobiti vsaj 800 evrov, da bi preživel družino in bi otroci imeli, kar potrebujejo. Spremembe delovne zakonodaje ne spremljam.«
Simona Pučnik: »Ker sem trenutno v bolniški, poročil ne gledam in zato dviga slovenskih plač trenutno ne spremljam preveč dobro. Iskreno povedano, trenutno si zatiskam oči pred resničnostjo. Kljub temu pa lahko rečem, da dvig ni dovolj visok. Potrebe ljudi so seveda različne, a vsak povprečen Slovenec gotovo potrebuje vsak mesec več kot 500 evrov. Tudi samo za osnovne stvari. Spremembi delovne zakonodaje pa priznam, ne sledim.«
Katja Žilavec: »Plača bi morala biti višja. Glede na to, kakšne razmere trenutno vladajo v Sloveniji, je to vsekakor premalo. Najmanj, kolikor vsak potrebuje za en mesec, je po moji oceni 600 evrov. Položnice so visoke, hrana je draga ... Še vedno torej premalo. Podrobnosti delovne zakonodaje pa ne poznam.«
■ vg
107,8 MHta(£fH
Radio lfelenje