Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU
RAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 18, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 98
NOVI GROBOVI
Dorothy tomasir
Po več kot dveletni bolezni je snoči ob 8:15 uri umrla na svojem domu na farmi Mrs. Do-'"othy (Dragica) Tomasir, roje-Miljenič. Stara je bila 61 let je bila doma iz sela Ivanič Kloštar, odkoder je prišla v ^eriko leta 1907. Bila je čla-Jiica društva Bratska sloga SNF ^ društva Majka božja bistrič-št. 47 HBZ. Družina ima svojo farmo v Rock Creek, O., •Ashtabula okraj.
Tukaj zapušča ' soproga ^orge, pet otrok: Mrs. Mary Host, Nicholas Heyden, Mrs. Mildred DfCillo, Michael in Sam H&yden, ter 10 vnukov. Pogreb ^ Vrši v soboto popoldne ob 1.
iz pogrebnega zavoda A. ^fdina in sinovi, 1053 E. 62 v cerkev sv. Save in nato rusko pravoslavno pokopališče.
*
^ton godina.
Po kratki bolezni je umrl v ollinwood Clinic bolnišnici do-poznani Anton Godina, star ^ let, stanujoč na 19702 Mo-awk Ave. Doma je bil iz vasi "•T^elje na Primorskem, kjer opušča brata Josepha in dve -®6stri Antonijo in Cecilijo , ^fer sorodnikov. V Ameriki se j® iiahajal 37 let in je bil član ^Štva Waterloo Camp št. 281 in delničar Slov. del. do-na Waterloo Rd. ter Ame-^ško-jugoslovanske tiskovne ^žbe. Zadnjih pet let je bil pokojen, preje pa je 15 let vo-trgovino s sadjem in zelenja-0 na Waterloo Rd. in E. 156 • Svoječasno je bil aktiven na ^štvenem polju.
Tukaj zapušča žalujočo so-Brigito, rojeno Kerzan, "na iz vasi Bob pri Ljubljani, Anthony, sinaho Mildred, Vnuka Mark in Gary, bra-p ^inko in veliko sorodnikov. ^®&reb se vrši v soboto popol-® ob 1:30 uri iz pogrebnega Joseph Žele in sinovi, Ji E. 152 St., na Highland pokopališče.
POTOČNIK
bp . smo včeraj poročali, je g.^niinila po dolgi bolezni v Mt. bolnišnici Mrs. Rose Po-Kapun, stara 58 Stanovala je na 448 E. 157 gpi'^^nia je bila iz vasi Nova fara Cakovec na Hrvat-kjer zapušča brata Mlin sestro Ano ter več
Jugoslavija je pripravljena na sodelovanje z vsemi državami, je izjavil ambasador Popovič
NEW YORK, 16. maja—Novi jugoslovanski ambasador V Zedinjenih državah Vladimir Popovič je včeraj izjavil, da je Jugoslavija pripravljena na sodelovanje z vsemi državami, ki spoštujejo njeno suvereniteto in neodvisnost.
^^ela
^^dnikov. V Ameriki se je na-
h
37 let in je bila članica sv. Ane št. 4 SDZ in
^atva
St. 41 SŽZ
zapušča žalujočega so-Joseph, doma iz fare sv. Knezovči na Hrvat-Vgf '.®ina Josepha ml., sinaho Ve|iK*^'^0' vnukinjo Shirley in Vp§| sorodnikov. Pogreb se Soboto iz pogrebnega za-Joseph žele in sinovi.
Popovič je s svojo soprogo dospel v New York s prekoocean sko ladjo "Queen Elizabeth." Izjave je podal ameriškim časnikarjem potom tolmača.
Med ostalim je jugoslovanski ambasador rekel, da se Jugoslavija brezpogojno zoperstavlja vojni in da bo s svoje strani storila vse, kar je v njeni moči, da se novo vojno prepreči.
"Imam polno zaupanja in tako tudi moja vlada, da bomo naleteli na vedno večje razumevanje in širšo ter večjo podporo ameriškega ljudstva," je izjavil ambasador.
Popovič je dejal, da njegova vlada skuša dobiti nadaijno finančno in ekonomsko pomoč od Zedinjenih držav. Kar pa se Sovjetske zveze tiče, je ambasador rekel:
"Mi želimo sodelovati, toda Rusija ne želi sodelovanja."
"Želja Beograda je," je nadaljeval Popovič, "da ohrani najširšo in trajno sodelovanje, ki sloni na spoštovanju jugoslovanske suverenitete in neodvisnosti. Jugoslavija bo sodelovala z vsemi državami, ki sodelovanje želijo, ki so pripravljene, da se držijo teh principov. Ti principi prispevajo naglemu in miroljubnemu ekonomskemu razvoju Jugoslavije."
Kar se tiče nasprotovanju vojni s strani jugoslovanskega ljudstva, je Popovič izjavil:
"Naša dolžnost in dolžnost vseh narodov je, da preprečimo nov konflikt. Mislim, da se ta cilj lahko doseže. Jugoslavija bo s svoje strani storila vse, kar je mogoče, da prepreči novo vojno."
Novi jugoslovanski ambasador je kritiziral tudi "sistem blokov," ki da samo vodijo v vojno, neglede s katere strani se bloki pojavljajo. Dalje je rekel, da bi Združeni narodi morali priznati novo kitajsko vlado, ki uživa zaupanje večine kitajskega ljudstva.
Popovič je na položaju jugoslovanskega ambasadorja v Washingtonu zamenjal Savo Ko-sanovica, ki se je pred tremi tedni vrnil v Beograd. Bil je jugoslovanski ambasador v Moskvi od maja leta 1945 do leta 1948. Predno se bo podal v Washington, bo Popovič ostal nekaj dni v New Yorku.
napadel »•Etsko zvezo
16. maja—Pred-jugoslovanske vlade Via-j® danes v parla-Sovjetsko zvezo, ^Gte v Bolgariji in gradi mostove čez
GOERINGOVA ŽENA ŽELI DVOREC
DUNAJ, 16. maja. — Emma Goering, vdova nacističnega reichsmaršala, ki je storil samo mor, da bi se izognil vislicam, je danes začela pritiskati na avstrijsko sodnijo, naj ji "vrne' neki srednjeveški dvorec na Ba varskem, ki da je bil last njenega moža.
Goering je za časa vojne ropal po Evropi umetnine in pre možen je. Po vojni pa je vse bilo zopet zaplenjeno.
Goeringova žena ni edina, ki bi želela imeti dvorec. Katoliška škofija v Salzburgu pravi, da če ne drugo, vsaj pohištvo pripada njej.
AMERIŠKE VOJAŠKE PARADE V BERLINU
FRANKFURT, 15. maja. — Iz glavnega stana ameriških oboroženih sil v Nemčiji so danes naznanili, da bodo 20. maja prirejene velike parade kopne-nih, zračnih in mornariških sil v zapadnih sektorjih Berlina.
Vojaške parade bodo 8 dni pred velikimi paradami nemške komunistične mladine v vzhodnem sektorju Berlina. Pričakuje se, da bo 28. maja v Berlin prišlo 500,000 mladih nemških komunistov. Centralni odbor mladinske komunistične organizacije je naznanil, da bodo parade le v vzhodnem sektorju, čeprav je odbor prejel iz zapadnih sektorjev 36,000 ponudb za stanovanja.
CANTERBURŠKI DEKAN PONOVNO NAPADEN
TIMMINS, Ontario, 17. maja —Nahujskana drhal je danes ponovno napadla znanega "rdečega" canterburškega dekana Rev. Hewlett Johnsona.
Johnson je govoril v tukajšnjem Ukrajinskem delavskem domu. Shod je priredil kanadski Kongres zagovornikov miru.
Cantenburški dekan, ki je eden od voditeljev svetovnega gibanja za mir, je v celoti končal svoj govor, v katerem je apeliral za prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. Ko se je podal v svoj avto, pa je bil napaden z jajci in kamni.
AMERIŠKA LEGACIJA V RUMUNIJI OKRNJENA
BUKAREŠTA, 17. maja—Ru-munska vlada je danes zahtevala od Zedinjenih držav, naj znižajo število članov svoje legacije v Bukarešti na 10 oseb. V ru-munski noti je poudarjeno, da se znižanje štaba ameriške legacije zahteva vsled sovražnega stališča Zedinjenih držav napram Rumuniji in ker so se nekateri ameriški diplomati v Bukarešti ukvarjali z "vohunskimi aktivnostmi." Rumunska vlada je istočasno naznanila, da bo znižala število svojega osob-ja v legaciji v Washingtonu.
Truman v zaroti, da "strmoglavi" ekonomski sistem
WASHINGTON, 16. maja. -Senator Gesorge W. Malone je danes obtožil predsednika Tru mana, da premišljeno priprav Ija zaroto, katere cilj je, da se "strmoglavi ameriški ekonomski sistem svobodnega podjetništva."
Po mnenju senatorja je via da "socialistična." Večji del svojih "socialističnih ciljev" pa je dosegla potom pretiranega obdavčenja, politike svobodne tr govine, regulacijami potom Securities in Exchange komisij, katerih naloga je, da "odstranijo vloge podjetnega kapitala."
"Ko bo ameriški ekonomski sistem izginil, bo kmalu zatem izginila tudi ameriška oblika vlade," je rekel Malone.
KATOLIŠKI ŠKOFJE V JUGOSLAVIJI ZA SPORAZUM S TITOM
BEOGRAD, 17. maja. — Svet jugoslovanskih katoliških škofov je naznanil, da bodo v jeseni škofje imeli zborovanje^ na katerem bo baje glavno vprašanje ureditev odnošajev s Titovo vlado.
Po letu 1947 bo to prvi sestanek rimsko katoliških škofov.
Nekateri katoliški duhovniki že sodelujejo z vlado maršala Tita, toda mnogi se še upirajo. Spor med rim-sko-katoliškimi voditelji in vlado izvira še iz dobe vojne, ko so mnogi duhovniki in najvišji cerkveni voditelji kolaborirali z okupatorjem. Po vojni so nekateri duhovniki in cerkveni voditelji bili postavljeni na zatožno klop in obsojeni zaradi kolaboracije z nacisti in fašisti.
Opazovalci menijo, da je sporazum med cerkvijo in državo v Jugoslaviji mogoč. Na Poljskem je na primer že prišlo do takšnega sporazuma in ureditve odnošajev.
(O sporazumu na Poljskem smo začetkom tedna bolj obširno pisali, ker ta sporazum lahko velja za vzorec tudi pri sklenitvi sporazumov v drugih vzhodno evropskih d r ž a -vah).
Zapadne sile sprejele načrt, da se ustanovi močno mednarodno armado
Domače vesti
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je zopet vrnila na svoj dom na farme v Har-persfield, Geneva, Ohio, poznana Mrs. Fanny Makovec. Zahvaljuje se najlepše vsem, ki so jo obiskali ali poslali lepe kartice v bolnišnico, kakor tudi Progresivnim Slovenkam, krožek št. 1 in društvu št. 110 WC za poslano krasno vrtnico. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu.
Seja SANSovih podružnic
V petek, 19. maja se vrši seja SANSovih podružnic v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., staro poslopje. Pri-četek ob 8. uri zvečer. Prosi se zastopnike vseh treh podružnic, kakor tudi vse do sedaj izvoljene delegate in delegatinje za četrto redno konvencijo SANSa, ki se prične 27. maja, da pridejo na to sejo. Navzočnost vseh je potrebna.
Redna seja
Članstvo društva Vipavski raj, št. 312 SNPJ je vabljeno na redno sejo v soboto, 20. maja, ob 7.30 uri zvečer v navadnih prostorih. Seja je zelo važna, ker se bo volilo delegata za konvencijo, zato se prosi, da se članstvo udeleži v polnem številu.
Delegacija društva Mir za konvencijo SNPJ
Na nedeljski seji društva Mir, št. 142 SNPJ so bili izvoljeni sledeči delegati za konvencijo, ki se bo vršila v avgustu:
Anton Bokal, Frank Sustar-sich in August Svetek.
Namestniki so: Ivan Boštjan-cich. Frank Ludvik in Anton Ogrin.
Seja
Društvo Washington, št. 32 ZSZ ima svojo redno sejo v petek zvečer ob 7.30 uri v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vabi se članstvo na polnoštevilno udeležbo.
Glavni tajnik ZN je zadovoljen s pogovori v Moskvi
Trygve Lie je rekel, da so govorice o pehaj očem Stalinovem zdravju le laži in "pobožne želje"
MOSKVA, 17. maja—Glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je danes na konferenci s časnikarji izjavil, da ni razočaran s svojimi pogovori v Moskvi in da upa, da se bo ponovno sestal s predsednikom Truma-nom in ostalimi zapadnimi voditelji. Pristavil je, da je že pred sestanko ms sovjetskim premi-jerjem Stalinom imel v mislih ponovni sestanek z voditelji zapadnih sil.
Lie je tudi zavrgel govorice in poročila, ki so jih širili za-padni krogi, češ da je Stalin bolan, odnosno da mu zdravje peha. Rekel je:
"Govoril sem z generalisimom poldrugo uro. Bil je prav tako zdrav in poln življenjske sile, kot je bil leta 1946. Vse te govorice o njegovem (pehajočem) zdravju so laži in potvarjanja."
Kar se tiče svojih pogovorov v Washingtonu, Parizu, Londonu In Moskvi, je glavni tajiVik Združenih narodov izjavil, da je glavna snov njegovih pogovorov bila vprašanje miru. Pristavil je, da vsi, s katerimi je govoril, želijo in govorijo o miru.
"To mi vliva upe. Glavni tajnik Združenih narodov ne more biti zadovoljen, dokler organizacija ZN ne bo delovala normalno,^ dokler se ne konča mrzlo vojno in upostavi prijateljske odnošaje med državami, ki so članice organizacije," je poudaril Lie. \
Glavni tajnik Združenih narodov bo odpotoval iz Moskve v petek. Najprej se bo ustavil v Pragi, zatem v Parizu in Londonu, nakar bo imel končne pogovore v Washingtonu s predsednikom Trumanom.
Lie se je na konferenci opravičil časnikarjem, ker ne more razkriti potankosti o svojih pogovorih s Stalinom. Rekel je, da morajo ti pogovori biti zaupni, če se želi doseči rezultate, kar se tiče dejanskega položaja in težkih problemov.
DEMOKRAT ZAGOVARJA SENATORJA TAFTA
Eden najbolj znanih ■ cleve-landskih demokratov, Alfred Benesch, ki je član Šolskega odbora že od leta 1925, je snoči izjavil, da bi rad videl, če bi s&e ustanovilo politično skupino demokratov, ki bi na volitvah podprli republikanskega senatorja Roberta A. Tafta.
Benesh je izjavil, da je že govoril z nekaterimi vodilnimi demokrati, da bi ustanovili demokratski klub za Tafta, ki je glavna tarča napadov organiziranega delavstva.
DAL 70 PINTOV KRVI
COLUMBUS, O., 16. maja— Neki Frank Halliwell je danes dal Rdečemu križu 70. point svoje krvi. Izjavil je, da hoče potolči rekord nekega Angleža, ki je v Angliji dal Rdečemu križu 76 pintov krvi.
I LONDON, 17. maja—Zunanji ministri dežel Atlantske-|ga vojaškega pakta so danes odobrili načrt, da se združi vse oborožene sile zapadnih držav v močno mednarodno armado.
Po odobrenem načrtu bi se zavrglo zgodovinski sistem nacionalnih armad, kar pomeni, da bodo dežele vojaškega pakta izgubile precejšnji del svoje nacionalne neodvisnosti.
Vsaka dežela bi prispevala za mednarodno armado svoje vojaške posebnosti, kakor na primer Anglija, ki bi dala svojo letalsko silo in srednje bojne ladje,
£.li pa Zedinjene države, ki bi prispevale bombnike z atomskimi bombami in velike bojne ladje.
Zunanji ministri so se sporazumeli, da bodo ustanovili najvišji odbor, kateremu bi nače-loval kakšen znani ameriški general ali pa diplomat. Naloga tega odbora bi bila, da postavi zapadne države na zdravo vojaško in ekonomsko osnovo.
Največ izgledov za položaj najvišjega načelnika ima gen.
Dwight D. Eisenhower, ki je bil poveljnik ameriških oboroženih sil v Evropi v drugi svetovni vojni. Nekateri opazovalci sicer menijo, da bi se s propagandnih ozirov ne smelo imenovati vojaškega voditelja na ta položaj. ^
Potankosti sporazuma niso bile objavljene, ker so vojaškega značaja. Na splošno pa se meni,
da bo Francija preskrbela kopno silo, to je pehoto, artilerijo,
panzerske divizije itd., medtem ko bi to silo Zedinjene države in Anglija zaščitile z letalstvom.
Svet zunanjih ministrov 12 držav bo zaključil svoje tajne seje jutri. Vsak od ministrov bo podal izjavo o nevarnosti, ki grozi s strani Sovjetske zveze,
katera po splošnem prepričanju ministrov zmaguje v mrzli vojni
z zapadom.	FRANCIJA NE VRAČA
SOVJETSKE DRŽAVLJANE
LONDON, 16. maja. — Sovjetska časnikarska agencija Tass je danes naznanila, da Francija še vedno zadržuje veliko število sovjetskih državljanov, da se ne bi vrnili v svojo domovino.
Sovjetska vlada je poslala protestno noto Franciji. V noti pravi, da se v Franciji nahaja 20,000 sovjetskih državljanov, poleg teh pa večje število v francoski zoni Avstrije in Nemčije. Ti državljani čakajo, da jim francoske oblasti omogočijo povratek.
AVSTRALIJA BO PREGANJALA KOMUNISTE
CANBERRA, 16. maja. — Avstralski komunisti, ki so doslej uživali vse pravice, se pripravljajo za ilegalno borbo, čeprav zakon, s katerim jim bo delovanje prepovedano, še ni bil sprejet v parlamentu. Stranka je že prodala dve poslopji, uničila sezname članov, skrila stroje za tiškanje itd.
Proti zakonski predlogi, s katero bi se zaplenilo imovino stranke in začelo preganjati člane, se komunisti borijo s pomočjo ne-komunističnih voditeljev strokovnih unij. Obenem pa posamezno vlagajo tožbo na najvišji sodniji, s katerimi skušajo dokazati, da je predloga protiustavna.
DULLES KRITIZIRA TAKTIKO MRZLE VOJNE
WASHINGTON, 14. maja. — Posebni svetovalec državnega tajnika Achesona republikanec John Foster Dules je danes priporočil, da Zedinjene države gubijo bitko in da bi Rusija lahko dobila vse, celo več kot pa z dejansko vojno. ,
SOVJETSKI AMBASADOR ODPOTOVAL V MOSKVO
WASHINGTON, 16. maja. — Sovjetski ambasador Aleksander Panjuškin je danes odpotoval v New York, kjer se je vkrcal na poljsko ladjo Batory. Panjuškin potuje v Moskvo, da poda poročilo sovjetski vladi.
AMERIŠKI KATOLIŠKI ROMARJI PRI FRANCU
MADRID, 17. maja—Španski fašistični diktator Franco je danes sprejel v svoji palači skupino 200 ameriških katoliških romarjev, ki se iz Rima vračajo v Zedinjene države. Spotoma so se romarji ustavili v Madridu, ker so želeli videti diktatorja, katerega mnogi katoličani zelo čislajo.
STAVKA KURJACEV 20 MILIJONOV
CHICAGO, 17. maja. — Šestdnevna stavka kurjačev je stala v plačah in izgubljenih dohodkih železniških družb okrog $20,000,000
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Muskegon Heights^ Mich. ^—
Dne 6. aprila je naglo umrl Frank Železnik, dolgoleten član SNPJ, star 58 let, doma iz Brezovice pri Mokronogu, Dolenjsko. Tukaj zapušča ženo in sestro, poročeno Horer, v Chica-gu brata Louisa, v starem kraju pa brata in tri sestre. Bil je naprednega mišljenja in zvest član do zadnjega. — že štiri mesece je na bolniški listi tudi Mike Staiduhar. 15. marca so mu odrezali levo nogo nad kolenom in v kratkem mu od-režejo tudi desno. Vzrok je, ker sta mu zmrznili.
Strabane, Pa. — Pri družini Albert Midofar so se zglasile vile rojenice in pustile prvoro-jenko.
McKinley, Minn. — Tukaj je umrla Marija Stare, stara 74 let, dolgoletna in pridna članica društva 175 SNPJ Zapušča moža Johna, ki je tudi bolan, tri hčere in tri sinove, vsi poročeni.
Blp.in«-	V sanatoriju,
kjer je Dolehal par let, je umrl Frank Šuligoj, član SNPJ, doma s Primorskega, kjer zapušča sestro in brata. V Ameriki ni imel sorodnikov. Pokopan je bil civilno 29. aprila v Blainu.
Wausaukee, Wis. — Po daljšem bolehanju za srčno hibo je 12. aprila umrl Matt Russ st., član SNPJ, rojen na Savi pri Litiji, v Ameriki od 1900. Tukaj zapušča ženo, tri sinove ^ dva brata in sestro.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
18. maja 1950
"ENAKOPRAVNOST"!
Owned and Published by	^
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. | 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND'S. OHIO
' HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTIOM PATES—(CENE NAROČNINI)
^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Tear—(Za eno leto) _____________________________________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev)______5.00
For Three Months—(Za tri mesece)____________3.00
UREDNIKOVA POSTA
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ZNANSTVENO IN JAVNO DELO JOHNA ROGGEJA
"Ljudska Pravica" je nedavno objavila sledeči članek o Johnu Roggeju, bivšemu justičnemu podtajniku Zedinjenih držav in dobro znanemu ameriškemu odvetniku:
John Rogge se je začel baviti s pravom, ko je bil še zelo mlad. Z dvajsetim letom je postal eden izmed urednikov znanega ameriškega pravnega lista "Hutchward Law Review," nekoliko pozneje pa je že pisal pravne razprave v tem in drugih ameriških pravnih časopisih.
Od leta 1930 do danes je napisal Rogge številna dela z različnih področij prava in politike, predvsem iz mednarodnega, kazenskega in ustavnega prava.
V	svojem delu "Pravo kot družbena znanost" nastopa Rogge proti tradicionalnim in dogmatičnim stališčem o pravu, ki prevladujejo v ameriški jurisprudenci. Rogge poudarja, da pravo ni ločeno od družbe in samo sebi namen. Upoštevaje tedanje stanje uradne in šolske jurisprudence v ZDA pomeni Rogge jeva disertacija metodološko pogumen in odpadniški podvig. 2e tedaj se je odlikoval po neodvisnosti svojega teoretičnega stališča in odklanjanju, da bi se podredil svetim tradicionalnim metodološkim in pravnim konceptom. Čeprav je ta disertacija dobila najvišjo oceno, Rogge ni mogel postati profesor, kot si je želel. Njegova naziranja so bila preveč drzna in nova za šolsko proučevanje prava na ameriških fakultetah v tedanjem času.
Največje delo Johna Roggeja je njegova knjiga "Naše izginevajoče državljanske svoboščine." To knjigo ni mogoče strogo klasificirati po posameznih znanstvenih disciplinah. Knjiga p^meoii delno življenjepis ameriškega intelektualca, ki je polagoma postal napredni pisatelj, borec, neizprosni branilec svobode osebnosti in svobode narodov ter še neizprosnejši tožilec proti vsem reakcionarnim pro-tidemokratičnim in korupcijskim pojavom ter metodam vladanja v svoji državi. Hkrati obsega ta knjiga dokumentiran in z veliko pravniško spretnostjo pokazan ter pojasnjen pravni proces v ZDA. Vsebuje tudi številna mesta, ki so pomembna za napredno politično publicistiko. Zbirke člankov "Združimo se proti fašizmu" in "To se meni ne bo zgodilo" je prav za prav izpopolnitev in nadaljevanje njegove glavne knjige "Naše izginevajoče državljanske svoboščine."
V	vseh teh delih kaže Rogge odlično poznavanje ameriške ustave in ameriškega prava ter sposobnost, da enostavno ter prepričljivo razloži načela in ustanove v ameriškem pravnem sistemu, zlasti tiste, ki so v zvezi s političnimi in drugimi svoboščinami državljanov. S pogumno in prepričljivo logiko odvetnika človečanskih svoboščin kaže Rogge, da fašizem ni zginil z zmago demokratičnih narodov nad fašističnimi silami in da se je povampiril v njegovi državi. Pri tem navaja različne lažnive razprave v zvezi s tako imenovano "nelojalnostjo" in "neameriškim delovanjem." Rogge skoraj pogumno in dramatično odkriva ne le postopno dušitev ostankov demokratičnih svoboščin, temveč tudi korenine te protidemokratične ofenzive v monopolistični strukturi ameriškega visoko razvitega kapitalizma.
V	omenjenih delih se Rogge odlikuje kot pogumen, neodvisen in napreden pravni mislec ter praktik. Njegovo splošno ideološko stališče izvira iz naprednih demokratičnih tradicij Thomasa Jeffersona, Thomasa Paina, Lincolna in Franklina Roosevelta. Na tem temelju je ne le pred sodiščem, temveč tudi pred demokratičnim javnim mnenjem branitelj enakopravnosti Črncev z drugimi državljani ZDA. Rogge misli, da je vsaka ideja o superiornosti na temelju rasnih, nacionalnih ali drugih razlik izvor fašizma in protidemokratičnega ravnanja ter ideologije.
V	svojih delih in govorih razlaga in brani John Rogge glavna demokratična načela mednarodne skupnosti, brez katerih ni miru in varnosti narodov ter napredka človeštva. To so pravica narodov do samoodločbe, enakopravnost vseh držav, vehkih in malih, zlasti pa pravica malih narodov, da rešujejo v svojih neodvisnih državah na svoj način lastne probleme v sklepu s svojimi objektivnimi in subjektivnimi pogoji ter možnostmi. V današnjem svetu vidi nevarnost za zmago teh načel v stalnih poskusih vseh velesil, ne glede na njihov družbeni sistem, da bi se vmešavale v gospodarsko in politično življenje malih narodov in da bi jih podvrgle svoji hegemonistični politiki. S tem, da dosledno brani taka načela o suverenosti narodov in mednarodnih odnosih, je Rogge pokazal razumevanje in i
Odmevi Glasbene Malice
Tem potom se Glasbena Matica iskreno zahvaljuje cenjenemu občinstvu za krasno udeležbo na opereti "Gospodična Ni-tuš." S tem je pripomoglo do večjega uspeha te lepe operete. Niso pozabljeni tudi vsi, kateri so skrbno gledali za red, postrežbo in za lepe dopise v Enakopravnosti in Ameriški Domovini.
Potom slavne reakcije vseh navzočih na predstavi in ugodnih dopisov v časopisih, so bili vsi zadovoljni z delom Glasbene Matice. To je, kar šteje!
"Gospodična Nituš" je imenitna opereta, katera zahteva veliko truda in zahvale.
Ker je veliko ljudi, katerim ni bilo mogoče prisostvovati in drugih, kateri bi zelo radi ponovno slišali to opereto, je Glasbena Matica odločila zadovoljiti vse in ponovno vprizoriti "Gospodično Nituš" v nedeljo 28. maja ob 7. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Vstopnice se dobi pri pevcih Glasbene Matice in v Oražmovi trgovini v Slovenskem narodnem domu.
Torej, ne pozabite na 28. maja!	E. Safred.
šfc v novo domovino Ameriko. Slovenska pesem je najlepša dediščina, ki so nam jo zapustili naši starši. In to pesem hočemo ohraniti in čuvati.
Naše društvo Adrija vam želi v nedeljo 21. maja ob 4. popoldne na svojem majniškem koncertu pokazati, kako ljubi slovensko pesem. Pridite in počastite z nami vred najlepši mesec v letu. Slišali boste stare in nove slovenske pesmi o maju, o šmarnicah, o fantu na vasi in pastirju s planine.
Na svidenje v našem novem Jugoslav-American Centru na Recher Ave., kjer se boste počutili kot doma, pod zeleno in lepo duhtečo lipo z bokalom dolenjskega cvička v roki. V. M.
Koncert Adrije
"Spet kliče nas venčani maj," so nekoč prepevali naši dedje in pradedje, ko so se zbirali k vsakdanjim šmarnicam pred belo kapelico, pod staro košato lipo sredi vasi. Rahel pomladni vetrič je ravno potegnil čez mirno slovensko vasico in prinesel s seboj vonj majskih cvetlic, sladko melodijo slavčka v gaju, zum čebelice iz ulnjaka in glas fantovske pesmi na vasi, ki je bila namenjena dekletu v kamrici.
Pesem je simbol slovenskega naroda. S pesmijo je naš rod vedno izražal svoje občutke, pesem ga je spremljala povsod. S škrjančkom vred je kmetič pozdravljal jutro, s prepelico je prepeval, ko je hodil za brazdo, in slavček mu je pomagal prepevati Ave Marijo, ko se je vračal domov.
Pri svojem delu so dekleta tožila; "Srce je žalostno . . ." in ko se je sonce skrilo za gore, so jim fantje odgovarjali s pesmijo o večni ljubezni. Pesem je spremljala vojaka v boj, mu ^ta-ia na strani v zmagi, ali pa mu bila tovarišica v ropstvu.
Pesem je spremljala naše star-Dr. Vladimir Brezovnik:
Srebrni jubilej društva sv. Katarine 29 ZSZ
Cleveland, Ohio. — Društvo sv. Katerine štev. 29 ZSZ bo praznovalo 25-letnico ustanovitve v soboto, 20. maja ob 8:30 uri zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Ustanovitelj — tedanji glavni odbornik Joseph Ponikvar ter ustanovne članice bodo posebno počaščeni na tej priredi tvi.
Vljudno se vabi na udeležbo vse cenjeno občinstvo, posebno pa članstvo Zapadne slovanske zveze v Clevelandu. Veselični odbor pripravlja in obeta izvrstno zabavo in najboljšo postrežbo. Za ples igra Pete So-kach Tunemixers Recording orkestra.
Na veselo svidenje vabi J. V. Mervar, predsednica.
Prvi piknik v Canton, O.
Canton, Ohio. — Tri društva v naši naselbini, št. 315 SNPJ, Srbsko društvo št. 4045 IWO in Jugoslav Unity klub, priredijo v nedeljo, 21. maja svoj prvi piknik v tej sezoni. Piknik se vrši v New York Gardens, Kimball Rd., S. E. Igrala bo godba Polka Pets iz Lorain, O. Vstopnina je 50c.
Vljudno ste vabljeni vsi od blizu in daleč. Imeli bomo tudi jagnjetino in druge dobrote. Oddane bodo tri lepe nagrade, veselični odbor bo pa skrbel, da bodo vsi posetniki dobro po-streženi in da bo zabava prvovrstna v vseh ozirih.
Na svidenje 21 maja na pikniku v prosti naravi.
Josephine Odar.
ZDRAVSTVO V MINULEM POLSTOLETJU
Za čas in njegovo pot, ki hiti iz večnih pradavnin v somrak neznane daljne bodočnosti, je petdeset let le hipec hipa. Kot drobceno številko jih v svojo knjigo piše zgodovina. Človeštvu pomenijo obdobje skoro dveh generacij. Človeku samemu pa dolgo življensko dobo, ki zahteva obračun.
Kaj je dosegel človek v zdravstvu, od tistega časa, ko se je pred petdesetimi leti odpravil na dolgo pot, da doseže današnji dan? V tem obdobju je zajela zdravstvo epidemija mogočnih odkritij, ki so podaljšale življenje človeka za eno tretjino. V začetku tega stoletja se je zdravnik s prenekatero boleznijo brezupno boril. Vse nje-i
govo znanje, vsa njegova spret nost ni zaustavila zavratne bolezni, ki je silila in neusmiljeno prisilila, da življenje predčasno dogori in ugasne. Danes zopet prisili zdravnik z na novo odkritimi zdravili nekoč smrtno bolezen, da izpusti svojo žrtev in se umakne. Nova zdravilna sredstva presegajo mnoga stara kakor piesega skalni mogotec, ki se s svojimi čermi zajeda v višino neba, pohlevne hribčke in griče.
Prej smrtne, neozdravljive in zelo nevarne bolezni zagrabijo pri sami korenini in jih vse do poslednje vlaknate koreninice izpulijo iz telesa.
Tak je na splošno obračun.
prijateljstvo za našo državo ter pravično borbo, ki jo vodijo jugoslovanski narodi za zmago demokratičnih in enakopravnih odnosov v današnjem svetu.
Kakor se vidi iz tega kratkega pregleda, je John Rogge svoje dosedanje znanstveno in javno delo povezoval, daoies pa ga še zlasti odločno povezuje z borbo naprednih gibanj in ljudi za zmago resnice ter demokratičnih načel tako v notranjem življenju vsakega naroda kakor tudi v mednarodnih odnosih.
ki ga daje zdravstvo za svoje polstoletno delo.
Vse do dvajsetih let tega pol-stoletja je bila sladkorna bolezen zelo nevarna, žal smrtna bolezen ; kolikor mlajši je bil človek, toliko nevarnejša je bila bolezen. Posebno je morila mladost v pubertetni dobi; tudi bolniki pod štiridesetimi leti so ji prej ali slej neizprosno podlegli. Starejši so jo dalje časa prenašali.
Za vse te bolnike je pomenila ta bolezen grenko odrekanje. Edino zdravilo je bila vzdržnost pri jedi, dostikrat tudi gla-dovanje. Za vselej se je bilo treba odreči mnogim tudi majhnim radostim življenja.
Ameriški zdravnik dr. Banting je odkril v soku trebušne slinavke insulin, ki je na mah skrotil to pogostno bolezen. Insulin pomaga ljudem že skoro trideset let, da živijo tako dolgo in za človeško družbo koristno kakor zdravi ljudje. Posebno mladini v dobi pubertete pomaga, da prekoračijo to nevarno dobo. Rešil je nešteto življenj.
Revmatizem povzroča na zdravju škodo, ki je večja kakor zaradi jetike; umrljivost hujša kakor zaradi nje. Ne znansko število trdovratnih primerov je kljub sodobnemu zdravljenju stisnilo revmatičnim invalidom palico v roke in jim vsililo berglo pod pazduho.
Newyorški zdravnik dr. P. S. Hench in biokemik Kendal sta pred pičlim letom odkrila v nad-ledvicah snov, ki sta jo imenovala kortison ali kombajn E. To zdravilo odstrani v nekaj urah vse težke znake te bolezni: vročino, otekline in bolečine. Bolezni same pa ne ozdravi. Kakor pri sladkorni bolezni, bo moral tudi revmatičen bolnik dobivati kortison z injekcijo v rednih presledkih. Bolnik pa bo zato lahko hodil, opravljal svoje delo in se kot koristen človek veselil življenja. Odvrgel bo pa lico in bergle.
Kortison iz nadledvic je tako redek in zato drag, da je nemogoče uporabljati ga za nenehno zdravljenje revmatičnih ljudi. Američani so iskali nadomestek in so ga na srečo tudi našli.
V ekvatorialnih krajih Afrike raste neka ovijalka (Strophantus sarmentosus), ki ima v svojem semenju snov, po učinku zelo podobno kortisonu. Brž ko je ameriško ministrstvo za zdravstvo prejelo poročilo komisije, da je mogoče to ovijalko gojiti v vseh tropičnih predelih sveta, je objavilo,"' da bodo kortison v Ameriki v zelo kratkem času izdelovali v neslutenih množinah. Na ta način bo zdravilo kmalu dosegljivo vsem revmatičnim bolnikom.
Zopet pred dobrim letom sta dva angleška raziskovalca dr. David G. Dawey in dr. Fr. Curd odkrila antricid, sredstvo, ki bo pobijalo dremavost (spalno bolezen) in podobno bolezen pri živalih.
Na površini štirih milijonov štirjaških milj — več kakor dvajset Jugoslavij — gospodari v Afriki muha tse-tse, ki prenaša s svojim vbodom v človeško in živalsko k r i neznatno praživalco vrtelica (Trypanosoma).
Vrteljec je smrtonosen zaje-davec, ki po nekaj mesecih uniči okuženega človeka in živali. Zdravila zoper dremavost ni bilo. Z antricidom je mogoče ogrožena bitja imunizirati. Ce j)a je bolezen že izbruhnila, jo antricid ozdravi. Za imunizira-nje in ozdravljenje je potrebna ena sama injekcija.
Znanstveniki in gospodarstveniki so prepričani, da bo Afrika po zaslugi antricida postala največji dobavitelj mesa in žita za ves svet. Neizmerne pustinje, kjer ni mogla živeti plemenita živina in beli človek, se bodo spremenile v sočnate trav-! nike, naselja in mesta. Tse-tse; ne bo več nevaren, kvečjemu le še nadležen mrčes.
Perniciozna anemije ali pogubna slabokrvnost je bila še pred tridesetimi leti stoodstotno smrtna bolezen. Zoper to nadlogo ni bilo zdravila. L. 1924 sta Nobelova nagrajenca dr. G. Mi-not in W. P. Murphy iz Bostona odkrila zdravljenje pernici-ozne anemije z jetri. Takrat so morali bolniki dnevno zaužiti pol kile govejih jeter. Dokler so mogli, so bolniki junaško uživali predpisano zdravilo. Sčasoma pa so se jim jetra tako za-gnusila, da so umirali, ker niso mogli nadaljevati s tem načinom zdravljenja.
Znanost je z neumornim delom izdelala preparat, tekočino, 'ki vsebuje v izvlečku učinkovito jetrno snov. Tak bolnik dobiva v rednih presledkih injekcije, ki mu ohranijo zdravje, za dovoljstvo in delozmožnost. Milijoni ljudi zahvaljujejo danes svoje življenje tem jetrnim injekcijam.
Malarija je kljub kininu po širnih predelih naše zemlje pod-kopavala zdravje in trosila smrt. Ta bolezen je uničila stare civilizacije, nove je zadrževala na njihovem pohodu.
Za uspešen boj proti tej bolezni ne zadostuje samo zdravljenje bolnika, temveč tudi preprečevanje novih okužb. Teh je kriv komar anofeles, ki živi in se razmnožuje p o močvirjih. Asanacija, izsuševanje močvirij, kjer živi anofelesova ličinka, je bilo dolgotrajno, neznansko drago in dostikrat nemogoče.
Pred leti je švicarski zdravnik sestavil prašek proti mrčesom, ki so ga začeli Američani pod značko DDT (diditi) izdelovati v velikih množinah. Je najučinkovitejše sredstvo proti vsem mrčesom. DDT trosijo danes iz avionov n a močvirja, kjer se košati malarijski komar. Prah uniči žuželke, ki posedajo po travi, ločju, grmovju, in ličinke, ki priplavajo na površino, da bi se nadihale svežega zraka! Bolnike pa zdravijo in ozdravijo v najkrajšem času s sodobnimi preparati atebrinom, predvsem pa z aralenom. Statistike nam j^ravijo, da je danes zaradi te bolezni čedalje manj obolenj in umiranja.
Pred desetletji se je pogosto dogajalo, da so ljudje zboleli za boleznimi, o katerih zdravniki niso vedeli, kaj jih je povzročilo in kako so nastale. Nekega dne v začetku našega stoletja (1908) pa so odkrili v živilih neznatne snovi, ki so bile vedno prisotne v njih. (3e jih ni bilo ali pa če jih je bilo premalo, so ljudje zboleli za različnimi boleznimi. Te snovi so dobile ime vitamini.
Ameriški kemik B. C. P. Jan-sen je na Filipinih odkril vitamin BI, s katerim je zdravil in ozdravil smrtno bolezen beriberi. To zdravila je po dolgih truda polnih poskusih sestavil tudi sistematično. Ta vitamin je v človeškem življenju odločil nega pomena, ker brez njega ni življenja. To sintetično snov predpisujejo zdravniki danes pri različnih boleznih. Ena stvar sproži drugo. Po vrsti so začeli odkrivati vitamine (A, C, D. E itd.) in jih odkrivajo še danes.
Vitamini niso samo zdravilo proti nekim boleznim, temveč nas tudi varuje okužb. Sterilnim ženskam pomagajo, da zanosijo, zopet drugim, da dono-sijo.
Pred dvajsetimi leti so začela prihajati iz Nemčije poročila o mogočnem zdravilu, ki ozdrav-Ija zastrupljenje krvi, porodniško vročico, pljučnico, kapavico in še mnogo drugih kužnih boleznih. Nemci so imenovali ta preparat prontosil. Zdravilo so izdelovali sintetično in je bilo zato zelo poceni. Angleški kemiki so iskali podobnih spojin. Odkrili in sestavili so dolgo vrsto zdravil, ki so dobila skupno ime sulfonamidi. Med njimi so najbolj znani sulfaniiamid. sulfati-azol in med vsemi prvak sulfa-diazin. Vsi bo učinkovitejši ka-
kor prontosil. Kemiki iščejo nadalje in sestavljajo vedno nove in nove sulfonamide.
Ko so Angleži odkrili svoje sulfonamide, so zdravniki trdno upali, da bodo ta zdravila postopoma kužne bolezni, če že ne popolnoma zatrla, pa vsaj omejila. Odločno so zagrabila zastrupljenje krvi, porodniško mrzlico, pljučnico, kapavico, meningitis in druge.
Z velikim veseljem in poln sreče je zdravnik sprejel te borce proti neposrednim povzročiteljem kužnih bolezni, posebno pljučnice, proti kateri do takrat ni bilo zdravila in ki je še pred nedavnim ugrabila več ljudi kakor druge bolezni razen raka in jetike.
V septembru I. 1928 se je v Flemingovem laboratoinju rodil iz nevidnega trosa največji revolucionar sodobne medecine. Skoro neopažen je rastel in se razvijal, ko so bili sulfonamidi na vrhuncu svoje zaslužene slave. Druga velika vojna pa j® pospešila njegovo rast in razvoj in v stiski človeštva je pokazal, kaj zmore. Zasenčil JG sulfonamide, ki so danes le se njegovi pomočniki. To je penicilin.
Sčasoma je zbral okoli sebe krdelce revolucionarnih borcev, Pridružili so se mu gramicidii^' klitocibin, tirocidin, tirotricin, streptomicin, aureomicin, kloro-micetin in najmlajši neomici"; Samo na kratko poglejmo, M zmorejo ti posamezniki. Moc penicilina pozna danes vsak človek. Rešil je za dobo svojega kratkega obstoja nešteto življenj.
Najbolj mračna in hudobna nadloga, ki jo nesrečniki zaradi sramežljivosti prikrivajo, sifilis, je dobila z arzenovimi Pi'®" parati prvi udarec; penicilin jo je odločno porazil. Danes zdravijo, to bolezen trideset ur-Penicilinu pomagajo pri tem arzen, bismut in vročina, ki povzroči zdravnik z injekcija^)' povzročitelja malarije. Umrli' vost stalno pada, število novih okuženj je padlo za dvajset odstotkov.
Tudi streptomicin je našii^i ljudem dobro znan. Mnogo
(Dalje na 5. strani)
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v 0^ načbi 32% do 33 točk, ki P je treba odšteti od evropsk^ mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišeJ"' da želijo čevlje št. 39, to je anJ®' riška mera 6 in pol, št. 40 J® 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. je 10, št. 44 je 11,
ivadD"
Ta-
censki čevlji so na manjši nego gornje mere. ko bi na primer: št. 38 bila^ s • 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je riško 32; 42 je 34; 44 je 36: 4 je 38; 48 je 40 itd., vedno ^ 8 točk manjše od evrops mere.
*	Ar{i' Enako je pri deklicah _
gačna evropska mera. Št. 3»
ameriško 12; 40 je 14; 42 je
44 je 18 in 46 je 20.
^ 1^" Pri moških oblekah pa
čenja v Evropi z št. 42, kar
v Ameriki 33; 44 je 34; 4
36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je J J
54 je 43 in 56 je 44. (S®
med 10 in 11 točk razlike)
Moške srajce: št. 35 riško 13 in pol; 36 je 14: a 14 in pol; 38 je 15; 39 je j -g pol; 40 je 15%; 41 je 16: ^ 16 in pol in 43 je 17.
*	v. po Pril)li/jKi nirflična (lo'''"'"
ameriški m* H:
1. centimeter —0.3937	,jii
1 meter — 3.2088 čevlJ^
1.0936 jarda. , , .ytc" 1 kilometer — 0.6214 '
milje oziroma dolžina sprejeta potom zakon® 1 kilometer na vodni P® je 0.5369 'nautical" miU®'
18. maja 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ZDRAVSTVO V MINULEM POLSTOLETJU
(Nadaljevanje z 2. strani) smo se veselili, ker so padale obupne, številke smrtnih primerov zaradi jetike. To smo dosegli z dieto, ležanjem, s soncem in zrakom ter z operacijami.
Z odkritjem streptomicina je dr. Selman Waksman z Rut-gers University s svojimi sodelavci odločno prebil blokado. Ta antibiotik ozdravlja prenekate-^0 jetiko v začetnem stadiju. Cinike z zastarelo boleznijo pa Usposablja za operacije, ki so ^lle prej nemogoče. Dolgotraj-zdravljenja po bolnišnicah "1 sanatorijih so potrebna le še ^ polovici primerov.
Najmlajši antibiotik, neomi-neizprosno pomaga strepto-■nicinu. To dejstvo je zelo razveseljivo, ker streptomicin v z bacili tuberkuloze peša,
ki
so med seboj vzredili vrste,
%u uspešno kljubujejo.
Pred kratkim odkriti aureo-"^icin je med antibiotiki najuni-^^rzalnejši in najžzanesljivejši. foleg grampozitivnih — te uni-% tudi penicilin — napada tu-gramnegativne mikrobe. Po-^ledtiji povzročajo legar, parati-A in paratifoze t. j. parati-B in C. Tem boleznim je njega kos le njega mlajši ''at kloromicetin. Z aureomi-^"^0% zdravijo uspešno tudi f^celozo, ki so jo do zdaj zdra-s streptomicinom in sulfa-^^inom.
Neprecenljivo je, da ozdrav-tudi bolezni, ki jih povzro-pod mikroskopom nevidni ^•rusi .— po naše izločki. Teh ®lezni je okoli sto petdeset.
spadajo koze, ošpice, akut-• ^ otroška ohromelost, norica, i'^Uenca, steklina, trahom in ^ še. Pri pegavici, strašni ^®rilki, zbije že v dveh dneh ®cino na normalo. Tudi pljuč-ki jo povzroča nevarni ^^edlanderjev bacil, ozdravlja Uspehom. Penicilin tej pljuč-ni kos.
^^Ureomicin lahko jemlje, bol-v rednih presledkih skozi ker želodčni sok ne uniču-^Jegove aktivnosti, kakor pri
penicilinu. To je velike vredno-' sti, ker bolnik lahko leži doma in ne obremenjuje bolnišnice in njenih zdravnikov.
Antibiotiki so v kratki dobi svojega obstanka rešili več ljudi, kakor zdravila dolgih prejšnjih stoletij.
Dete, ki se je rodilo leta 1900, je v prvem letu svojega življenja petkrat prej umrlo, kakor dete, ki se rodi danes. Današnji novorojenček ima vso pravico pričakovati, da bo najmanj petnajst let dalje živel, kakor če bi se bil rodil pred petdesetimi leti. Te številke prepričevalno pripovedujejo, kako je napredo^ valo zdravstvo v tem polstole-tju.
Statistike pravijo, da je zaradi nestrokovne in nehigijen-ske nege v prvem letu življenja še leta 1917 umrlo 94 od 1000 živorojenih otrok. Ko so te napake spoznali in odpravili, je umrljivost teh malčkov padla za dve tretjini.
Glavne bolezni otroške dobe so bile davica, škrlatinka, ošpice s komplikacijo pljučnic® in oslovski kašelj.
Davica je med temi boleznimi umorila polovico otrok. Francoz dr. G. Ramson je iz uničujočega strupa mikrobov davice napravil lahek strup, ki zavaruje (imunizira) otroka zoper to bolezen. Žal pa še danes najdemo starše, ki zaradi malomarnosti ali pa neumnih predsodkov ne dajo imunizirati svojih otrok. Davica je danes zaradi imuni-ziranja statistično brez pomena. V ogromnem mestu Chica-gu n. pr. letos ni umrl zaradi davice noben otrok.
Škrlatinko, najzavratnejšo med otroškimi boleznimi, obvladajo sulfonamidi in penicilin. Če se je ošpicam pridružila pljučnica, je to pomenilo smrtno nevarno poslabšanje bolezni. Danes kroti v najkrajšem času to komplikacijo penicilin.
Oslovski kašelj je zaradi komplikacij pri malih otročičkih zakrivil že prenekatero smrt. So-
dobno zdravstvo ozdravlja to bolezen z eno samo injekcijo.
Zaradi teh štirih otroških bolezni je v prvi polovici tega stoletja padla umrljivost za dvajset procentov: v drugi polovici pa že za šestdeset procentov. Glavni vzrok otrokove smrti pred šolsko dobo ni več katera izmed zgoraj navedenih bolezni, temveč kakšna koli nezgoda.
Strašni bolezni, ki se lotita osrednjega živčevja — epide-mična meningitis in mrtvični krč ali tetanus — sta umorili do 76 odstotkov teh bolnikov. Odkar je zagrabil sulfadiazin, so izginile epidemije tega meningitisa. Izbruh mrtvičnega krča pa za-brani zaščitna injekcija s teta-nusovim antitoksinom.
Čudovito je v zadnjem pol-stoletju napredovala kirurgija. Operacija je danes za ljudi vsakdanje doživetje. Strah pred njo je izginil; bolnik se mirno zaupa kirurgovemu nožu.
Njen bliskoviti vzpon se začenja — kdo bi mogel verjeti — šele v zadnjih dveh zdravniških pokolenjih. Do sredine prejšnjega stoletja se ni mogla razvijati zaradi treh glavnih ovir. Njen polet so zadrževale bolečina, krvavitev in zastrupljen je krvi (sepsa).
Kirurg je z žilavostjo srečno premagal te tri ovire. Ko so bile za njim, je razširil svoje udejstvovanje na različne panoge zdravstva. Izumil' je nove tehnike in nove instrumente, ki so bili potrebni za nove operacije. Ni se več zadovoljil z zdravljenjem ran, poškodb, ranitev, gnojnih vnetij, bul in končnih stanj različnih patoloških pojavov.
V tem stoletju je operativno zdravil vse organe človeškega telesa. Odprl je trebušno votlino pri vseh akutnih in kroničnih boleznih tamošnjih organov. Vršil je vedno večje in večje operacije na pljučih, na osrčniku in srcu. Danes operira z uspehom glavne srčne žile in odpira srce, da bi odstranil neozdravljive srčne napake.
Operativno odpira sklepe, vrši najrazličnejše operacije na živcih in na samih možganih. S
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
plastičnimi metodami vrača pohabljencem in invalidom normalno funkcijo sklepov, nado mešča do velike mere izgubljene organe.
Res, rak še naprej kljubuje najboljšim glavam, ki se ukvarjajo z njegovo problematiko. Tudi danes še ne vemo, kaj povzroča to veliko nadlogo. V poslednjem času so tehniki iznašli elektronski mikroskop, ki stokrat prekaša naše današnje najmočnejše mikroskope. Sestavili so ultra-centrifugo, ki s svojimi tisoč obrati na sekundo zbije iz centrifugirane tekočine na dno posode tudi najmanjša telesca. Ta dva aparata sta pripomogla, da so ijostali do sedaj nevidni virusi vidni. Mnogo znanstvenikov je prepričanih, da povzroča raka neki virus. S pomočjo teh dveh aparatov že raziskujejo to bolezen.
Sicer tudi danes nismo brez orožja proti raku. Rentgen in radium, ki še nista bila v začetku tega polstoletja ukročena in sta prenekaterikrat težko opekla bolnika in zdravnika, sta danes poleg kirurgovega noža najuspešnejše zdravilo proti tej boleziii.
Če pogledamo nazaj v preteklo polstoletje, vidimo, da je zdravstvo doseglo res velike zmage. Z odkritjem novih zdravil pada umrljivost od leta do leta. Le leta 1918 je bilo stalno naraščanj rešenih življenj zaradi pandemije influence (takrat so ji rekli "španska bolezen") prekinjeno.
Statistike nam pravijo, da je bilo v tem polstoletju rešenih mnogo milijonov ljudi.
Statistika ima hladne oči in
drži v svojih rokah mrtve številke. Vsaka teh mrtvih številk pa pomeni človeško življenje. Pomeni živečo enoto, za katero se je stiskalo človeško srce. Naznanja, da je bilo rešeno življenje ljubkega otročička, za katerim bi krvavelo srce strtih roditeljev; pove, da je ostalo pri življenju mlado srce, ki bo lahko sanjalo in do kraja dosanja-lo sanje in upe mladosti;, zatrjuje zbeganim otročičkom, da niso ostali brez matere ali skrbnega očeta. Potolaži in pomiri prijatelje in vse, ki so se tresli za katero koli drago življenje.
Vsaka številka v hladni roki statistike pomeni človeško srečo.
Kaj bo doseglo zdravstvo, ko bodo zanamci napisali letnico 2000?
V zemlji in na njej čaka še na stotine in tisoče plesni, ki
jih bo raziskovalec drugo za drugo odnesel v tišino svojega laboratorija. Samotnemu učenjaku bo druga za drugo šepnila svojo tajnost; prenekate-ra teh tajnosti bo pomenila za človeštvo dobrote, o katerih v začetku tega stoletja niso niti sanjali in si jih zdravniki danes samo vroče želijo.
Tudi v ceveh zelišč in cvetlic, girmičev, grmov ter visokih dreves poljejo antibiotične snovi. Veliko višjih rastlin je že preiskanih, druge prihajajo na vrsto. Kaj vse še bodo poklonile človeštvu!
Gotovo je, da bodo konec tega stoletja mnoge bolezni zapisane le še v učnih knjigah študentov, mnogo) pa jih bo izgubilo svojo strahotnost. Upamo, ne trdno verujemo, da bo med njimi tudi rak.
Priroda, ljudje in zdravje
TU JE NAJBOLJŠI NAKUP PLINSKE PEČI V ZGODOVINI
> t\ <
Prihranite
Odin Plinska Beauty Peč
NO. 105
*	Vrhnji del je razpredeljen in iz čisto belega porcelana
*	Obdrži svojo originalno barvo
*	Nima razpok ali manjših kotičkov, kjer bi se nabirala navlaka
*	Se prav lahko sčisti
*	Ima prostor za velike lonce
*	Pečica je iz enega komada iz porcelana
*	Ima Robertshaw kontrolo za toploto
*	je popolnoma insulirana z Johns-Manville Rock Wool
*	Ima en velik "burner"
*	Ima tri standard "burnerje"
*	Majhni krožniki iz kroma pod "bur-nerji" se z lahkoto odstranijo za
čiščenje
*	Pražilni oddelek se lahko porabi za shranitev jedi na toplem
*	Ogrodje je električno zvarjeno
*	Ima veliko prostora za spravo posode
*	Vrata in predali se ob dotiku prsta zapro
Samo '99.50
Vabimo Vas, da si pridete ogledati to fino, na trgu najbolj ekonomično peč, katera bo okras vsaki kuhinji in vsaki gospodinji v ponos.
\...V
Mario Kolenc
W. F. Hann & Sons Go.
15505 Euclid'Ave. MU 1-42#
Louis Planine
ov V orane:
NAŠEGA ŽIVUKNJA
"Tu
(Nadaljevanje)
Ža "iiate!' reče, obdrži ene-in začne klestiti po "Iti- • Mi hitro poberemo ' ^	pričnemo slediti,
uvideli, da gre za odlo-^	^ vsemi silami,
navala niso vzdržali, k	jih v turščico, ki
čgg "^"^Najena na njivi tik nas dolga. Ardev je vpil: ^ koiQ koruze, ven!' in mahal vf'	je dosegel. Se-
uspeha. Kaj bo on
sam, četudi močan, proti štiridesetimi. ^Po nekaj kretnjah smo bili vsi z njim vred na njivi.
"Mi videvši, da se knapi umikajo, zaženemo strašen krik in pritisnemo nanje še z večjo silo. Tepli smo se neusmiljeno in naprej neprenehoma. Koruzna slama je pokala in padala na tla. V silobranu so jo knapi izdirali i)i mahali proti nam, a slama in suh oklestek, ha, ha! Še preden smo pomandrali celo njivo, so se spustili knapi v beg. Mi vriskaje
za njimi. Leteli smo po polju mimo Ardevovega križa v bližnji gozd. Do Glavnice smo jim sledili, potem smo se vrnili k Ar-devu. Mož je stal pri svoji koruzi in se skoraj kisal, ves trud jc bil namreč uničen.
"'Zdaj pa pijače!' smo vpili mi. Bili smo otolčeni in ranjeni, čutili nismo nič, zmaga nas je potolažila in izlečila bolečine. Smejati se je jel še Ardev . . . no, in potem smo pili, pili, da ni mogoče povedati. Do nedelje smo bili v vasi.
"Pozneje smo zvedeli, kako so knapi potovali na Lese; cel dan so se izmivali in prali ter šivali pri Lobasu, šele v goboto so men-de prijokali domu. Dogodek pa se je razvedel daleč okrog, po-
vsod so govorili o knapih in o nas, knapom so se rogali, nas pa bali. Z Leš dolgo ni bilo koga na žegnanje, izzivat pa niso prišli nikoli več.
"Tega dogodka jaz ne pozabim, kakor sem rekel. Ga tudi ni mogoče. Kar človek doživi veselega, si vtisne v spomin in ta ga spremlja do smrti. Ne maram, naj pride smrt, star sem in doživel sem nekaj, lahko rečem. Srkal sem ga rad, pa saj ga je tudi Kristus pil, ne bo mi zameril. Tudi Noe se je napil, pa ga je vseeno Bog rad imel."
In da bi podprl svojo izpoved, je nagnil zeleni vrč čisto na čelo—vsebina je šla h koncu.
Poslušal sem ga z zanimanjem, ne toliko zaradi povesti
same, bolj mi je ugajala tista konservativna samozavest, ki je prevevala vse od prve do zadnje besede. To je posebnost starih ljudi. Vedno naglašajo: mi, le mi; za naših dni; tako in tako; omalovažujejo novejšo dobo in z nekakim pomilovanjem opazujejo življenje okrog sebe. Ali pa je tako pomilovanje pristno? In če je, ali je tudi opravičeno? Po mojem mnenju je vzrok pomilovanja in omalovaževanja grenka zavest, ki vstaja v njih in jih po pravilih narave in zakonov odteguje sodelovanju v javnosti, torej zavest, da sicer še žive, a so faktično že odživeli. Gledati smejo nazaj, naprej ne. Grenka mora biti slična zavest, ne želim si je.
Toda pustimo to duhomorno razmotrivanje, katero ni v ni-kakem soglasju s sijajnim razpoloženjem krasnega dne, kra-Ijujočega v naravi. Sonce, jasno in žareče nebo vedro, zrak soparen, dušeč, a tih, nepremičen, vse tako prozorno, neskaljeno,.tako nedopovedljivo lepo. Po travnikih se vrstijo sveže na-košene redi, rosa izginja, trava Ji-gublja barvo; na,drugi strani leže urejene ograbe dišečega sena, opojen vzduh se širi od njih in se gubi v razpaljenem ozračju. Cez vse to veje poljska poezija. preprostosti, življenja in zdravja, poezija umevanja pri-rode, poezija mladosti . . .
Da, mladost, a Dvornik, ti si star . . .
ZavaA'Ovalnina
proti ogn^u in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGEN »TfURA
15813 WATLllLOO RD. KE 1-1,^34
KADAR POTREilUJETE
ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju iii avtomobile, se lahko zant^iljivo obrnete na
L. Petrich •
19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
IS. maja 1950
M FERDO GODINA:
BELE TULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941)
(Nadaljevanje)
V prikletnih vratih je zaropotala ključavnica. Reba je odprla vrata in odšla v kuhinjo. Stopala je po prstih. Ni prišla z otroki. Slišal sem, kako so pokale iveri na ognjišču. Reba je postala obzirna do mene. Mogoče s Štefom upata na našo zemljo in hišo. Ne! Materino in moje življenje se je razbilo, naj se razbije še naš dom. Po stopnicah v priklet je bilo slišati korake. Misel na Rebino obzirnost me je minila, kajti prepričan sem bil, da so prišli otroci, ki bodo pretaknili spet vso hišo. Presenetilo me je, ko je nizek, znan glas vprašal, če sem doma. Kdo bi bil neznanec, ki ne ve, da že dolgo ležim v postelji. Poslušal sem. Prihaja več ljudi. V prikleti so in Reba jim razlaga;
"V hiši so, ležijo."
Neznanec je stopil k vratom in potrkal.
Vrata so se počasi odpirala, kot bi si hotel prišlec sproti ogledati vse, kar je v hiši. Vstopil je — Krampač. Za njim sta prišla otroka in Berta. Na široko sem odprl oči.
"Vi?"
Zbeganost sem jim bral na obrazih. Janči in Berta sta bila bleda. Mala dva, ki sta bila- že gosposka otroka, se nista znašla v moji preprosti sobi.
Stisnili smo si roke. Krampa-čeva sta mi izrekla sožalje za materjo.
"Nismo vedeli, ali bi prišli na pogreb," je dejal Janči v nekako opravičilo. Vedel sem pa, da ni hotel priti, kajti mojo mater je nekoč razžalil
"Tudi jaz nisem mogel iti za pogrebom," sem se nasmehnil.
Govorili smo o navadnih stvareh. Opazoval sem jih. Berta je bila oblečena v črno. Lepo, zdravo lice je imela nekoliko bledo. Poleg nje je stal Janči, velik, močan, pravi mož. Bil je v svetlem jesenskem plašču. Koliko zdravja je bilo v njem. Ko bi bil jaz deležen samo sence tega, kako je bil srečen.
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ
Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1950: Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.: IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, John Nestor.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Podr. št. 5 Slovenske moške zveze
Uradniki za leto 1950 Predsednik John Sever Podpredsednik Frank Cesnik Tajnik-blagajnik Tony Krampel, 1003 East 66th Place., Telefon: UT 1-8387.
Zapisnikar Frank Kuhar Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Tony Petkovšek in Louis Erste. Zastopniki za Federacijo SMZ: Frank Cesnik, Tony Krampel, in Louis Erste.
Seje se vršijo vsako 3. soboto v mesecu, soba št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave., ob 8. zvečer. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mctjecu v SND.
"Otroka sta že velika," sem dejal. "Pojdi k meni, Stanko." Stegnil sem velo roko. Janči je prijel sina in ga potisnil k postelji. Prijel sem ga za rame in ga gledal. Prav taka usta je imel kakor Janči in tudi nos je bil podoben njegovemu.
"V gimnazijo že hodi. Tega ne veš?" me je vprašal Janči in stopil k vzglavniku.
Gledal sem dečka, kot bi se ga ne mogel nagledati.
"Ta rib ne bo lovil, prego-sposki je," sem rekel. Nasmehnila sta se. Ko je bil Stanko pri meni, je Berta še Maro potisnila k fantu.
"No, kaj pa ti?" sem jo vprašal. Povesila je oči. Bila je že velika. V zlatih kodrih je imela velikega rdečega metulja.
"Se me spominjata?" sem ju vprašal.
"Jaz se spominjam," je dejal Stanko hitro. Tudi Mari so oživele male oči. Počasi, a nič več Otroško, mi je pritrdila:
"Tudi jaz se spominjam." Stisnil sem obema roke. Vzrado-stil sem se nad njima. Najrajši
Ne pozabite
VELIKE RAZPRODAJE
v
Oblakovi trgovini
s pohištvom 6612 ST. CLAIR AVE.
CENE SO ZNATNO ZNIŽANE NA
VSEH POTREBŠČINAH IN PRIPOMOČKIH.
bi ju objel in poljuboval. Toda tega nisem smel.
"Ne morem si misliti, da ste me prišli pogledat," sem rekel proti Krampačevima, nato pa sem spet govoril z otrokoma.
Berta je na skrivaj stopila k Janči. Dotaknila se ga je z roko in z očmi namignila na tulpike, ki so stale na stolu ob postelji. Janči je prikimal, nato pa sta oba sledila mojemu pogovoru z otroki. Nad nami je ležalo nekaj težkega. Mogoče sta si očitala kaj zaradi žalostne smrti moje matere. Vedeli smo, da so vsi pogovori le prikrivanje moje bede, žalosti in umiranja.
Krampačevi niso hoteli sesti, čeprav jim je Reba pristavila k postelji stole. Niso bili dolgo pri meni.
Berta je ves čas molčala. Nekoliko več je govoril Janči. Zdelo se mi je, da se jima nekam mudi.
"Gremo, Arpad," je dejal Janči. Ne da bi počakal, kaj bom rekel, se je nagnil k otrokoma. "Poslovita se od strica."
Segli smo si v roke. Otroci so me gledali in v tem otroškem

•S'/IVING^
KADAR IMATE
naprodaj ali pa želite kupiti hišo za eno ali dve družini ali pa večje poslopje,
pokličite
IV 1-7646
REALTOR
For your VACATION welcome lo
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop,
P. 0. Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
pogledu sem bral grozo nad seboj. Strah sem povzročal v njunih mladih dušah.
Berta se mi zdi tuja kakor še nikoli. Vidim skozi njo, kako hoče čimprej od mene. Seveda, zdaj sem ubog, zapuščen. Kako se svet spremeni. Oba otroka je prijela za rame, odprla vrata, me še enkrat pozdravila. Tudi prijatelji so me zapustili. Janči pa je za trenutek ostal.
PRODA SE LEDENICO
(REFRIGERATOR) ZA $25.00.
V DOBREM STANJU.
Vpraša se na 1054 East 72nd St.
EN 1-6786
"Si bolan?" me je vprašal in stopil k meni.
"Saj vidiš, h koncu gre."
Nasmehnil sem se mu in molčal. Opazil sem pa, da bi rad nekaj povedal. Poznal sem ga.
Gledal je skozi okno na iza-belino listje. Nekaj se kuha v njem, pa noče s skrivnostjo na dan.
"Kaj mi "hočeš povedati ?" sem ga vprašal^ da bi pretrgal neprijetnost. Oblila ga je rdečica, pogladil se je lase, odprl usta, pa je spet nehal. Tedaj je sunkoma rekel, ne da bi več čakal:
"Rahela je v Lendavi."
Po vsem telesu sem začutil mraz. Janči je stopil k meni,
HIŠA NAPRODAJ
za eno družino—na E. 188 St., blizu St. Clair Ave. 3 spalnice, zaprt porč, beneški zastori, garaža, zimska okna in mreže. Lastnik prodaja za $8,200.
Za podrobnosti pokličite IV 1-6819
STREŽNICA DOBI DELO
Mora biti nad 21 let stara; 8 ur dnevno in 4 ure ob sobotah. Plača po dogovoru.
Za podrobnosti se zglasite na 5238 ST. CLAIR AVE. EN 1-9529
HIŠE NAPRODAJ
Za 2 družini; po 4 in 4 sobe, od E. 185 St. dober dohodek; velike sobe. Vse v prvovrstnem stanju. Oglejte si in dajte ponudbo.
Za 2 družini—6 in 6 sob, od bulevarja. Velike in prostorne sobe, "tile" kopalnica, porči in gor-kota na plin. Blizu trgovin in vožnje.
Za podrobnosti pokličite
William Lynch Realty Co. 17620 Lake Shore Blvd.
IV 1-4449
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST.. KE 1-8187	Jerry Petkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
VELIKA RAZPRODAJA
RADI PRENAVLJANJA TRGOVINE
Gene na vsej zalogi pohištva in pripomočkov so zelo znižane. Obiščite nas in se prepričajte!
STAKICH FURNITURE CO.
, Quality at a Price — Easy Terms
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO:S BASEMENT
Se ena pošiljka!
Regularno 18
c |«a||
v najnovejših stilih!
i
/
S celo podlogo spomladanski
TOPPERS
MERE 10 DO 18
*	Vse volneni Suedes
*	Vse volneni Coverts
*	Vse volneni Covertsheens
*	40% volneni, 60% rayon Gabardines
Vrhnje suknje perfektne lahke teže za nošo sedaj in skozi celo poletje! Ohlapno široki stili t pasovi v krasnem blagu, najnovejših barvah. Vsak topper je ekspertno narejen, dobro ukrojen.
Tudi mere I6V2 do ZAVi iz vse rayon Gabardine blaga.
Basement oddelek 1 ženskimi suknjami
kot bi hotel ublažiti učinek svoje novice. Zrl sem v strop, dihal sem, votlo so pele moje prsi. V mislih mi je bila ena sama nerazumljiva novica: Rahela je v Lendavi.
Janči je sedel.
"Glej, Arpad, doma nimaš oskrbe. Midva z Berto sva govorila o tem, če bi se preselil k nama v Lendavo. Zdravnik je blizu in vsi bomo gledali na tebe, kolikor bomo mogli. Tudi Rahela tako želi. Ona se ni poročila. Prišla je iz Madžarske in bo ostala v Lendavi. Starše je pustila in prišla nazaj. Moraš razumeti, da to ni majhna stvar."
Poslušal sem in molčal. Srce
se mi je topilo od sreče. Prepričan sem bil, da ni človeka, ki bi mislil name, pa pridejo Janči, Berta in Rahela, ljudje, s katerimi sem preživel toliko lepega.
"Ne morem," sem rekel Jan-čiju po kratkem premolku. "Tu bom čakal švoje smrti."
(Dalje prlTiocJnjiČ)
Fino vino, pivo in žganje.
Vsaki petek FISH FRY in FROG LEGS Se priporočamo za obisk.
L. J. STRUKEL
6220 St. Clair Ave.—EN 19138
PRODA SE
gostilno z D 1 in D 2 licencami; s poslopjem vred ali brez. Za podrobnosti se zglasite pri lastniku ob večerih na
16217 WATERLOO RD.
Just Received
The Newest
V blag spomin
ob peti obletnici smrti našega nepozabnega očeta
GRADUATION
America's Most Tfigqsured '' Gift
ANNIVERSARIES
s;;fr dnjjiil
$2975
ilu!. W, Id*
GERNE JEWELRY GO.
6412 St. Clair Ave.
HE 1-0465
Valentine Turk
Svoje mile oči je zatisnil vedno dne 18. maja 1945 leta.
Hladna Te zemlja pet let že krjj®' v tihi gomili pokojno zdaj : solnce poletno na grob Ti
sije
a v živiš.
duhu še vedno med na"®'
Žalujoči ostali:
Sinovi in hči
Cleveland, Ohio, dne 18. maja
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti naznanjamo vsem prijateljem, da je umrla naša ljubljena mati in stara mama
MARY HENIKMAN
rojena KOREN
Zatisnila je svoje oči dne 22. aprila 1950-Pogreb se je vršil dne 25. aprila iz pogrebnega voda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljenih cerkvenih obredih na sv. Pavla pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
V dolžnost si štejemo, da se potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti.
Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. mase« ki se bodo brale za mir duši pokojne.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile bre%" plačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi prijatelji, K' so prišli kropit pokojno, ko je ležala na mrtvaške^ mu odru, in vsi, ki so jo sprejmili na njeni zadnj' poti na mirodvor.
Zahvalo izrekamo pogrebnemu zavodu Jf seph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb najboljšo vsestransko poslugo. Hvala čst. g. hovnu cerkve Marije Vnebovzete za opravljei*® cerkvene obrede.
Hvala sosestram članicam društva Waterloo Grove št. 110 W. C., ki so nosile krsto. . ^
Ti, ljubljena mati in stara mama, počival miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Mi se ' bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naŠih srd za vedno.
spavaj mirno—snivaj sladko!
ŽALUJOČI OSTALI:
LOUIS, JOSEPH, ANTHONY in WILLIAM, sinoyi
Cleveland, Ohio, dne 18. maja 1950.