118. številka. Ljubljana, soboto 24. maja. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzem&i ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prrjeman za avstro-ogerske dežele za celo leto IG gld., za pol l ta 8 gln za ćetit leta 4 gld. —  Za Ljubljano brez pošiljanja na dom       celo leto 18 fldn za četrt leta 3 gld. BO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se raćuna 10 kr. za ur-bcc, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. [>0 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četirietopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., će se dvakrat, in 4 kr., če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj §e izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" t KolmanoTcj hiši.
beraka ustava v § 19. osnovnih postav zagotavlja. S tem Brno za zdaj zadovoljni, torej smo, če hočete, cel6 „ustavo verni", ako vam je b frazo in besedo srce po-tolaženo. —
Krivo je torej zdaj pred volitvami s „kra-ljestvom Slovenijo" okolo sebe metati, če o tem niti govora nij bilo niti v naftih no-vinah zadnje dni, niti ne v zborih, kamor ušesa nemškutarskih dopisnikov niti ne segajo in ti morejo le kombinacije prodajati svojim lehkovernim listom. Zlasti pa naj „kra 1 j e stvo Slovenija" nemskutarjev in Ntmcev ne straši, ker kakor je uže leta 1870. dr. Costa v drž. zboru omenil, mi Slovenci kacega „kralj estva" nikoli nijsmo terjali, temuč vedno le administrativno zjedinjenje. Za ime take upravne skupine se ne pulimo.
Mi Se razumemo, da se Nemci proti-vijo želji našega naroda po tacem administrativnem združenji. Mi razumemo, da Nemci in oemškutarji na Štajerskem agitirajo in se potegujejo proti .odcepljenju" Slovencev, katerih bi potlej ne mogli već majorizirati, ne več gospodovati nad njimi.
Ali mi ne moremo razumeti, kako more ijubljausk patu jo t, ljubljansk časnik biti proti administrativnemu združenju sloveu-skih krajin z metropolo ali upravnim središčem Ljubljano. Pri vseh zdravih narodih v politiki vendar tudi veljajo nekaj (ali dostikrat še preveč) materijalni interesi. In če uže ne terjamo od nemskutarskih Ljubljančanov, da bi se ozirali na kulturne, duševne, narodne koristi in dobičke, katere bi naš slovenski narod iz ttcega združenja ali zjedinjenja imel, toliko zdravih možjan vendur še tudi ljubljanskim  iiim kutitrjtiu  prisojamo,   da Bi
znajo zračuniti, koliko bi ljubljansko mesto materijalno in b tem duševno pridobilo, ko bi poBtalo osrednje mesto uprave za ozemlje, ki ima poldrugi milijon prebivalcev, torej središče trikrat večjega okrožja. Če uže samo to premisli dober Ljubljančan, hišnik, obrtnik, trgovec, uradnik ali kdor si bodi, in če hoče povzdigo tega mesta, ne smel bi glasovati in agitirati zoper to željo narodovo.
Kako je tedaj to možno, da je bil pred desetimi leti naš ljubljanski Dež man celo v Celje tekel na Brandstetterjev zloglasni „fifa-sungstag", da je tam Štajerce Bvanl, naj bo nikar z nami Kranjci ne združijo, ker mi Kranjci da smo sami boretje, beri či in pros-jaki. Kako je mogel Kranjec Dežman k sosedom iti sam sebe zaničevat? Le za to, ker je — Dežman, ker je renegat, slep od strankarske strasti, ker mu je vsako sredstvo pravo in dobro, če le nemškutaiijo podpira ali vzdržuje.
In če isto tako more organ kranjskih nemskutarjev „Laibacher Tagblatt", dasiravno v Ljubljani izhaja in bi tedaj moral zastopati vse interese ljubljanskega mesta, če more ta hujskati z mislijo ali uidejo na kakov vspeh zoper idejo združenja slovenskih pokrajin z metropolo Ljubljano, torej zoper korist in dobiček tega mesta, kaže na jednej strani to le veliko borniranost, ki ne ve, kaj je bolje da se primolči, in kaj je dobro da se govori; na druge j strani pa kaže zopet oni „furor teutonicus", kateremu nijso mari ni materijalni ni duševni interesi domovine, ampak le germanizacija, le žrtva požrešnemu nemškemu molohu, le protivnost proti slovanskej narodnosti, za vsako ceno.
»Kraljestvo Slovenija" in Ljubljana.
Pod tem naslovom prinaša tukajšnjih nemskutarjev glasilo v sredo člančič, v katerem po Bvojej navadi abotno in slabo podučen pripoveduje, da smo Slovenci te dni v Ljubljani nekov vojni svet imeli in pred volitvami sklenili, da se vse slovenske dežele, Kranjsko, Štajersko, Primorje v jedno skupno deželo zdru/.ijo z Ljubljano kot osrednjim glavnim mestom; na dalje ponavlja „Tagbl." to, kar pravi vtorek graška „Tagespcsta" s svojim svetom, naj bi mi glede s p ura; mnijenja po snemali Čehe, na kar smo uže v zadnjej številki svojega lista odgovarjali. Tudi dunajska stara „ Preste" od srede ima iz Gradca dolg dopis, kateri se peča s Slovenci, kakor se \e in zna, in dokazuje, da je kaka zjedinjena Slovenija z metropolo Ljubljano politčua nemožnost, pa se predrzne tudi lagat1, da so nam UBtavoverni Nemci uže večkrat roko k spravi podajali, o čemer pri nas pač nobeden Slovenec mčeBa ne \6, ker so neiLŠkutarji in Nemci k večjemu nas pač le pozivali samo, niij se udarno in na kolena pred nje vržemo.
Pred vsem moramo proglasiti, da v vseh zadnjih naših pogovorih ali „vojnih svetih" o zjedinjeiiji Slovencev niti govora nij bilo, ker ta točka je program slovenske bodočnosti, m morda ne tako daljnje, kakor si nekateri politični filistri mislijo. Za sedanjost pa ne mislimo zahtevati s j uresničenje te velike ideje, za to ne, ker vemo, da od grofa Taafteja, kateri je svojo ustavovernost naglasa!, ne bi doBegli kar bi terjali v tem smislu. Zato hočemo v najbližujej dobi terjati le, da se za nas Slovence v dejanji izpolni to, kar nam uže decem-
Josip Ogrinec. f
(Daljo.) III.
Pravo pisateljevanje O^rinčevo pričenja »e na Dunaji, kjer je 1. 18G7. Stritar osnoval prijateljsko „d r u B t v o pisateljsko", ki se je shajalo ali v Btanovanji Stritarjevem, ali Ce-lestinovem, ter imelo prijateljske shode in pogovore najprej v Kornliuberjevej kavarni pred I-. I /a lic t n i in mostom, po/ntje v Culo de Vieuue v ulicah „\Vollzeile" bliiu vseučilišča. Sp si tega društva ali boije: tega prijateljskega kroga tiskali so se nekoliko v Jauežičevem .Glasniku" leta 1807. in 18G8, nekoliko v „Zvonu" leta 1870. Stntar je dobro poznal Ogrinca in vedel je natanko, kje tiči njegova meč. Pod njegovim vplivom pisal je Ogrinec Bvoje prekrasne „Obraze iz na-
ravo", katere nuramo prištevati najboljšim i /M, i ;•• i m novejšega slovstva slovenskega. Kakor 1. 18G8. v „Glasniku" petelina in povodno žabo, tako nam je J. 1870. v „Zvonu" izvi stno narisal zimo, koBa, goloba, prvo kito, lii>o, s t r u e u o polje, nevihto, in obra/.: na razhodu. Vsa te stvari, kakor sploh vse svoje spise, pisal je Ogrinec s čudovito maroootjo in piiiuostjo. Tako mi je na pr. prav dobro znano, da je samo obraz „Po ;-.iim" (BZvonM 1, 1. 2.) petkrat pre-osuoval in prenare.il, ter vselej prav kali-grfcfiaki prepisal. Kako močno so se ti Ogriu-čevi obrazi i/, prirode slovenskim čitateljem omilili, vidimo jasno iz velikega števila posne mulcev Ogrinčovih, kateri se ve da večkrat za njim uže — topljeno mleko posnemajo.
Zgodaj pričel je O^i inec pisati tudi „Družbi bv. Mohora", katera je v Bvojih Koledarjih iu VečuTuicak objavila mnogo njegovih stvarij. Tako je 1. 1871. zvezek XXIV. „Slovenskih  VeČeruic"   prinesel   njegovo daljše
pripovedno delo „Vojuimir ali poganstvo i u krst". Izvirna povest iz časa po-ktščevanja Slovencev", v 8ki, 83 stranij. Iz n.egovih samih ust vem, da je to lepo povest spočel 1. 18GG. v Zi grebu, poslušaje izvrstna Mesičeva predavanja o prvih početkih krščanstva pri Hrvatih in Slovencih. Dalje „Setev in žetev", povest za slovensko lmdstvo. v „Slov. VeČernieah" leta 1875 , XXXIII. zvezek. V „Koledarji" priobčil je najprej 1. 1877. humor stisko povestico „Najveći i revež", a I. 1878. svoje „N a r a v o s 1 o v u e črtice". Razveo tega nahaja se v družabnih knjigah raznih let še neko iko manjšega pripovednega lr< b'ža.
Slovenski almanah „Pomladansko cvetje" prinesel je 1. 1S71. Slovencem iz Ogrinčevega peresa lepo novelo ..Solne o in senca", 74 str; nij, dalje krasen veČern obraz „N a vasi", liumoristiško noveleto „Greh je!" in ne ravno uapčuo balado „1/teklo j ezero".
V Matičinom „Letopisu" I, 1870. nahajamo
f
Politični razgled.
V L j obijan i 23 maja. Volilno gibanje se je povsod začelo po Ciskjtaniii, če prav do denes nijso Se razpi Gane volitve.   Novine pa sploh tega razpisa pričakujejo zdaj vsak čas.
Ruski .GoIob" piše o stanji v stvmtriji ; „Glavna bolezen, ki jo ima Avstrija, je to, da n i j ravnopravnosti za Slovane nasproti Nemcem m Magjarom. Vsled tega neoaturnega mejsobo nega razmerja narodnosti pak ostaje tudi najbolj liberalna ustava za razvoj državo-pravnih razmer brez koristi in ne budi v masah naroda onega patrijotično-veselega pogumnega duha, ki je za vsako drŽavo potreben."
Srbska novosadska „Zastava" meni: Mora se priznati, da bi poravnanje s Čehi za celo monarhijo in sosebno za Slovanstvo velike važnosti bilo.
Z se poroča, da je v petek
prišel tja bolgarski knez (Bittenberg). Bolgar Bka deputaciia, 20 na Dunaji živečih Bolgarov, većinom študentje, ga je pozdravila na kolodvoru. 21. t. m. ga je cesar v četrt ure tra-jajočej posebnej avdijenci sprejel. Potlej je obiskal knez Andrassvja in nemškega poslanika tihi so v sporazumljevaoji z Nemci precej velik dejanski korak naprej storili. Na shodu kmetovalcev, ki je bil 22. maja v Pragi, zjedmila so se češka in nemška poljedelska društva v to, da se osnuje centralno kmetijsko društvo. V odbor so volili Čehi šest, a Nemci šest udov, da bodo pravila naredili.
Češki narodni listi priobčujejo pojasnilo iz Bhoda Čeških poslancev, da je bil dr. K1 a u d y iz zbora državopravnega kluba izobčen ah izključen, ker podpira Skrejšovskega v njego vem rovanji zoper češko disciplino. Dr. £ lvard Gregr pak je sam izstopil. Dr. Klaudv nazna nja, da hoče pred voliice stopiti.
V ii it 11 Jo države. Iz  ttrn se denes poroča precej važna novica.  V Lapeno na meji Epira se je na redil tabor za 10.000 vojakov in v južnej Gre ciji drug tabor za vojsko. Če bode treba, pravi telegram, sklicana bosta tudi oba razreda re-eervistov in vsa mobilna narodna straža. — Torej Grška žuga Turčiji z vojsko. Ali nam se zdi, da bode le ob „žuganji" ostalo. Če bastardirani Grki nijso ob času rusko-tur-ške in srbsko-turške vojske nič poguma imeli, kje ga bodo zdaj vzeli? Prav se jim godi, da Turčija neče nič slišati o „popravi mej", in da so jih Angleži, prej tako sladki in medeni T obljubah, zdaj popolno na cedilu pustili.
Poročilo iz Filipoplja pravi, da bode guverner vshocinje Ruinetije Aleko paša ali knez Vogoridea stopil dne 25. t, iu. v uniformi vshodnje-rumelijske narodne vojske (milice) z bolgarsko Čepko pokrit (torej ne v turškem fesu), na vshoduje Ru-
melije zemlje. Ob jednem bode izdal de prebivalstva te provincije proklamacijo, v kater«) bode poudarjal svojo bolgarskonarodnost. Tedaj bode Aleko pasa preja prevzel svoje mesto in tja prišel, nego nov knez bolgarski Aleksander Ne malovažno je za razvoj stvari
steč«; gospod dopisnik m je oproščena!, da nij toliko časa pisal o slovesno iti, ki se je tukaj 24. aprila vršila, rekoč, da se je zanašal, da vam bodo drugi o istej poročali. Vi pa dragi gospod nrednik, ste nam svetovali, da
na obeh strančh Balkana za naibližnjo bodoč- se ne smemo eden na druzega zanašati, kadar
nost, ako bode vshodnia   Kamelija berlin sHega dogovora preje konstituirala se defini tivno in postala dovršen Čin, nego kneževina Bolgarija,
I« CitritffVfln poroča se »Pot« C »rr.u 21. t. m. da turška vlada popravlja 6 10 izjavo generala Obručeva v Filipoplju, da bi se bila porta odrekla pravici zasesti balkanske soteske, poudarjajoč namreč, da sultan nij popustil one pravice, katero mu daje berlinski dogovor, ampak bode to pravico rabil, kakor bodo zahtevali odnošaji in državai interesi. To nij nič kot beseda in oblika, kajti dejansko se je Bultan vendar odrekel pravice, ker posadke v Balkan nij poslal. Kar zdaj nij mogel, mogel bode v prihodnje še raenj.
V nemške m berlinskem državnem zboru je predsednik Forkenbek svoje predse 1-ništvo odložil. Na mesto njega je bil voljen Sevdevitz za predsednika. — Državni zbor je potlej posvetoval se o colu na žito. Bhmark je dve uri govoril o kmetijstvu. Kadar bomo ta govor dobili, posnamemo več iz njega.
Dopisi.
Iz Ilirije 22. maja. [Izviren dopis.] Umrla je v Idriji, 21. t m. gospodičina Ivanka FerjančiČ, učiteljica na nedavno osnovanej obr-tuijskej Soli za klepljanje zobcev še le 28 let stara. Idrijo je s tem zadela občutljiva izguba. Izrednemu razumu umrle se ima mesto Idrija zahvaliti, da je tam hišna obrtnija dosegla prej nepoznato stanje, in da imajo pridne roke idrijskih žensk zdaj obilno posla in tak zaslužek, kakor nikdar prej. Umotvori gosp FerjanČičeve so kmalu obrnili pozornost tr-govstva na se, in idrijski zobci so hitro pre koračili svoje skromne prejšnje meje, ter se razprodajah ne le v Avstriji, ampak tudi črez granico Avstrije. Vlada jo je poklicala na Ti rolsko, da je tudi tam v Provesu preustrojila obrtnijo zobcev, kamor so tudi bile poslane deklice iz Češkega, učit se g. FerjanČičeve umetne zobce izdelavati.
Tako je pomagala umrla obrtnijo našega milega naroda povzdigniti in — hvala jej — z lepim vspehom. Vrla slovenska deklica, naj ti bode zemljica lehka!
Is HTov€ksraa mi'^(a 20. maja. [Izv. dop.] Gospod urednik! Pred tednom dnij brali smo v vašem cenjenem listu dopis iz našega me-
gre ra Bveto narodno stvar. VAS svet je Bvoje
učinil. Spremrte daVle nekaj prav pikantnega iz središča Dolenjske.
Nij dolgo te»a, kar ie bilo v našem mestecu pusto p važno i m žalostno. Nemška kultura in blažem nemški jezik sta kaj slabo napredovala. Zategadelj je bilo veliko tarnanje in posvetovanje v hiši naših odpadnikov. Nekaj jim je manjkalo; kadar bo pa to, bo vse dobro. In glej, modra glava nemčurška j# vstala in vzdignila svoj okrogli život iz sedeža, ki je pripravljen za odpadmke in njih otroke, in se je odrezala moško: „Vse bomo imeli, le ustanovimo požarno stražo in gotovi smo, da bo nemška kultura kali pognala. Vsaj „ob liberal, ob klerikal, dio Feuerwehr loseht liberali." Veseli so bili pajdaši njegovi is srca in kar so želeli, to so dobili, in zdaj imajo svojo stražo, ki jej nij para pod solncem. Ali kaj je z nemško kulturo? Dobro dobro napredni e, a samo pri „feuervvehrkerjih".
Uže tri nedelje se je pripravljala novomeška požarna straža na izlet, a Jupiter Plu-vins je to vselej zabranit.   Napravilo si je to društvo tudi nekaj srečk in jih razpošiljalo na vBe kraje, Be ve da zopet nemško. Av soboto zvečer naznanjali so našemu mestecu velikanski plakati zopet v nemškem jeziku, da bo zaradi neugodnega vremena  srečkanje v kazini,   Tudi tamkaj, kjer bo bili dobitki na ogled postavljeni, bilo je vse le nemški pihano.   S tem so očitno pokazali, da zaničujejo  naš jezik, da jim nij na narodu nič leJeV, oni hočejo biti Veliko-Nemci, kar jim pa vendar nij mogoče kljubu vse nemške komande. Ali mar nijsrno vredni novomeški Slovenci, da se to društvo ozira tudi na domači slovenski živel j. Ne vem zakaj potrebujemo tu pri nas nemških plakatov, sosebno od tac1 ga društva, kakor je imenovano, menda za strašilo vrabcem. In tako se godi v eno mer. Le nemško in nemško in vse nemško, to jo ge3lo tega društva.   Toda s tem bodo malo dognali,  k večjemu bole zaspalo to društvo. Mi bi ne omenili tega, ko bi se zmirom ne godilo tako. Nobeden narodnjak nij zoper društvo,  ki spoštuje in čisla naš jezik. Ali
njegov „K umnik", zgodovinsko - mestopisni obraz in povest „Lesena noga".
Velik pisateljski podpornik bil je Ogrinec prva leta Trstenjakovej in Pajkovej „Zori", v katerej nahajamo najprej 1. 1872. Bpis „Na sveti večer", obraz iz narodnega življenja, dalje „Obraze iz naroda" na pr. cu njarja 1. 1872. in beračal. 1873.itd. „Zora" prinesla je dalje 1. 1872. Ogrinčevo .Čarovnico s Karneka", dolgo in pridno izdelano povest iz Brednjega veka, in 1. 1874. pripo vedni jesensko-zimski obraz „PtiČarBlažič", a 1. 1875. noveleto „Malomeška dogod-bica". Tudi zgodovinsko študijo Fašingovo „Kralj Samo" poslovenil je Ogrinec „Zori" 1. 1872. To so poglaviti, a ne ?si Bpisi Ogrin-čevi, kar je bilo objavljenih v „Zori".
Za svojega bivanja v Ljubljani 1. 1871. in 1872. pisal je Ogrinec prepridno „Drama-tiškemu društvu". On je podal Slovencem prvi izvirno veselo igro v 3. dejanjih „V Ljubljano jo daj mol" igro, katera se je na
rodu našemu osobito priljubda, da je morebiti nej večje čitalnica Blovenske,  kjer bi je ne bili še igrali. Natisnena je v 8. zv. „Slovenske Talije" 1. 18G9. in zdaj uže čisto razprodana. „Slovenska Talija" prinesla nam je dalje leta 1871. v izvrstnem prevodu Ogrinčevem tudi Rajmundovega „Zapravljivca", čarobni igrokaz v treh dejanjih.   Dalje hrani arhiv „Drama-tiškega društva" poleg muogib prevodov Ogrin-čevih  na pr. „Na O soj a h" (Sonnvvendhof Mosenthalov) in dr. tudi še njegovo izvirno glumo, „Kje je meja?" v jednem aktu. D>-bro mi je znano,  da je Ogrinec spisal tuli daljšo burko „Iludi K lj ukec", a v arhivu „Dramatiškega društva" nahaja se samo nekoliko  četverospevov in kupletov k tej igri, katere je zložil Hajdrih, igre same nej; najbrž vrnila se je pisatelju, da jo še predela.
Osobit prijatelj in podpornik bil je Ogrinec „ Slovenskemu Narodu", kateremu je pisal povesti, obraze in potopise ter se podpisaval b svojim pravim imenom,  a še
rajši
b priimkom J. Medvedov ali O. O siji o v. Glavni spisi njegovi v našem dnevnika so ti: iz prejšnjih let novela „Čegava bode?", ki je posebej natisnena tudi v I. zvezku „List-kov" ; dalje šaljivi povesti: „Ureh, tretji-krat ženin" 1. 1874. in „En dan ženin" I. 1876 , precej robato, a jako dobro pisana Hmešnica iz narodnega življenja.
Opomembe vredna je tudi n Babina greda ", zemljepisen in narodopisen obraz iz Slavonije 1. 1878 in potopis „Magjarem-b e r in B u d a p e š t a ", ki je bil baš pred dvema mesecema natisnen v „Slovenskem Narodu".
A najboljše stvari kar jih je Ogrinec pisal „ Slovenskemu Narodu" in morebiti najboljše iz vseh njegovih spisov sploh, so poleg njegovih n Obrazov iz narave": „Pismo Ošpete Skomrahe ta Janezastemu Skomrahu, ki na Dunaji za doftarja š te dira" v „ Postnih premišljevanjih" 1 1875.*)
*) „Slovenec" je to pismo Ogrinčevo kakor
dokler bo novomeška požarna straža tako n e m -Skutarila in ignorirala naš jezik, ne more in ne sme je noben poSten narodnjak podpirati. Tri nas nij tal za nemško propagando!
Domitfeh stvari.
— (IzLjubljane) prinaša stara „Presse" od četrtka uže kar neko celo kandidatno listo slovensko in hoče tudi vedeti, kako smo mi agitirati sklenili.  Ponavljamo, da so to sama ugibanja dopisuikova, kateremu je čisto vse jedno, ali resmco poroča ali pa laže, ali kaj ugane ali nič.   Taka je nemška žurnalistika. ■Če bode kdo po dunajskih časnikih avstrijsko zdanjo zgodovino pisal, ču lna bode ta zgodovina. Ko smo bili te do tu stoječe vrstice uže v stavljenje dali, prišla nam je zadnja uradna „Laibacher Ztg."   v roke in vidimo, da je tudi ona h „Trie*ter Ztg." ponatisnila pod  naslovom:   „Slovenische Kandidaten fllr den  Reichsrath"  podobno  izmišljeno ali ugibano sestavo imen bodočih drž. slovenskih kandidatov.    Na   to  rečemo: Slovenska narodna  stranka   kandidatov   še   nij posta vila,   da, niti razgovora še o njih pri nas nij bilo, ker prej je treba druge reči še do gneti.   Uradni list kranjski torej, ki izhaja brez štemplja,  ki  bo redi in pase iz slovenskih rubeženskih krajcarjev,  ki pa dozdaj nij nikdar imel toliko objektivnosti do nas Slovencev, da bi bil naše ofictjalno in javno postavljene Blovenske kandidate po imenih priobčil, ta nemški list ljubljanski naj tudi zdaj molči, in naj ne ponatiskuje pustolovskih novinarskih kombinacij. „N. fr. Pr." ima iz Ljubljane telegram, da miBlimo Slovenci tu kandidirati dvornega svetovalca Schwegla, zdaj najvišjega uradnika Andrassyjevega. Na to dozdaj nihče mislil nij, niti ne govoril o čem tacem, to si je sam poročevalec izmislil tja v en dan, pČe bode res, bode, če ne, pa vse eno".
— (Ponarejevalec bankovcev.) Ljubljanska policija je zaprla včeraj litografa tukajšnje Blaznikove tiskarne J e r š a n a, kateri je bil izdal v nedeljo pri koncertu goslarja Dengremonta v rednti dva ponarejena desetaka. Kupil je bil namreč dvakrat pri kasi v reduti vsakokrat po dve karti, ali potlej eumno hitro odšel. Ko bo ga v tiskarnici prijeli, našli so pri njem baje še en ponarejen desetak. Doma v njegovem stanovanji v rožnih ulicah pak so našli še CO pričetih bankovcev.  Kakor se govori, imel je tudi poma-
gača, Kleinmaverjeve tiskarne at»vca K okenca, katerega je tudi policija dela včeraj v zjoor. Mladi litigraf je baje jako talentiran delavec in je škoda, da je svoj talent teko zlorabil
— (Samo u mor) Narednik Janez Gre-gorič iz Novega mesta nstrupil se je včeraj v tukajšnjej kasarni sv. Petra, kakor se sodi, zarad nesrečne ljubezni.
— (Vreme.) V nedelio večer smo imeli zopet vihar z grmenjem in de>iem. Ponedeljek je bil (do popo'u Ine ko to pišemo) vendar en krat prilično lep dan.
— (V Postojno.) Kakor vsako leto, vozi se tudi letos posebni vlak ob binkoštnih praznikih v Postojno, kjer bode slavna tamošnja jama razsvitljena z 20 00O plameni. Vožnja je na polovico znižana.
— (Iz Vipave) se piše, da je 17. t. m. umrl tamošnji zdravnik g. Kolnik, mož blagega srca, katerega bodo posebno revni bolniki pogrešali; umrl je v svojem poklicu; bil je namreč pri nekej jako nevarnej porodn'ci v Vrh polji, ki je umrla, in ker je imel nekoliko ranjeno roko pri nevarnem opravilu, je to tudi njemu smrt prouzročilo.
— (Umrl) je v R^vtih 17. t. m. ob 4. zjutraj Matej Vidmar, ondotni fajmoster, rojen v Idriji 9. kim. 1801, posvečen 1. 1828.
— (Brat požigalec.) Na Ilomu pri Šentrnpertu na Dolenjskem je 1. t. m. zgorel kozolec in več gospodarskih po do pij kmeta Ja ne/a Krajška. Za Žgal je brat posestnikov Josip Krajšek, ki se je uže tudi sam priglasil in je pri sodniji v Mokronogu zaprt.
— (Prve čreSnje), se ve da še komaj zrele, smo iz Gorice v Ljubljano dobili 19. dne t. m. po 4 za en sold.
— (Slovenec Škof v Ameriki.) Tukajšnji cerkveni list „Zg Dan " poroča: Škof v Sault S. Maria v Marquettu, tedaj namesto odstopivšega škofa Igo. Mraka, kakor se bere, je zopet Kranjec, namreč gospod Jan. Kerst. Vertin, dosedanji župnik v Marquettu, izvoljen je bil 15. t. m. Gosp. Vertin, kakor pravi amerikanski duhovenski imenik od 1.1869, je rojen v Doblicah v ljnbljanBkej škofiji (na Dolenjskem) 11. m. serp. 1844, posvečen 1. kim. 1866 in je od 7. m. serp. 1863 v zveznih državah v Ameriki. Odstopivši mllgsp. Ignac Mrak, pravi neki glas, pride v Rim v „Propagando*. Rojen v Poljanah nad Škofjo Loko 11. vinot. 1810, je mašnik od 13. vel. serp. 1837, in škof od 7. sveč. 1869.
— (Licitacija muriških goved) se je zadnjo soboto Živahno vršila V pričo nredsednika kmetijske družbe, nekaterih odbornikov in vladnega zastopnika. G. odborniku Seunigu se je posrečilo lepega blaga (4 telice in 7 juncev) z denarjem državne subvencije na Šfajprskem nakupiti, ki se je za polovicO kupnine na dražbo postavilo, za nekatera ži-vinčeta so se licitanti z*!o rnkali. Telice 80 nri:le: v Črnuče, na grad Črni potok, V P0-ljane nad Loko in na grad Tftrfčae vasi, — junci pa, mej temi 5 take starosti, da so koj za pleme pripravni, so prišli: v Borovnico, Gorehjo Vas pri Ribnici, Brdo pri Podpeči, Črnuče poleg Ljubljane, na grad Tarnični vasi na Notranjskem; z junčekoma kupljenima za Košane in Trojane bo treba Še Četrt leta čakati, da doraseta.
Izpred novomeških porot.
(Izvirno poročilo „Slovenskerau Narodu".) (Konec.)
5. 16. maja t. 1. (Poljub s kolom.) Mca Jereb jo uže 4 leta vdova. Kmalu po smrti svojega moža se seznani z 281etnim črevljarjem Jožff Jeničem. Ljubezen njijna je trdna, in akoravno sta se včasih sporekla, vendar se imata še denes rada. Ko bo pred par meseci zopet jedenkrat sporečeta, je bil on nanjo hud, — nemara tudi malo ljubosumen, — zarad tega je nekega dne, ko je Mfca stala na pragu domače hiše v Zalovičah, vrgel proti njej dobre tri črevlje dolg precej debel kol, ki je pa M'ci tako nesrečno v obraz priletel, da jej je pretrgal vsp levo lice in gor-nio Ustno. Zvedenci in za njimi državni pravd-nik trdijo, da je to teška telesna poškodba, združena s hudim pogrdenjem Mcinega obraz«. Jože trdi, da kola nij nalašč Mici v obraz vrgel, ampak da jo je le hotel ostrašiti, da pa je kol po nesreči namerjeno mu pot zgrešil, in brez njegove krivnje Mici obraz raztrgal. M ca pravi, da mu vse odpusti, ker jo ima še vedno tako rad, kot poprej, in ker 8e je svojega dejanja popolnem skesal, kajti precej po storjenem činu je prišel k njej v hišo, vrgel se v obupnoBti na tla, ter z lastno glavo po trdih tleh razbijal, — drugi dan da jej pa je pripeljal zdravnika. Porotniki so res rekli, da 8e čin nij storil v sovražnem namenu; — zavoljo tega je bil le prestopka proti varnosti življenja krivega spoznan, in za 3 tedne v zžipor obsojen.
Ogrinec je namreč 1. 1870. spisal in v dunaj-ekej „Sloveniji" čital tri pisma te „Ošpete Skomrahe", v katerih Be je z nedosežnim humorjem in s perečim sarkazmom iz svoje v istini bridke usode dijaške norca delal ter gibal tiste kratkovidne ljudi, ki menijo, da je vsak dijak izgubljen, ki gre na Dunaj ali v Gradec, namesto v bogoslovnico. Za ta tri pisma smo se takrat na Dunaji kar trgali, tako izvrstno so bila pisana. Dve ste se po-izgubili, jedno se je še ohranilo in to je „Slovenski Narod" 1. 1874. natisnil, da-si s prva nej bilo javnosti namenjeno.
A vso Bvojo pisateljsko moč in ves svoj humor pokazal je Ogrinec v treh preizvrstnih slikah, katere je „Slovenski Narod" priobčil 1. 1875. Te so namreč „Kaplan", št. 59, „Fajmošter", št. 75. in 76., in „Leme na t ar", št. 87. „Slovenec" in „Zgodnja Danica" hudovala sta se takrat na pisatelja t.-h
tudi vao Oiamontanove spise iz 1. 1874. brez vsega razloga in dokata zlovoljno — ineni podtikal. Pis.
fotografij iz slovenskega naroda, češ, da z njimi smeši duhovski stan. Toda da sta vedela, kako je bil Ogrinec iz osvedočenja veren človek in kolikokrat je osobito na Dunaji proti Bvojim indiferentnim in malovernim ro jakom branil katoliško cerkev in vse njene naprave, morala bi biti uverjena, da Bta s tem delala Ogrincu krivico. Kakor tukaj kaplana, župnika in bogoslovca, tako bi bil Ogrinec drugi pot z isto objektivnostjo in natančnostjo z istim humorjem opisal liberaluha in prekucuha, nkonkordatopompeža" in „garibaldi-cigu ligumigovca", ako bi ga bil ravno v/el v delo. In v istini mi je zaupno pravil leta 1877. poleg vinske kaplje, da nam hoče naslikati novodobnega učitelja in Se celo vrsto znanih značajev.
Ako še povem, da je leta 1878. v programu vinkovške gimnazije priobčil prirodo-pisno študijo v hrvatskem jeziku: „Pčela, kakva je, kako bo razvija i kako živi", menim, da sem naštel vse njegove
glavne spise. Omenjam še to, da je letošnje poletje in zadnjo jesen pisal obširen roman iz zadnje srbsko turške vojne, za katerega je delal resne studi e. Nameraval ga je potem prevesti v srbski jezik ter ponuditi ga „Matici Srb s kej", ki je takemu delu obljubila nagrado. Ali ga je dovršil, ali ne, ne vem. Sploh pa sodim po njegovem pismenem in ustnem pripovedovanji, da je Ogrinec ostavil mnogo literarnega b'aga, nekoliko dovršenega, nekoliko jedva pričetega in osnovanega. Bila bi našemu narodu večna škoda, ako bi se ta literarna ostalina Ogrinčeva poizgubila. Zatorej menim, da iz srca govorim vsem prijateljem in čestiteljem pokojnikovim, ako tukaj javno izrekam uljudno prošnjo slavnemu učiteljskemu /boru vinkovške gimnazije, osobito preČ. gospodu ravnatelju in prijatelju in kolegi g. Miju Brašniču, naj blagovoljno skrbe, da se nanl ohranijo Ogrinčevi rokopisi.
(Konec prih.)
6. 17. maja t. 1. (Desetice iz svinca) so vlivali štirje fantalini na jako priprost način. Na stopljen svinec, ki Be je pa uže ne koliko ohladil, deli so pravo c. kr. desetico, in vrh nje vlili so zopet svinca in nanj polo žili pravo desetico. Tako so delali „kovan denar,* kateremu so bili napis in podobe ut:s-neue, mesto odtisuene. Rubove so z nožmi obrezali. Babe neumne so se dale s tacimi deseticami res ogoljufati, in fantje so bih obsojeni v ječo od 1—3 mesecev.
7. 19. maja t. 1. (Dva brata.) 24. februarja t. 1. sta Be Jožef Lužar iz Mersečnje vasi in Janez Cvrtnik iz Raven stepla in Lužar je bil na roki ranjen. Zato je bil na vse Cvrt nikove jezen. 7. aprila t. 1. spazi Jakoba Cvrt-nika — Janezovega brata — da je šel k M:ci Fisek na hlev spat, — pokliče svoja dva brata Antona in Mihata, naj gresta nekaj gledat, — potegne Cvrtnika iz nad hleva, da pade 1 Vi eežnja globoko na tla na hrbet in ga potem preteplje, kakor sam pravi, s toporiščem motike po zadnjem telesnem delu, ter  ga žene 500 korakov daleč, kjer ga v grabnu pusti Cvrtnik je imel dve smrtni rani: jedno pri zadeto mu z udarcem motike na desnej strani čela, valed katerega se je črepina razklala, drugo prizadeto mu s Buvanjem z vilami v levo sence, ki je črepino na dveh krajih predrlo in v možjane seglo.   Tožba pravi, da je Jožti Lužar zakrivil poškodbo na desnej strani cela, Anton Lužar pa ono na levem sencu, ter krivi oba hudodelstva umora.  Anton trdi, da se Cvrtnika nij detaknil in da je Jože vsega kriv; — Jože pa pravi, da ga je le s toporiščem motike tepel — pa ne po glavi. Obravnava je pokazala, da zoper Antona nij dovolj sumljivih okoliščin, da bi  zatožbo vzdržali, zarad česar državni pravdnik od nje odstopi. Anton Lužar se tedaj oprosti in precej spusti. Jožefa Lužarja pa državni pravdnik če nadalje obdolži, da je Cvrtniku prizadel tudi poškodbo na levem sencu z vilami. A porotniki so rekli, da je Jože Cvrtnik le kriv poškodbe z mo-tiko, katere pa nij učinil v namenu Cvrtnika usmrtiti, ampak v drugem sovražnem namenu. Zato je bil Jože Lužar zavoljo hudodelstva uboja obsojen v teško ječo za sedem let.
8. 20. maja je bila tajna obravnava zo per 22 letnega Alojzija Račica iz Cerkelj, ki je 29 letno Rezo Šolar 14. aprila t. 1. spolno posilil.   Bil je krivega spoznan in obsojen v ječo za 15 mesecev.
lavre na žrebelj padel je ta hotel ravno na žrebelj udariti, a je zdaj z vso silo udaril s kladivom po glavi nesrečnika, kateremu Be je črepinja takoj na treh krajeh razpocila. Prenesli so ga v boin:co, a predno je umrl, j« prosil, naj delavca, ki ga je uUaril po glavi, ne kaznuje sodnija, ker je sam uzrok svoje .-mrti.
* (Smrt valed ran jenja z jeklenim peresom.) Župnik v Pucbkirchenu t« je zbodel v roko z jeklenim ptresonu. Kana je bila tako majhena, da se jo je komaj opa žilo. Ali uže druzega dne je župnik obolel, m zdravnik je potrdil, da si ]e on kri ostrupii. Črez tri dni je bila vsa roka velikansko otekla in v osmih tednih je župnik vsled 6ne ranice umrl. —
'jTuJcl.
23. maja:
Rvropai pl. Kalchberg, Datscher iz Dunaja.
fri moiiii« Eichberg ix umi ju. — UotVman iz Pulja. — Roiner. MeiBiier iz Dunaja. — rieflft iz Gorenjskega.
m »miku: Kanal, Stretf, Kogalv, Scbvvar/, Schlessinger iz Dunaja. — Engel iz ttradca.,
Pri »vHlrljnkeiu cesarju s Kalcamk iz Šmaitna.
enotni Uiz. uoig v uaukuvoin enotni dri. dolg v srebru . /,1ata renta.......
Akcijo narodne banke
irebro
Jriavne marke
. 68	gia.	50
. 70	n	25
80	n	60
	n	25
. 843	n	—
	■	25
. 117	■	35
9	• n	36
	n	53
. 57	n	70
Razne vesti.
* (Nov strašen požar na Ruskem.) Iz Peterburga naznanja telegraf 20. maja: V sibirskem mestu Pttropavlovsk je tak požar nastal, da je več predmestij v plamenu.
* (Samomor sivega starca.) Na Dunaji se je 18. t. m. 78 let stari ključavničar Josip I lurl \ sam ustrelil iz žalosti, ker mu je bila žena umrla, s katero je 52 let srečno živel.
* (Čudno žalovanje.) V nekem me stu na nemškem Štajerskem živi vdova, ki iz žalosti zavoljo smrti svojega moža, ki je umrl uže leta 1854, be od takrat, torej  cel h 25 let, nij umila več.
* (Smrt  zaradi   ostanka pri smodki.)  Na vzhounjej   železnici Be polaga pri Vodičem Varaždinu nov tir. Železniški paznik,  ki je vodil delo,  je hoteč delavcem nekaj pokazati vi gel ostanek smodke, katero je kadil, proč;   takoj skočijo na „čik" trije de lavti, in se prično zanj tepsti. Pri tem je je den padel na btran in sicer na žrebelj, katerega je baš jeden delavec s 30 funtov težkim kladivom v Švelar zabijal.   Ko je bil oni de-
Zahvala.
Upognen po tolikanj iznenadnoj žalostnej izgubi svoje iskreno ljubljene, nepozabljene soproge
Ivane Ć-cučelr
roj. Fekonija,
izrekam s tem — tudi v imenu svojega sina Maksimina — vBcm Borodnikoin in zuancein za prisrčno Bočutje ob teškeni udarcu usode, za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu in za mnoge vence, katere so položili na rakov umrlo, najiskrenojšo zahvalo.
Isto tako se moram odkritosrčno zahvaliti pogrebnemu zavodu g. Doberleta za pobožno, častno prirejenje pogrcbaČine.
V Ljubljani, dne 20. majal»79.
Franc Čuček,
(246) c. kr. adjunkt pri sodia6u.
Vsem, ki trpč zapiranje, zaslinjeuje, breztežnost, zelodečni katar, napihovanje, vrtoglavost, glavobolje, zimico, zlato žilo, izpuščaje na koži, zlatenico, bledico, protin, vodenico in obiBtne bolezni, priporočajo bo h/, ■ 60 let kot dobre znane
karpat ične zdravstvene pile.
Skatlja s 15 pitami atano 21 kr., zavoj s 6 škatljaini 1 gld. 5 kr., 8 pošto 1 g d. 10 kr. Manj koi en zavoj so ne razpošilja. Edino in samo pravo pri lokarju
Ivanu Fricclricliu,
v Malaeki na Ogcrskem.
Izpis iz došiih zahvalnic:
Naznaniti vam moram, da so vašo pile čudovito uplivale; prosim še jeden zavoj. Na Vrhniki, dne 6. marca 18*9.
Josip G orjak, komi.
V korist trpečega človeštva vašemu blagorodju naznanjam, da so meno, 75 let starega moža, vaše pile moje tridesetletne bolezni ozdravile.
Balasa-Gvarmat, dnč 22. nov. 1878. (214 — 3) Karel Pongracz, kr. svetovalec.
Nič mokrote v črevlje in trdega usnja
ne dopušča več premiirana
c. kr. priv.
masi za
Benedik-a
Cena: 1 puška od kositara gld.  10, 5; vojakom 110 komadov 12 gld. 50 kr. (z nogo za puške), potem 1 puška 1 gld., 50 kr., 25 kr. (Harno zalogo za Kranjsko ima g. stnton Mii'isper r Jjnbljatii;— za Koroško g. Miaffl Milemettviv,
trgovec t Celovcu. fi^F~ rroca.ooa.loe-v-, kojim se pri ceni popusti, išče se. (244—1)
V dokaz izvrstnosti so v zalogah spričevala, mej temi tudi od vis. c. kr. drž. vojn. miuistorstva. Pred ponarejevanjem svari so.
nepremočl j iva
mnjenje usnja
od
v Bad Hall-u.
Razglas.
Podpisano županstvo daje 8 tein na znanje, da je visoka c. kr. deželna vlada v Ljubljani, na našo prošnjo po dopisu dne 28. svečana 187 M št. 1543 nam dovolila, da Bmemo v Hotederšici napraviti
n.©T7-i 3erx2-erx3
in sicer II. rožniku vsukeK« lila* s živino in z blagoni, iu ta semenj bo nameato onega, kateri je bil do zdaj 10. oktobra vsakega leta.
Ker stoji naša vas prav v pripravnem kraju za živino skupaj nagnati, torej bo občinski zastoji prav uljudno priporoči vsem tistim, kateri imajo živino za prodati, da bi jo v obilnem številu skupaj prignali, dve leti se ne bo nič plačila od živino pobiralo.
Tudi se priporoči kupcem, da bi nas ravno tako v obilnem številu obiskali.
Ob enem se naznanja, da se bo ta semenj užo leto* začel dne 11. rožniku in onega dnu 10. oktobra ne bo več.
Županstvo v Hotederšici,
dne 19, maja 1871). (243—3) MCo9*Ćet župan.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
i
Dne 15. maj nika
jo bila otvorjena
rudninska kopclj Toplice na Dolenjskem.
Za pripravna stanovanja, dobro in ceno obskrb ac bode vrlo skrbelo.
(224—3) JKiilarvio,
prakt. zdravnik in najemnik kopolji.
Bolečine v zobeh vsake vrste
ozdravijo se brzo in gotovo s pravo dr.
Popp-ovo anaterinino vodo za usta, kar Bledeče vrstice z nova svedočijo: Gospodu dr. .1. Ct. Popp.u,
c. kr. dvornemu zdravniku za zobe na Dunaju, Siailt, Boguergasse št. 2.
Dolžnega bo Čutim, da vam poročam o vašej nlarnoznanej anaterininej vodi za usta, kajti ona je vae moje nadojo prukoBila.
Uporab je vanj o analerinine vode za usta zadostuje, da umori najhujše bolečine v zobth, in da ao več no povrnejo.
V korist trpečega človeštva priporočam anaterinino uatuo vodo dozdaj kot najboljšo zoper vse muke v zobeh in ustih.
Pooblasčujem vas, da te vrstico po svo-jej volji porabite, ter ostajem z visokim štovanjem
Dr. Komualdo llelllcli, m. p.
V Trstu, i«, marca 1872. (40—2) Zaloge imajo v X^jul>l jniii, vse lekarno kakor tudi gg. Ant. Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. Al. Schtnitt, V. Fetričič, L. Vir-kar, 1'. Lassmk, Terček in Nekrep; v Postojni: J. Kupferachmidt; v Škofjoj Loki: C. Fabiani; vKočevji: J. Braitne; na K r s k o m : F. Bbmches; v 1 d r i j i : J. \Varta; v K r a u j i : A'. Šavnik; v Litiji: AJiihlaenzel, lekar; v Metliki: Matterjevi nauledniki; v Novem mestu: D. liizzoli in J. Berymann ; v K a d o v 1 j i c i : A. lioblek; v Kamniku: J. Močnik; v Čriiouilji: J. Blazek; v Vipavi: A. Deperin.
W A SXS H R DIC H T W
)ECKTyCH£ft
empFiehlt,
/
jM^naroe rg-L^htl g (it- Fabri K s n i e-u*erVgex
lzuuteij m ured...k Jcbip Jurčič.
Solile Firmen als Terttsteu^cht.
laroiine tiskuneu-