Leto UMI. številko 161 v UuMloni, v nedeljo Z6. julija igzs. Cena Din r Važne politične izjave raznih parlamentarcev« — Oster besedni dvoboj med Pribičevićem in ministrom Triiunovicem. — Zakaj Slovenci niso bili upoštevani pri sklenitvi sporazuma« Iihmla isak dan popoldne, izvzemal nedeljo ln praznike. — Ineerall: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 O 50 pt večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insera ni davek posebej. — „ Slo v enaki Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Trije sporazumi Naše politično življenje stoji že ne» aj let sem v znamenju sporazuma ali bolje rečeno sporazumov. Čudno se sliši, če govore drugače pametni in trez* ni politiki sedmo leto po osvobojenju in ujedinjenju o nekakem sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Tem bolj čudno je to, ker smo se Jugosloveni v svetovni vojni instinktivno našli in spoznali, da je naša bodočnost samo v skupni državi, ker so nas dogodki sami prisilili mobilzirati vse sile in obračj* nati enkrat za vselej s tujo nadvlado, ker smo se sporazumeli tako na bojnih poljanah, kjer trohne nepobitni dokazi, da Srbi, Hrvati in Slovenci nočejo ŽU veti ločeno, kator tudi za zeleno mizo, kjer so naši politiki brez izjeme pristali na ustanovitev Jugoslavije. Sporazum je bil torej že pred dobrimi šestimi leti tu in zato bi se ne mogli dovolj nacu* diti, kako je mogoče debatirati, polemik zirati in sklepati to, kar že imamo, če bi ne bili slučajno Slovani in v nameček še Jugosloveni, ki radi mnogo govore in malo delajo. Ker pa že govorimo o tem anahronizmu jn govorimo tako, da smo gluhi za vse drugo, kar bi bilo nes primerno važnejše, spregovorimo en* krat o bistvu in pravem ozadju tega ne» srečnega nesporazuma. Debata o sporazumu kot takem je pri nas umetno inscenirana. O tem ne more biti dvoma. Naše pametno in marljivo slovensko ljudstvo bi te de* bate gotovo ne bilo načelo, ker je spre* jelo osvobojenje in ujedinjenje kot edi* no povoljno rešitev iz neznosnih poli* tičnih in kulturnih razmer pod bivšo avstro*ogrsko monarhijo. Isto velja za Hrvate, velja pa tudi za Srbe, ki bi se bili v ozkih mejah nekdanje kraljevine Srbije pod pritiskom pan germanizma prej ali slej zadušili. Sporazum, ki ga je treba šele skleniti, je bil torej tako Srbom kakor tudi nam prečanom prvot* no povsem tuj, ker ljudstvo ni čutilo notrebe pogrevati nekaj, kar je bilo v interesu vseh že doseženo. Toda prišli so politiki, zlasti politiki povojnega ko* va s pretiranimi osebnimi ambicijami in demagoško * špekulativnimi žilicami, ki jim niso dale miru, dokler debata o sporazumu ni spravila z dnevnega re* da vseh važnih upravno*administrativ* nih, gospodarskih, kulturnih in socijal* nih vprašanj, ki bodo Čakala rešitve dotlej, dokler se ljudstvo ne spametuje in samo r.. zak'juči te nepotrebne de« bate o treh narodih in njihovem spo* razumu. Jugosloveni smo splošno tempera* mentni in zgovorni, zlasti kadar mlati* mo prazno slamo, zato pa tudi nismo zadovoljni z enim snorazumom, ampak razpravljamo na dolgo in široko kar o treh. Če bi ne bilo teh treh sporazumov, bi našim državrrkom in nolif-ikom ne preostajalo drugega, nego da se lote pozitivnega dela v korist države in ljud* stva, kar jim pa z malimi častnimi iz* jemami ne diši in kakor smo se menda že vsi prepričali, je debata o treh spo* razumih gospodom pri državnem krmi* lu nujno notrebna. ker bi prišli sicer v zaoV^-* kai nai ^očno. Tako smo sreč« no dobili po velikem delu osvobojenja in ujedinjenja, za katero je bilo prelito toliko jugoslovenske krvi, lesenega ko* n**wka na treh nogah, ki ga je treba hočeš r.očeš zajahati in jadrati z njim v neznano bodočnost. Prvi sporazum je bil zasnovan na zdravih temi jih. Ta sporazum so skle* nili borci za naše ujedinjenje, ko trohne zdaj večinoma po bojnih poljanah in so lahkh srečni, ker ne vidijo, kako ne* spametno rušimo mi to, kar so oni s krvjo ustvarili Ta sporazum predstav* Ija zmago jugoslovenske misli, zahteva preporod vseh Srbov, Hrvatov in Slo* vencev v duhu brezpogojne sloge, edin* stva in bratskega sodelovanja. Dokler naše ljudstvo od Trigla do Vardara ne bo čutilo, da teče v njegovih žilah ju* goslovenska kri, dotlej tudi ta edino pravi in trajni sporazum ne bo dosežen. Ljudstvo samo mora priti brez dema* togov in političnih šarlatanov ali pa nreko njih do spoznanja, da sloga jači, nesloga pa tlači. Mnogim politikom tak norazum ne diši, ker bi jih složno ljud* *vo kratkomalo odžagalo. Zato sejejo • zdor, hujskajo brata na brata in skri* rjo to svoje zločinsko delo pod figo* im peresom dveh laži*sporazumov, ki ta si v bistvu popolnoma enaka, le me* >de so jima drugačne. Prvi tak laži * sporazum je skrpucal i papirju pokojni opozicijonalni blok, je krstil svoje nebogljenče s pom* /no frazo ^narodnega sporazuma in -Ijaške demokracije*. Da narod, od* osno ljudstvo ni pri tem prav nič so* lelovalo in da bi od te aseljaške demo* ;racije» nobenemu kmetu ne padala Upravnfstvo: Knaflova nlica stev. 5, prlttl6|e. — Telefon ste?. 304. Uredništvo: H na ilov? a ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon Slev. 34. Poštnina platana v gotovini. ns lAlM — Beograd, 25. julija. (Izv. Ob 12.) Politična situacija je bila danes v znamenju ži* vahne in ostre deklaracijske debate v na» rodni skupščini. V skupščinskih kuloarjih so krožile danes različne vesti o novih grupa* cijah političnih strank. Mnogo se je govo* rilo o enotni fronti agrarcev Nekateri ele* menti skušajo to akcijo razširiti na vso dr* žavo. Ustanovila naj bi se agrarna stranka od Maribora do Gjevgjelije. Ta stranka naj bi absorbirala tudi Davidoviceve demokrate. Današnja seja je bila ena najživahnejših in najpomembnejših. Ugledni parlamentarci so podali značilne politične iziave Predsed* nik Marko Trifković je sejo otvoril ob 9.30 dopoldne. Takoj se je pričela razprava o vladini deklaraciji Minister Miša Trifunović (rad.) je branil v imenu vlade RR vladino deklaraci* jo. V skupščini ie govoril kot zastopnik mi* roljubnih tendenc, naglasa joč, da ie že skraj* ni čas. da se enkrat spravi z dnevnega reda srbo*hrvatsko vprašanje. Zadovoljen je, da je Ljuba Davidović pozdravil sporazum, če* prav sam ne veruje v njega trajnost. Proti sporazumu so: dr Trumbić, spahovci in Sve* tozar Pribičević (klic Svetozarja Pribičeviča: Dnovem kolodovoru so pričakovali g. Pašiča zastopniki češkoslovaške vlade odnosno zunanjega ministrstva ter osobie jugoslovenskega poslaništva. Radi velike zamude, ki 30 je :mel parnik »Car Nikolaj II.« do Bratislave, ie ministrski predsednik prispd v Prage šele ob 14.6 popoldne. Vožra po Donavi od Beograda do Bratislave je trajala (i0 ur. Na kolodvoru so pričakoval, g .PaŠiča pooblaščeni minister in riačelnlk zunanjega ministrstva dr. Oirsa, ministerijalni tajnik Skalicky, osobie j'jgoslovenskega poslaništva s poslovnim odpravnikom Anastaz!?evi- 6em na Čelu. Pozdravili so odnosno so se poklonili samo gospe Georgini Paši-čevi. ker je Pašič tačas spal. Zdravriki .so izdavili, da je bilo razpoloženje Pa-&**vo ves čas vožnje po Donavi zelo povoljno, toda vožnja po železnici ga je zeJ*» utrudila. V imenu češkoslovaške vlad- je poklonil dr. Girsa gospe Pašićevi šopek cvetja. — tteograđ, 25. julija. (Izv.) V političnih krogih se danes potrjujejo vesti, da se Je Stjepan Rad'č odločil odpotovati v Karlove Vary fn tam posetftf ministrskega predsednika Nlkolo PaŠiča. Pnvodom tega poseta namerava Radič sprožit5 vprašanje svoiega mandata. Večerno »Vreme« naglasa, da želi Stjepai Radić priti v skupščino, ker upa, da bo s svoiimi govori zbornici ohranil svoio popularnost na Hrvatskem in vzbudil simpatije v Srbiji. Bo poročilih iz Zagreba je včeraj ob H. zjutraj Stjepan Radić odpotoval na Sušak v spremstvu nekega svojega sorodnika. Radič ostane na letovišču v UaŠki mesec dni. — Katiovi Vary. 25. julija. -Izv^ Ministrski rtedsedn'k N?ko1a Paš?č ie mana z neba, je menda vsem jasno. Gospodje so se za zeleno mizo «spo* razumeli«, da se s preizkušenim geslom «divide et impera» v kalnem Še vedno najuspešnejše ribari. Zato so zahtevali, naj se sporazume tudi srbsko, hrvatsko in slovensko ljudstvo vsako zase v ob* liki raznih avtonomij in republik, potem bo pa že kako. Glavno je, da pridejo demagogi na svoj račun. Ta «sporazum» je hvalabogu žalostno propadel. Drugi laži*sporazum je bil sklenjen tudi za zeleno mizo te dni. Sk'enili sta ga dve stranki, ki jim pa volilci niso dali pooblastila za to strankarsko kupčijo in zato o pravem sporazumu ne more biti govora. Najboljši dokaz, da sporazum med radikali in radićevci ni sporazum med Srbi in Hrvati, je odpor, ki se je že pojavil med ljudstvom na obeh stra* neh in ki bo čedalje večji. Sporazuma* ška politika je, kakor vse kaže, tudi to pot obsojena na neuspeh in ti neuspehi se bodo ponavljali dotlej, dokler se ju* goslovensko ljudstvo pod pritiskom ne* zdravih razmer v državi ne prepriča, da je treba napraviti Čez dosedanjo poli* tiko kabinetnih sporazumov križ in ra* tificirati oni sporazum, ki jamči vsake* mu Srbu, Hrvatu in Slovencu v skupni državi za popolni mir, razvoj in napre* dek. Ta sporazum je bil sklenjen z na* širni žrtvami, podpisan bo pa takrat, ko zmaga jugoslovenska misel, brez katere so vsi snorazumJ že vnaprej obsoieni na neuspeli snoči prispel semkaj. Tu ostane mesec dni. Nato namerava v svrho nadaljnega lečenni po nasvetu osebnega zdravnikn odpotovali v francosko kopališče Evian les Fains. V FnSOPLANU ZA PAŠIĆEM — Bratislava, 24. julija. (Izv.) Parnik Car Nikolaj II., na katerem potuje ministrski predsednik Nikola PaŠić s svojim spremstvom, je prispel v Komorno v četrtek ob 15.40. Madžarski žurnalisti v Budimpešti so napeli vse sile in vporabljali različne žurnalistovske metode, da bi dosegli interwiev z ministrskim predsednikom Pašičem. Bili so odklonjeni. Pašič se niti v Budimpešti ni ustavil. Splošno je znano, da Pašić ne ljubi intervie\vov. Odklonil je razgovor z novinarji tudi z ozirom na svojo bolezen. Več budimpeštanskih novinarjev pa se ni zadovoljilo z odklonitvijo in so se v hidroplanu spustili za parnikom »Car Nikolajem II.« po Donavi Parnik so 'dosegli v Vacavu ter se je hitroplan spustil na Donavo. Zaprosili so ponovno za Inter* wiev. Zopet odklonjeni, češ da ima m.ni* strski predsednik veliko vročino. mešanice j za poznavalce 109 L Nove Koncesije Italiji no nula Škodo Italijani dosegli velike pravice na šolskem in kulturnem polju. — Italijanska posestva v Jugoslaviji ne spadajo vod agrarno reformo. — Beograd, 25. julija. (Izv.) Net-tunske pogodbe se niso objavljene in je njih popolna vsebina javnosti, ki se interesira za položaj našega obmejnega orebivalstva. še neznana. V krogih, ki so ves čas pogajanj z Italijani z vso Dozornostjo zasledovali postopanje italijanske delegacije, prevladuje prepričanje, da so Italijani z novimi pogodbami priborili zase velikanske ugndnosti in pravice. V tem oziru je značilna interpelacija posl. Grge Angjeloviča na zunaniega ministra. Interpelacija navaja dejstvo, da je predsednik italijanske delegacije in predsednik firenške konference senator Ouartieri izjavil po končanih pogajanjih, toda še pred podpisom konvencij, novinarjem. »Dobro je, da javnost ve, da so vprašanja, o katerih smo največ razpravljali in VTl katerih smo imeli največ sreče, baš ona. k) se nanašajo na pro-met z Reko in Zadrom, kakor tu-Ji vprašanja pravic dalmatinskih Italijanov To so vprašanja, pri katerih smo dosegli največ uspehov.« Posl. Grga Anglejlovič pristavlja 1 interpelaciji: »Ako tako govori predsednik itali« lanske delegacije, je zelo utemeljena bojazen, da niso bili pri pogajanjih z Italijo naši interesi dovolj zavarovani ln zaščiteni.« Primerja nato nesorazmerne uspehe Italijanov na šolskem polju in da so Italijani od nas dobifi več koncesij na škodo agrarne refon me. Interpeiant zahteva od zunanjega ministra, da čim prej obvesti Narodno skupščino o izidu pogajanj v Firenci in o vsebini Vbeh nettunskih pogodb, VPRAŠANJE NOVINARSKIH VOZNIH KART — Beograd, 25. julija. (Izv.) Cetralna uprava Jugoslovenskega novinarskega udru« žen j a sporoča: Novinarske karte, ki so iz* dane na ime redakcije, se ne ukinjajo s 1. avgustom, nego samo karte, ki se glase na posamnike. Izdajanje novinarskih kart na ime redakcije je bilo sklenjeno z ministr* skim sklepom in zato more ta sklep edino ministrski svet razveljaviti. Mezdni boji v Stavka v tekstilni industriji. — Gibanje rudarjev« — London, 24. julija. (Izv.) Angleška tekstilna industrija je pričela po gotovem načrtu izvajati izprtje delavcev. Ostalo je približno 206.000 delavcev brez kruha. Veli« ka množica stavkujočih delavcev, ki so de* monstratirali pred neko predilnico, je oko» njena policija razgnala, V Bradfordu inter« venira zastopnik ministrstva za delo in vodi posvetovanja z zastopniki delodajalcev in delavcev v svrho sporazuma. Obe stranki iz razlogov prestiša se nočete aktivno udelo zevati posvetovanj. — Bradiord, 25. julija. (Izv.) Stavka tekstinih delavcev se nadaljuje. Delavci so po svojih organizacijah objavili, da stavku« joči lahko prevzamejo delo v onih prcdilni« cah in tovarnah, ki so se izrekle proti zni* zanju mezde. — London, 25. julija. (Izv.) Zastopniki lastnikov rudnikov so izjavili vladi, da so pripravljeni obnoviti pogajanja z rudarji. Sporazumno je skupna konferenca določena za prihodnjo sredo pod predsedstvom Brid* gemanna. Tajnik rudarske zveze Cook je iz* javil, da je položaj trenotno neizpremenjen. Upa, da v sredo pogajanja napredujejo. — Transportni delavci so odobrili predlog ru* darske zveze za ustanovitev posebne zveze strokovnih delavskih organizacij, v kateri naj bi bile zastopane štiri glavne delavske stroke: rudarji, transportni delavci, kovinar* ji in tekstilni delavci. BOJI V MAROKU — Pariz, 25. julija. (Havas.) General Naulin je inspiciral fronto pri Tazi ter ugotovil, da so se pozicije Francozov znatno izboljšale. — Madrid, 25. julija. (Izv.) Po poročilih iz Feza je položaj Francozov pri Ain Maatufu, 15 km severno od Feza zelo resen. Obleganje Ain Maatufa traja že 1 mesec. Poveljnik Richard je bil v boju težko ranjen. Francosko vrhovno poveljništvo oskrbuje mesto do zrakoolovih z živili in z ledom PROCES PROTI ATENTA TORICI KARNICIN — Dunaj, 25. julija. (Izv.) Pred clunal-» sko poroto se vrSi 29. septembra proces proti atentatorici Menciji Karnicin, ki je, kakor znano, med predstavo v gledališču ustrelila voditelja Makedoncev. Sklenjene je, da prepeljajo težko bolno Karnicin v neki sanatorij pod pogojem, da jo policija najstrožje nadzoruje. Ves čas bivanja v sanatoriju straži morilko poseben policijski organ v njeni sobi, ker ni izključena nevarnost, da jo njeni prijatelji na drzen način osvobode. KATASTROFALNE NEVIHTI* V GORNJI AVSTRIJI — Dunaj, 25. julija. (Izv.) Napove'd me* teorološkega zavoda o delnih velikih nevihtah v alpskih deželah se je uresničila. Iz več krajev prihaiajo poročila o katastrom falnih nevihtah, najhujše nevihte so bile na Gornjem Avstrijskem. Po poročilih Iz Lin-ca so 23. t m. popoldne nastale velike nevihte po vsej Gornji Avstriji in na Solno-graškem. Strela je povzročila na več krajih požare. Treščilo je v 12 kmetij In druga poslopja, k! so bila vsa napolnjena z žitom ln poljskimi pridelki. Uničeno je rudi mnogo živine. Na njivah je strela tudi požgala žita. Mnogo Škode je vihar povzročil pri električnih napravah, pri telegrafu i» telefonu. VE" !KANSKI GOZDNI POŽAR NA NEMŠKFM — Berlin, 25. julija. (Izv.) Gozdovi ni HneburSki planoti gore že osem dni. Požar obsega 1500 ha. Poleg gozdov gore tudi paSniki in polja. Požar se vedno bolj ir bolj širi. Borzna poročila. Ljubljanska borza danes nI poslovala Zagrebška borza danes nI poslovala. V prostem prometu so notirali: Curi! 11.095, Pariz 2.69, London 277, Milan 308.5 Newyork 56.95, Praga 169, Dunaj 0.08 Berlin 13.58. Inozemske borze. — Curib, 25. julija. Predborza: I grad 9.03, Pariz 24.30. London 25.02, N york 515, Mrlan 18.82, Praga 15.25, Du 0.007253, Berlin 1.226. — Trst, 25. julija. Predborza: Beos 47.80, London 132.75—133, Newyork 2 27.40, Pariz 128.50-122. Pfftga 1 CuTih 530-O3* 0665 WA Carigrad bo avtonomno mesto? Anglež George Young, Id dobro po* zna Orijont in velja za najboljšega pri* jatelja Turkov, je priobčil v londonski reviji «Contemporary Rewiew» zelo za« nimiv članek o bodočnosti Carigrada. Avtorju se zdi, da Carigrad umira brez pravega ponosa in samozavesti, ki bi jo človek pričakoval od nekdanje mo* gočne prestolice vsega islamskega sve* ta. In loung celo pravi, da bi bilo za Carigrad bolje, da pogine, kakor pa da tako žalostno životari. To mesto je bila prva prestolica krščanstva. Še nedavno je bila tu prestolica Orijenta in zapad* ne Azije. Po Youngovem mnenju Čari* grad ne more uspevati niti če bi mu vrnili nekdanjo vlogo prestolice, ker je sedanja Turčija sel jaška republika, ne pa monarhija. Carigrad ima v sebi ne* kaj razkrajajočega in zato Young trdi, da so bili Kemal paša in njegovi po* močniki mnogo pametnejši od mlado* torkov, ki so prenesli sedež vlade v Angoro. Toda s tem vprašanjem Cari* grada Se ni rešeno. Rusi trpe na po* manjkanju zvez z morjem, Turki pa za* to, ker so preveč izpostavljeni morju. Carigrad stoji še vedno na križišču med Evropo in Azijo. Turki so si zelo pri* zadevali, da bi odstranili iz mesta vse tuje elemente, pa niso mogli napraviti iz Carigrada čisto turškega mesta, kajti kot važna trgovska postojanka ni bil Carigrad nikoli turški. Če bi Turki pre* gnali iz Carigrada Grke in Armence, bi ostalo mesto prazno. Če jih pa puste v mestu, bodo zopet turški interesi v ne* varnosti, ker izgube Turki glavno be* sedo. To je po Youngovem mnenju veliki problem nove turške republike. Young svetuje med vrsticami turškim državni* kom, naj napravijo iz Carigrada svo* bodno pristanišče s popolno avtonomi* So. Na ta način bi se turški organizem iznebil skeleče rane, ki je v marsikate* rem ozira podobna raku. Carigrad je turškemu narodu nevaren tudi če bi ne bilo v njem tujih elementov. Že zdaj se ozirajo uradniki iz Angore proti Ca* rigradu. Je pa tudi nova stranka, ki bi takoj prenesla prestolico iz umazane Angore nazaj v Carigrad, čim bi prišla na krmilo. Toda Angora je korajžna in stoična. Carigrad ji ni posebno simpa* I tičen, ker vidi v njem sadnje ostanke sultanove moči. Člani nove turške vla* de spe po pisarnah ali pa po 4—5 v eni sobi, ker je Angora premajhna. Zato pa smatrajo, da je to umazano mesto najbolj prikladno za pošteno in uspeš* no delo. Angorski uradniki se ne dajo podkupovati, kakor so se dajali nekda* nji podložnik! vsemogočnega sultana. Kljub temu pa ima Carigrad še vedno magičen vpliv na turško republiko. Le* ga mesta je zdrava, javnih poslopij je dovolj, Angora je pa zelo zapuščena in nima nobenih higijeničnih naprav. Dasi leži na visoki planoti, je vendar malarija v mestu tako rekoč doma. — Uradnik, ki ga pošljejo po službenih opravkih v Carigrad, je srečen. Toda življenje je v Carigradu drago in an* gorske plače so prenizke. Zato se je že pojavila med uradinŠtvom korupcija. V Carigradu je polno izkušnjav, ki jim uradnik sel jaške republike ne more kljubovati. Zato priporoča Young svojim tur« škim prijateljem, naj izrežejo iz telesa tega raka, sicer lahko sami poginejo. Kako naj bi se to zgodilo? Spočetka naj bi dobil Carigrad avtonomijo in delno neodvisnost od Turčije. Zastop* niki velesil bi morali predhodno zapu* stiti Carigrd in prenesti svoje agende v Angoro, kakor so to storili Nemci in Rusi. Po Youngovem mnenju bo mogo* če živeti v Angori šele takrat, ko po* skrbi Rockefellerjev fond za pobijanje malarije, kakor je napravila to okrog Panamskega kanala. Na ta način bi re* šili turški narod carigradske korupcije. Poleg tega bi bilo treba podpirati tur* ške begunce. Glavno pa je, da se Cari* grad loči od mlade seljaške republike. Ne vemo, kako bodo reagirali na te prijateljske nasv,ete angorski državniki, toda zdi se nam, na bi bila ta operacija zelo težka in da bi imela zgodovinske posledice. Res je Carigrad košček, ki bi ga nekatere velesile prav rade pobasale v svoj žep. Res je to mesto vedno de* moraliziralo Turke in res je tudi, da da* našnja Turčija zelo težko nosi bremena bivše prestolice. Toda Še težje bi bilo za turški narod odreči se prostovoljno važnemu delu svojega organizma tudi če mu je ta del v obremenitev. Politične vesti rr_- Zaključena beseda. »Balkan« prinaša na naslov Stipice Radiča sledečo anekdotG: Ta Radič je pravi baksuz, kakor ga jo imenoval Pribičevič. Ali se spominjaš, da so vsi njegovi prijatelji propadli? No? In? — Poglej najnovejše: Radič je osebno obiskal predsednika sodnega stola v Zagrebu, dr. ISačca, in se mu zahvalil za »plemenito ravnanje«. — Pa? — Vidiš, koj drugi dan je dr. Bačcu umrla žena, dasi ie bila zdrava in postavna ... — Kaj bo šele s tistimi našimi, ki so se včeraj z njim poljubovali! Takoj sem opazil, da zna Baja (Pašič), kaj dela, ko se ni hotel sestati s Stipico . . . ==■ Vse je pozabljeno. Povodom Ra-ch'čevega bivanja v Beogradu ie napisal »Balkan« med drugim to-le bridko resnico: »Po vseh žalitvah, ko so padale na račun Beograda in ki so bile često zelo težke, smo doživeli celo to, da je dobil Stjepan Radič nagrado. — Beogradski novinarji so pozabili vse, kar želi Človeško dostojanstvo in begali za senzacijami »priredili so RadiČu fan-faronado in resen človek mora od sramu zardeti. Ljudje, ki drže malo več na svojo čast, ne trpe, da bi jim kdo drzno opsova! očeta in mater in da bi bili zadovoljni s »prosim, oprostite«. Nočemo pogrevati starih grehov. Nočemo širiti stare mržnje, vendar pa s tem ni rečeno, da moramo delati to, kar je grdo. Dobro: sporazum sprejemamo, To je krasna stvar, a še bolje bo, če se čim dlje časa vzdrži. Toda biti vulgaren in igrati prave politične opice, tega ne moremo zamolčali. Stepami Radičujiaj se priredi resen sprejem in on naj čuti vso pezo položaja, v katerem so naša srca še ranjena, ker je nas zadel s svojimi brezsrčnimi izpadi.« =: Korošcev neslani odgovor. »Riječ« piše: Malo za Radičem je prišel tisti dan v Narodno skupščino Anton Korošec. Na stopnicah ga sreča zemljs-radniški poslanec Kokanovič in mu pravi smeje: Prišel je vaš predsednik. Ni več moj predsednik, odvrne jezno Korošec. Ali ste mu odnesli liter vina? == Radlčev sin očetu. Ko so beogradski novinarji vprašali Radičevega sina o očetu, jim je odgovoril: »Kar oče govori, je težko povedati. Bravo in točka I« Resnično: bravo in točka! == Oni, ki so »direktno sodelovali pri sporazumu . . .« Beogradska »Politika« poroča, da so na večerji, ki so jo radikali priredili RadiČu v hotelu »Palas«, prisostvovali samo tisti radikali in radičevci, ki so direktno sodelovali pri sporazumu. Nekaj vrst nato piše list, da je bil na banketu tudi notranji minister Boža Maksimovič. Zagrebška »Riječ pristavlja: On je resnično direktno sodeloval pri sporazumu z »obznano«. = Kurljozna izjava zagrebškega pre« iskovalnega sodnika Koerblerja. V zagrebškem »Jutarnjem listu« čitamo razgovor novinarja s preiskovalnim sodnikom Koerb-lerjem, ki je zasliševal Stepana Radića v zaporu. Med drugim hvali sodnik Koerbler fenomenalni Radićev spomin In pristavlja: »Tako sem imel priliko, da se prepričam, kako tolčejo človeški možgani zakon o prostornosti, to je, da so skladišče poseb- = Z narodno varnostjo Reke se pečajo razni italijanski listi, razglagajoč, da s pogodbami med Italijo in Jugoslavijo na Reki bivajočim Jugoslovenom dopuščene jezikovne pravice nikakor ne morejo ogrožati itall-janstva reškega mesta. Hrvatska šola m hrvatski odvetnik na Reki ne pomenita nevarnosti za Reko. Potrebno pa je bilo, ozirati se na jugoslovanske zahteva glede na Italijana v Dalmaciji Brez reciprocitete nI Šlo hi tako je morala Reka vzeti nase »žrtev« pravic za Jugoslovene. Reška »Vedetta d'ltalia« klice gorje onemu, ki bi se drznil dotakniti reškega italijanstva. Reki bi nič ne škodovalo, ako bi bili razni znani kričači bolj mirni m tihi. »Vedettl« se vidi, da silno nerada trpi take »pravice« za Jugoslovene. Ako ne bodo Rečani nehali z neprijaznostjo proti Jugoslovenom in ako ne prično upo- števati dejanskega položaja, ne bodo na Reki nikdar boljše razmere. Ni treba misliti, da se bomo mi kdo ve kako pulili za današnjo Reko in ni se treba zanašati na pisane pogodbe in si jih razlagati tako, kakor da so Italijani dali nam kake velike ugodnosti. Vse je odvisno le od Jugoslove-nov in za sožitje je treba pred vsem na reški strani ravnanla in nastopanja po situaciji. Kakšna je situacija na Reki, prizadeti pač dobro vedo. Sport Internacijonalni lahkoatletski miting na Dunaju Udeleženci: Avstrija, češkoslovaška, Jugoslavija, Madžarska, Nemčija. Jutri v nedeljo se vrši na Dunaju mednarodni srednjeevropski lahkoatletski turnir, ki naj bo merilo za jakost in razvoj lahke atletike v posamnih državah. Turnirja se udeleži pet zgoraj omenjenih držav. V nastopnem podajamo rezultate, ki so jih te države dosegle v posamnih disciplinah: 1000 m: Češkoslovaška 10.9 (Linke), Nemčija 10.5 (Ran), Jugoslavija 11 (Matz) (neoficijelni 10.9 Valtrič), Avstrija 10.8 (VVeinzinger), Svetovni rekord 10.4 (Pad-dock). 400 m: Češkoslovaška 52 sek. (Vikou-pil), Nemčija 48.3 (Braun), Jugoslavija 52.4 (Kojlč), Madžarska 49.7 (Karocznv), Avstrija 51.1 (Mahr). Svetovni rekord 47.6 (Lidell). 800 m: Češkoslovaška 2:00.2 (Strnište), Nemčija 1:52.2 (Braun), Jugoslavija 2:00.8 (Miškovič), Madžarska 1:57.2 (Matyasow-ski), Avstrija 1:58 (Mahr). Svetovni rekord 1:51.9 (Neredith). 1500 m: Češkoslovaška 15:46.4 (Dvorak), Nemčija 15:14.2 (Bedarff), Jugoslavija 17:12.6, Madžarska 15:27.7 (Gros), Avstrija 15:30 (Kantor), svetovni rekord 14:28.2 (Nurmi). Tek z zaprekami, 110 m: Češkoslovaška 15.8 (Jandera), Nemčija 15.3 (Tross-bach), Jugoslavija 17.3 (Jamnicki), Madžarska 15.8 (Stolnar), Avstrija 15.8 (Weilheim). Svetovni rekord 14.8 (Tompson). Met kopja: Češkoslovaška 56.86 m (Chmelik), Nemčija 62.14 m (Liidecke), Jugoslavija 55.88 m (Gašper), Madžarska 62.10 m (Cseithey), Avstrija 52.03 m (Kast-ner), svetovni rekord 66.10 m (MvrrhS). Met krogle: Češkoslovaška 13.335 m (Ivo). Nemčija 14.078 m (Haymann), Jugoslavija 13.930 (Ambrozv), Madžarska 14.450 m (Forb?.-th), Avstrija 13.420 m (MichI), svetovni rekord 15.544 m (Rose). Met diska: Češkoslovaška 42.630 m (Soucek), Nemčija 46.660 m (Steinbrenner), Jugoslavija 42.940 m (Ambrozv), Madžarska 45.840 m (Toldy), Avstrija 44.130 m (Michl). Svetovni rekord 47.582 m (Dun-can). Skok v višino: Češkoslovaška 1.850 m (Ballin), Nemčija 1.923 m (Pasemann), Jugoslavija 1.750 m (Jakopec), Madžarska 1.910 m (Gaspar), Avstrija 1.825 m (Hasel-steiner). Svetovni rekord 2.038 m (Osborne). Skok v daljavo: Češkoslovaška 6.755 (Sobotka), Nemčija 7.33 m (Kornberger), Jugoslavija 6.805 m (Spahič), Madžarska 7.16 m (Haluska), Avstrija 7.265 m (Egger), svetovni rekord 7.806 m (Hubbard). V slučaju okuženja neobhodno potreben« — Lahkoatletski boj Evrope proti Ameriki. Famozni sprinter Paddock je v imenu Newyorškega A. C. povabil elito evropskih tekačev, med temi Houbena, Hoffa, Paule-na, Martina in Wida v Ameriko, kjer bi v septembru nastopili v Štafetnem teku proti Amerikancem. Razen VVida so se vsi tekači vabilu odzvali. Evropska štafeta bo tako-le sestavljena: 100 metrov Hoff, 200 m Houben, 400 m Paulen, 800 m Martin, 1500 m Wide. — Jugosloveni na Dunaju Iožirajo v hotelu Viktorija (atleti, ki se udeleže meddržavnega tekmovanja peterih dežela). — Otvoritev Krekove koče na Ratitov- cu, združena z veliko planinsko veselico, se vrši v nedeljo dne 9. avgusta ob 12, tako da pridejo turisti, ki odhajajo s turi-stovskim vlakom, ravno prav k otvoritvi. Iz postaje Skofja Loka bo ta dan od tu-ristovskega vlaka vozil avtobus (za 25 oseb), ki pripelje izletnike v dobri uri do dolinskega izhodišča Češnjice; odtod je na vrh je 3*A ure. — Kari Koželuh prvak v profesionalnem tenisu. Kari Koželuh je v finalu za svetovno prvenstvo profesijonalov v tenisu zmagal nad Špancem Ploa in si osvojil častni naslov svetovnega prvaka. — Finska lahkoatletska prvenstva. Te dni so se vršila tekmovanja za finska lahkoatletska prvenstva. V desetoboju je zmagal 23letni Yrj61o, ki je dosegel 7671 točk, kar zaostaja samo za 40 točk, ki jih je dosegel Osborne na olimpijadi. Yrjolo je dosegel: 100 m v 12 sek.; skok v daljavo s 6.45 m, med krogle 13.60 m, skok v višino 1.80 m; 400 m v 52.8 sek.; 110 m z zaprekami 17.6; met diska 30.40 m, skok ob palici 3.20 m, met kopja 57.60 m, 1500 m v 4A3.8. — Skok črnca Huobarda. Poročali smo, da je nedavno Črnec, dijak De Hart Hubbard postavil nov svetovni rekord v daljavo s 789.6 m. Sprva so se pojavili glasovi, da je Hubbard skočil s pomočjo deske, vendar je ta trditev sedaj popolnoma ovržena. Amerikanec La Gendre, zmagalec na Olimpijadi, se sedaj pripravlja, da zruši tudi ta rekord. No, kmalu bomo frčali po zraku... — Novo pravilo oilsidea v veljavi o3 1. septembra t. 1. naprej. S 1. septembrom t. I. stopi tudi pri nas novo, po Fifi sklenjeno pravilo ofsidea v veljavo. JNS bo pozval vse klube in podsaveze, da se imaio odslej držati novega offside pravila in sicer v vseh prvenstvenih, pokalnih in reprezentativnih tekmah. V prijateljskih tekmah pa bodo klubi smeli sami Izbirati pravilo, po katerem bodo hoteli igrati. Letošnje tekme za kraljevi pokal se bodo vršile še po starem pravilu. — Lahkoatletski miting za dame, ki ga je nameraval prirediti AŠK to nedeljo, Je preložen. — Hazena-družina SK Ilirije gostuje v soboto v Zagrebu in nastopi v revanšni tekmi proti hazena-družini zagrebške Viktorije na Miramarski cesti. — Popularnost nogometnega sporta v Splitu. Kako popularen je nogometni sport v Splitu, v mestu prvaka Hajduka, se razvidi iz sledečih tekem, ki so jih igrali sam! profesijonalni igrači: Zemljoradnikl : Pristaniškim delavcem 0:0, Čevljarji Brivcem 1:0, Metalci : Drvarjem 2:0, 2ivežarjl : Tiskarjem 2:1. Menimo, da bi nič ne škodilo zdravju marsikaterega uradnika In delavca v Ljubljani, Če bi v svojih prostih urah igral nogomet, mesto da postopa po pivnicah in hodi na brezdušno ljubljansko promenado. — Objava kolesarskega podsaveza Slovenije. Vsi podsavezni kolesarski klubi, kakor tudi posamezni kolesarji, ki bodo razstavili kolesarsko športne predmete povodom letošnjega ljubljanskega velesejma v času od 29. avgusta do 8. septembra t. I. naj blagovolijo omenjene predmete Izročiti upravi velesejma, ki jih bodo hranila do razstave. Vsa tozadevna pismena vprašanja naj se naslovijo na: Kolesarski Podsa-vez Slovenije. — Zvezdna dirka v Celje. Upravni odbor K. P. S. je sklenil na današnji seji. da priredi zvezdno dirko in kolesarski zlet v Celje dne 9. avgusta t. 1. Ob tej priliki se bo vršilo tudi zborovanje celokupnega kolesariva Jugoslavije. Kakor vsako leto, naj tudi letos vsak klub oziroma vsaka kolesarska Sekcfja priredi v lastnem delokrogu iz svojega sedeža v Celje kolesarsko dirko V. L Križanovska: 7 0 Kraljestvu nesmrtnih Roman, — Vse, kar pripovedujete, je tako čudno, da ne vem, kje se me drži glava^ s—« je zamrmral zdravnik. =—= Pomirite se! Razumem vašo razburjenost, Icer sem jo nekoč sam doživel. Sicer pa vas moram opozoriti še na nekatere podrobnosti, da si boste na jasnem glede dobrih in slabih strani življenja, ki šteje stoletja tako, kakor štejete vi leta. Pomeniva se najprej o fizični strani: vi nikoli ne zbolite; niti utrujenost, niti mraz, ne vročma ne bo mogla vplivati na vas. Spali boste iz navade m krepko. Lahko boste Pa živeli tudi brez spanja. Lakoto ali bolje rečeno prijeten tek boste Čutili, to-'da v skrajnem slučaju boste lahko dolgo preživeli tucfl brez vsake jedi. Skrivnostni eliksir daje neznano moč ne le telesu, nego tudi duši Spoznali boste vse, videli in slišali tudi to, kar je drugim smrtnim nedostopno, če se boste dotaknili bolnika, bo takoj ozdravel. Slednjič se vam ne bo treba bati ne strupa, ne krogle, ne ognja, nobenih posledic bujnega življenja. Skratka, vaše telo ne bo podvrženo razkroju; toda iz te fizične ječe je zelo težko osvoboditi dušo. Zdaj Še nekaj o socijalnem položaju. Narajana je vzel iz zabojčka zavoj papirjev/ Evo dokumentov, U potnuieio zakonitost imena in posestev princa Narajane Supramati. Tole je pa — moja oporoka, ki jo ie potrdil angleški notar v Kalkuttl S to oporoko zapuščam mlajšemu bratu, ki je po imenu tudi Narajana Supramati, vsa posestva in drugo imetje, Čigar seznam je tu, kakor tudi sto milijonv, naloženih v vseh bankah starega in novega sveta. Narajana je stopil zopet k omari in odprl več predalčkov. — Vsi so polni raznih draguljev in dragocenih kamnov; vsak dragulj 'zase predstavlja celo premoženje. Tu pa — pritisnil je na gumb, nakar se je odprl sosedni predalček, širok hi okrogel kakor vodnjak, — leže kepe čistega zlata. Kako giio-bok je ta zlatonosni vodjnak, ne vem. Morebiti sega do vznožja te gjore. Vsekakor pa je ta zakladnica neizčrpna in vam nudi carsko življenje. Zdaj si oglejva še drugo stran medalje. Ko je Človek do grla sit naslad, ki jih nudi neizmerno bogastvo, ko nasiti svoje samoljubje z osveto in nizkotnostjo ljudi, ki klečeplazijo pred zlatom, ko je že okusil greh ljubezni v vseh oblikah, se ga loti strašna bolezen, ki spremlja dragoceni dar nesmrtnosti, namreč prenasičenost. Loti se ga nepremagljiva želja bežati iz tega šuma in hrupa, od vseh zabav posvetne nečimurnosti ter se umakniti človeški laži in požrešnosti. Ko si je že vse ogledal in vse preizkusil, postane njegova duša v neumornem telesu utrujena. Začuti nujno potrebo osamljenosti in tišine, loti se je nepopisna želja po svobodi Toda kdor hoče to razumeti, mora sam vse doživeti. Ko sa me mučili taki trenotki obupa, tuge in nravstvene duhovne utrujenosti, sem se umaknil v zapuščeni grad ali pa v osamljeno zavetišče v Himalaji Tam sem iskal v popolni osamljenosti, izvzemši par nujno potrebnih služabnikov, utehe in pozablje-nja v delu in spanju. Toda spanec — ta tovariš in tolažnik bednih in obupanih — me ni mogel več pomiriti, mti mogel zaglušiti mučne disharmonije med dušo in večno zdravim telesom. Delo je bilo še najboljše sredstvo in tako sem vsepovsod strastno iskal resnico. Pa jo je bilo težko najti kljub zagonetni in čudoviti sili, ki je Živela v meni. Zlasti pa sem se zanimal za to peklensko snov, polno izkušnjav, kakor čaša opojnega vina, čigar grenkobo čuti tisti, ki jo je izpil do dna. In evo, ne glede na vse svoje prizadevanje nisem mogel ničesar spoznati. Brskal sem po vseh knjigah o magiji in hermetični vedi, toda vse je bilo zaman. Alkimisti so zaman iskali življenjski eliksir. Jaz pa sem ga imel v rokah in vendar ga nisem mogel analizirati. Bili so v mojem življenju mučni trenotki ko sem trkal na peklenska vrata m klical peklenske duhove. Hrepenenje po življenju m nasladah jih je mamilo. Cesto 33 se prikazali in me prosili, naj jim dam vsaj kapljo te tekočine, da bi dobili človeško obliko. — In vi ste dajali tekočino tem nečistim bitjem — Je vprašal Ralph, ki se mu je vrtelo v glavi od tega, kar je slišal Narajana ie odkimal z glavo. Kaka morete kaj takega misliti? Ne, bil sem (prvenstveno, skupitsko, parno, handicap itd.). Na cilju je vse potrebno preskrr-lje-no, kakor skupni mascrskl lokal. *\lravn*$\a pomoč, skupni cilj itd. Vsi p. t kolesarski klubi se naprošajo, da sigurno do 28. t m. javijo podpisanemu odboru značaj dirk;, oddaljenost v kilometrih, število dirkačev. Dne 29. t. cn. bo sestavljen razpor&d, ki bo za vsak klub obvezen. Kakor vsako leto, naj se tudi letos snide v Celju polnoStcvi!-no kolesarstvo Jugoslavije ter s tem pokaže jakost in velik napredek na kolesarsko športnem polju. Vsi dopisi naj se naslovijo na z. Fran Ogrina, blagajnika K. P. S. Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Mednarodni lankoatlećicni miting zagrebške »Viktorije« se vrši 2. avgusta. Na sporedu so teki 100, 200, 400, 800, 3000, 10.000 i 4 krat 100 m, skoki z zaletom v vis, v daljino, s palico in troskok, mexanje kopja ,diska, krogle in kladiva. Tekmovanja se vrše celi dan. Lahkoatletični miting za dame priredi to nedeljo zagrebški »ASK«. Prvi športni vseučiliškl profesor. Na univerzi v Leipzigu se je ustanovila stolica za telovadbo in sport. Za izvanrednega profesorja te stolice je bil imenovan prof. dr Altrock iz Berlina, znan aktivni športnik is športni pisatelj. Zdravstvo Lauxa- serum proti sifilisu Iz centralne Amerike prihaja vest, ki bo najbrže poiasnila danes ie neznane začetke sifilide. Morda poda tudi novo pot zdravljenja te najstrašnejše sodobne bolezni. Vest je vzeti z veliko rezervo, ker še ni gotovo, ali je vir, iz katerega prihaja, avtentičen. O sami stvari pa poroča prof. Do-leris v pariški medicinski akademiji sledeče: Na temelju preiskav dveh" argentinskih medicinskih strokovnjakov prihaja sililida lz centralne Amerike in je bila prvotno bolezen lam. Živali so prenesle bolezen že preje, nego so jo poznali v Evropi, na peruansko prebivalstvo, španski konkvista-dorji, ki so vdrli na Peruansko 1. 1525, so se nalezli sifilide od Peruank in pozneje zanesli bolezen v Evropo. Argentinska zdravnika Jauregui in Lan-zelotti sta bolezen študirala na živalih samih. Tekom tega študija se jim Je posre. čilo zastrupiti lame s sifilitičniml bacili, ki so jih vzeli od sifilitično okuženih ljudi. Živali so naglo obolele. Nadaljnl potek bolezni je bil isti kot pri znani obolelosti teh živali. Približno po 20 dneh infekcije so se pojavili znak! oteklin, pozneje so nastopili celo karakteristični sekundarni znaki. Pri lami poteka sifillda hitreje nego pri človeku. Po treK letih bolezni so žrvali crknile. Nekaj dni pred koncem se živali polaste težke živčne motnje. Učenjaka sta pozneje povzročitelje živinske sifilide zgojila v člc veški krvi. S temi kulturami sta nato cepila živali, jih imunizirala In sifllido -v prvem In drugem stadiju popolnoma ozdravila. Po 5 do 7-letnem opazovanju sta ugotovila, da so živali okrevale. Zdravnika sta metodo prenesla tudi na zdravljenje ljudi in dosegla v Buenos Airesu velike uspehe. Od 40 slučajev pa sta ostala samo 'dva v stalnem zdravniškem nadzorstvu In pri tem se Je izkazalo, da sta popolnoma ozdravela. Opazovanja o vplivu tega seruma pri človeku so pravzaprav še pomanjkljiva. O uporabnosti seruma bo mogoče soditi šele, ko se bodo preiskave raztegnile na več sto slučajev. Prof. Krapf poroča, da se je o tej stvari govorilo tudi pred 25 leti na amerikanskem kongresu v Stuttgartu, ki je razpravljal o tej stvari na podlagi poročila španskega pesnika Gomare. Gomara je pripovedoval o bolezni lam in alpakov v peruanskih gozdih, ki je bila enaka sifilidi in ki se je prenašala tudi na človeka. Peruanci so zdravili bolezen z mastjo Iz živega srebra in žvepla. Torej način zdravljenja, kakor se je prej tudi v Evropi zdravila sifilida. Tudi velblodi in druge Živali ss nalezejo te bolezni V prihodnjil letih bodo bolezen preiskovali še boli natančno in ni izključeno, da pridejo učenjaki do prav zanimivih konstatacij. Zaenkrat pa ostane salvarsan še najboljše in najsigurnejše sredstvo proti sifilidi. itaifiitttn za siitaMI Tabor! neizprosen, ker sem se vedno bal dotakniti se teh neznanih, groznih zakonov. Toda klical nisem samo nečiste, temveč tudi Čiste, skoraj božanstvene duhove. Kakor solnčni žarki so se mi prikazovali ter mi pripovedovali o veri in molitvi Jaz pa nisem več znal militi. In česa naj bi bil prosil božanstvo? Saj sem bil nesmrten, pretila me ni nobena bolezen ali nevarnost; kopal sem se v neizčrpnem bogastvu, a stoletja so okovala mojo dušo kakor bron z brezbrižnostjo. Le prenasičenost me je mučila. Skrival sem se v najbolj zapuščenih gradovih samo zato, da bi se mi povrnilo veselje do življenja ir ljudi —■ Kaj je res tako težko živeti brez gorja in razočaranja, ko človek ne čuti pod seboj brezna smrti? <—- je vprašal zdravnik. Narajana se je glasno zasmejal. — Vi še niste razumeli, kako tragikomičen je tak položaj. Življenjski eliksir ohrani nedotaknjeno telo in razvija skrite duševne lastnosti, ne more pa preprečiti, da bi ne krvavelo to, kar živi v nas. Pod skorjo, ki so jo ustvarile izredne razmere, drhti duša, in ta se včasih zelo mučno oglaša. Ne-davno sem preživel ljubezen, — tako ljubezen, ki se mi sploh ni zdela mogoča, ki objame vse človeško bitje. Pa se je ženska, ki sem jo oboževal in hotel poročiti, prehladila in zbolela. Bolezen se mi ni zdela nevarna, toda kar naenkrat se je poslabšala in čez nekaj ur je ljubljena v mojem naročju izdihnila. Pomislite dobro: ona ie umrla, jaz oa sem imel življenjski ehksir! * * t Štev. 16? •SLOVTN^K 1 N ARQ D« dnt 26. fuBja 1925. Stran S. katastrofa i Poljani dolini (Predavanje g. uni v. prof. dr. Kasala.) Na sestanka članov inženirske zbornice nagistrarni zborovalrrid je 23. t, m. unrv. of. dr. Kasal imel zanimivo predavanje povodenjski katastrofi v Poljanski dolini To predavanje strokovnjaka bo zanimalo tudi širšo javnost in zato podajamo zelo poučni prvi del predavanja široki javnosti. Univ. prof. dr. Kasal je med drugim omenjal: Približno pred enim mesecem je zadela Poljansko dolino katastrofa, ki je povzročila, kakor znano, izredno veliko škodo. Prepotoval sem dolino od Škofjeloke do Zirov ter mi je čast dati o svojih opazovanjih to-le poročilo; Ne oziraje se na škode, ki so nastale na travnikih in vrtovih v neposredni bližini Žirov vsled nanošenega peska in gramoza je glavna škoda oziroma nesreča zadela vodno napravo Električne strojne družbe v Žirih, kateremu objektu hočem posvetiti prvo pozornost. Jez elektrarne je zgrajen nad u tokom potoka Zavodnice v Poljamščico. Padavinska površina od izvira Poljanščice ter njenih dotokov do profila jezu znaša po vodnem katastru 100.7 km2. Po vodnem katastru znaša vsakoletna nizka voda 760 litrov na sekundo, 10 mesečna voda 950 litrov na sekundo, 8 mesečna voda 1730 litrov ter nekako 9 mesečna voda okoli 1.500 litrov (obratna množina). Ako preračunamo vodne množfcie po znanih Iszkowskijevih jednačbah, dobiuo za vsakoletno nizko vodo 800 litrov na sekundo, nrnožno s katero je mogoče večji del leta računati 1400 litrov na sekundo, ter največjo katastrofalno vodno množino 200 kubičnih metrov na sekundo. Ti rezultati se ujemajo zelo dobro z vodnim katastrom, kar mi naj služi kot dokaz, da so koeficijenti v Iszkowski-jevih jednačbah pravilno voljeni. Dolžina Poljanščice od izvira do profila jezu znaša 16 km, za katere dolžine navaja Honsell kot katastrofalno vodno množino 2 kubična metra na 1 km2 padavinske površine. Po tem bi znašala katastrofalna vodna množina pri 100 km padavinske površine 200 kubičnih metrov na sekundo t. t dobim isti rezultat kakor pri Isckovskem. Kot temelj študije hočemo torej v na-dalinem računati $ tem, da je pretakalo ob katastrofi skozi strugo Poljan ščice 200 kubičnih metrov na sekundo. Dolžina krone jezu Zirovske vodne naprave znaša okoli 60 m. Pri katastrofalni vodni rrmožini 200 kubičnih metrov na sekundo ie morala potemtakem pretakati voda v višini 126 cm nad krono jezu. Ker je krona jezu izpeljana povprečno 6 m nad dnom struge je znašala globočina vode tik pred jezom okoli 730 cm, dočim cenimo glede na vodne množine in profil vodno globočmo pred jezom na kako 2 m. Prepadna višina t. j. razlika med zgornjo in spodnjo vodno gladino je znašala potemtakem 5 m 26 cm. Ako bi bil jez brezhibno zgrajen, bi bil moral tudi pri tej znatni vodni množini obstati. Toda k nesreči se je velik del jezu ob desnem bregu podrl. Podrti del jezu, ako ne vpoštevam njega zidov je, v kolikor je že zazidano na suhem, znaša nekaj nad 20 m, pri višini nad dnom struge 6 m. Ko se ie fez takorekoč v enem trenotku podrl, ter skoraj brez sleda izginil v valovih, je nastalo iz stališča zakonov hirdavltke Isto dejstvo, kakor bi se naenkrat potegnila velikanska zatvornica v dolžini 20 m, ter povprečni globočini 6 n t L zatvornica 120 kvadratnih metrov plosk vel Preračunjeno po znanih jednačbah za nepopolni prepad ori višini spodnje gladine 2 m. ter skupni višini 7.26 m dobim, da le moralo v prvem trenotku odtekati skoz! podrti del jezu 800 kubičnih metrov na sekundo ter čez krono iezu v kolikor je ob- stal t. i v dolžini 40 m na daljnih 130 kubičnih metrov na sekundo. Sknpa] tore] 930 kubičnih metrov na sekundo. To pa je bil seveda le prvi val, po katerem se je morala vodna gladina v nekaj sekundah znižati, ter je voda prenehala pretakati čez krono jezu, ki je obstal, ter se je valila naprej izključno le skozi podrti del jezu. V tem trenotku je moralo odhajati od začetka skozi odprtino jezu okoli 800 kubičnih metrov na sekundo t j. 4 krat toliko, kakor je znašal dotok vode. Nad jezom, ki ima znatno višino, ter je takorekoč že vodna pregrada, pa je bilo nakupičeno pri dolžini vodnega bazena 2000 m, ter profilu bazena tik ob jezu 300 kvadratnih metrov vsaj skupno 300.000 kubičnih metrov vode Vodna gladina bazena se je po predoru jezu začela zniževati, katero zniževanje je trajalo toliko časa, dokler ni nastala kontinuiteta v odtoku in pritoku. Čas, ki ga ie bilo za to treba bi znašal pri odtoku 800 kubičnih metrov 375 sekund ali pri povprečnem odtoku 400 dvojni čas, t. j. 750 sekund približno 13 minut Ta račun se vjerna z izjavami očividcev, ki zatrjujejo, da Je vodna gladina Poljanščice silno narasla, toda naenkrat se je privalfl vodni val, ki je takorekoč v momenta zvišal vodno gladino že itak narasle Poljanščice še za 1 do 2 m. Ta val je trajal približno Četrt ure, nakar je začela voda zopet naglo padati. Da podprem gorenje navedene številke sem Izvršil še merjenja v profilu približno 1 km pod jezom t. j. v onem profilu kjer so bile izpeljane tlačne cevi elektrarne čez strugo Poljanščice. Največja do sedaj znana vodna višina v tem profilu, ki bi torej odgovarjala izračunani katastrofalni vodni množini 200 kubičnih metrov na sekundo je bila taka, da je bila globočina vode 3.50 m pri šrirti profila 40 m. Ta višina odgovarja pretočnemu profilu 84 km2 pri omo-čenem obsegu 40 m. Hitrost vode znaša potemtakem 2.40 m na sekundo ter po Kut-terjevi jednačbi izračunani padec vodne gladine 1.30%A. Pri vodni rrmožini 700 kubičnih metrov na sekundo t j. pri množini, ki je pretakala v tem profilu neposredno po katastrofi jezu, je znašala globčfna vode po izjavi očividcev • 650 cm kir' odgova-ja pretočnemu profilu 160 m2 ter hitrost vode 4.4 m na sekundo. Po Kutterjevi jednačbi bi znašal v tem trenotku padec vodne gladine l.7%n kar je napram izračunjenemu padcu l.3%ft pri množini 200 kubičnih metrov na sekundo dobro mogoče. Iz tega je razvidno, da je moje Številke smatrati za precej zanesljive, ter računsko podprte. Iz teh Številk pa je takoj razvidno, za kako ogromno višino je morala narasti voda v celem vodotoku od jezu žirovske elektrarne naprej, ter je takoj razvidno, da je katastrofalne posledice povodnji prišteti precejšnji nrsri na račun katastrofe Žirov-skega jezu. Uverjen sem po študiju na iicu mesta, da bi v slučaju, da je obstal Žirov-ski jez najbrž obstala tudi Gladkova žaga, obstalo bi cevje elektrarne, ter gotovo vsaj nekaj lesenih jezov, ki jih je ^oda izvzem-s*i enega (v Poljanah) vse odnesla. Nadaljna moja opazovanja se nanašajo ta nižje jezove v Poljanski dolini od Žirovske elektrarne navzdol. Zanimivo je, da je voda popolnoma porušila, ter skoraj brez sleda odnesla betonski jez posestnika Sta. novnika v Gorenjivasl, dočim so vsi ostali leseni jezovi ostali takorekoč neporušenl. Se bolj zanimivo je, da je betonski jez v Gorentivasi voda odnesla že preje, ko se še ni prignal gori navedeni vodni val, dočim so leseni jezovi prenesli tudi izrsdne vodne množine nastale po predrtju Žirovske ga iezu. Toda betonski jez v Gorenji-vasi, zgrajen od nekega nestrokovnjaka, je bH naravnost vzor nerazumljive površnosti. Pr os ve ta roman Vsak zgodovinski dogodek ima nedvomno vpliv tudi na kulturo Človeštva, z druge strani pa pripravlja razvoj človeka in njegovih idej tla za realiziranje tega ali onega zgodovinskega dogodka. Zgodovina in kultura človeške družbe sta v medsebojni odvisnosti. Če vzamemo za izjemni slučaj sodobne razmere, lahko ugotovimo to-le stanje: evropska kriza kot zgodovinski dogodek ie nedvomno v zvezi z razvojem evropske kulture, ta pa kot rezultat duhovnih dejanj gotovega števila osebnosti zopet vpliva na razvoj zgodovinskih dogodkov Zato lahko trdimo, da je spravila vojna s svojimi posledicami na površje mnogo problemov, ki so bili pred vojno nekako skriti pri poedinih narodih. Največji odmev so našli dogodki zadnjega desetletja v nemški kulturi, ker je ona po naključju usode največ trpela. Vojna in povojne razmere so zadele to kulturo tako, da trpi danes na materijelnih in moralnih posledicah. Nemška literatura je bila prva oovojna leta v kaotičnem stanju, žalil jo le ekspresijonistični val, ki je hotel zadušiti vse zdravo in dobro Slednjič se je začela v Nemčiji ljuta borba med dvema strujama — med ekspresijonistično In tako-rvano neklasično. Zdaj se je začel položaj lolagoma Čistiti. Nemška literatura se je mogo naučila od novih Idejnih struj, še eč je pa odklonila ter vzela za osnovo ojo klasično kulturo tako, da se zdaj ?šno obnavlja Sodobni nemški roman pa ni mogel v svo; ti razvoju prezreti dveh velikih mož evn - ke kulture sploh, namreč Flauberta in Dosf j>vskega. Francoski duh je skozi dolga stoletja vedno vplival na nemško knj?evnost in rbratno. G. Flaubert spada med duhovne voditelje sodobnega nemškega romana glede na obliko in slog. Vpliv ruskega duha se pričenja šele oozneje. za* to pa tem intenzivnejše. Dostojevski j spada med duhovne očete sodobne nemške proze glede na poglobitev, čustvo in duh. Problemi, ki čakajo rešitve po vojni, zanimajo z malimi izjemami vse nemške pisatelje, toda najbolj se pozna njihov vpliv pri Thomasu Marmu m Jakobu VVasser-mannu. To sta dva glavna zastopnika novejše nemške književnosti, ki vodita pro-metejevsko borbo za človeka In umetnost. Ni dvoma, da je stopil svet, Življenje in človek v neko posebno bazo svojega razvoja, ki je, kakor vse kaže, najbolj nevarna stari kulturi človeške družbe, ker lomi, razbija in uničuje vezi med človekom In svetom. Človeško življenje je bilo že od nekdaj težko in nevarno, toda nihče nI mogel misliti, da pride to življenje nekoč tako daleč, kakor je danes. Zdaj stojimo pred razvalinami vere, upanja in ljubezni do človeka. Vse gre na oltar egoizma. »Jaz« je vsakemu človeku začetek in konec vsega nebanja. Humanost, sočutje, usmiljenje, ljubezen do bližnjega, dobrodelnost, resnica In Iskrenost — vse to je zdaj glupost. Mehanizirani človek si prizadeva z vsemi silami mehanizirati tudi življenje: priklenjen je na zemljo, ne pozna več čustev, nima duha, tuji so mu plemeniti cilji in ideali, ne briga se za blagor vsega človeštva, pozna in priznava samo materijo in melianizme. V svoji veliki seriji romanov m povesti »Der VVendekreis« skuša predočiti Jakob Wassermann sliko te dobe. Sodobna nemška proza ne pozna večjega mojstra kot je on v opisovanju zagonetnih pojavov v Človeški duši. VVassermannu se pozna šola Dostojevskega. Njegova impozantna slika naše dobe je dogodek ne le v nemški, nego v svetovni literaturi sploh. Dočim se bori VVassermann za Človeka, se bori Thomas Mann, drugi znameniti nemški pisatelj novejše dobe, za umetnost Tudi umetnost kot duhovna funkcija člove- ka je stopila zadnja leta v zelo nevarno fazo svojega razvoja. Neštete škole, — iz-umi in futurizmi so zanesli kaos v razumevanje, ubili so čut za merilo, harmonijo m slog. skušali so ubiti celo misel In idejo samo, prekoračili so meje možnosti in dovoljenega, ker so se izneverili splošni Člo-večanski kulturi in ubrali svojo ekscentrično pot Umetnost je bila že v nevarnosti, da zaide na stranpota in sigurno pogine, ker je postala igrača v rokah navadnih šarlatanov in žonglerjev. V tem žalostnem stanju literature je velika figura nemškega pisatelja T. Manna res prava luč v temi. V vseh svojih dosedanjih delih se bori Mann za harmonijo, obliko in slog v umetnosti, pa tudi izven nje. Ideja in oblika zanj nista ločeni, ampak združeni in razvrščeni z redko spretnostjo od prve do zadnje strani vsakega njegovega dela. Thomas Mann je usvojil od Flaubtri vse najlepše. Zato ostanejo njegova del Opičji proces u slikal kot spomeniki na c umetnost, umetnika V kratkih vrs podrobnega preglc sodobne nemške p. svetovni literaturi ) borbo človeka za 'm i m seboj, ni mogoče podati stanju in uspehih Zato se hočemo omejiti samo na nekatere najnovejše romane. Patrijarh nemške literature G. Haupt-mann je izdal nov roman »Otok velike matere«, ki ga je kritika živahno komentirala. Bernhardt Kellermann je začel priobčevati v» V. HI. Zeirung« roman Braje Schellen-berg«, ki bo zelo zanimiv. Heinrich Mann starejši brat Thomasa Manna, vodja nemške revolucij onarne omladine, zaključuje serijo svojih satiričnih romanov, v katerih se norčuje iz sodobne družbe. Ta serija se je pričela z »Državljanom« in »Beduini«. Intimna podrobnost iz literarnega delovanja obeh bratov Mann je, da se večno prepirata med seboj. Zadnje H. Hessovo delo je roman »Sidarta« iz življenja indijskih menihov In fakirjev. S tem krasnim delom je zaslovel Hesse kot eden najboljših zastopnikov proze v sodobni nemški književnosti Med najbolj popularne pisatelje Nemčije spada gotovo VValdemar Bousels s knjigo »Avanture čebele Maje«, ki je prevedena tudi v bolgarščino. Zadnje njegovo delo so »Čudaki in junaki«. Alfred Deblin, najoriginalnejši med originalnimi, je izdal nedavno nov roman »Planine, morje in giganti*. Zelo pridno dela tudi Maks Brod, ki je Že zaslovel s svojimi romani »Franzi* in »Življenje z boginjo«. Omeniti bi bilo še Gustava Madrinka, fantasta U. H Eversa, nekdanjega ekspresij onis ta Franza VVerfela, H. Fr. Blunka^ Kolbenheierja, Fritza von Unruh in pisateljico Klaro Fibig. S tem pa še ni zaključen niti površni pregled sodobne nemške literature in njenih glavnih predstaviteljev. Vendar je pa že Iz tega razvidno, da so Nemci zopet marljivo na delu, da prekose druge narode na tem polju. ★ ★ ★ — Književna republika, mesečnik za vsa kulturna vprašanja prinaša v julijski številki poleg literarne vsebine še zanimiv članek Cesarca o Stjepanu Radiću in njegovem izdaisrvu dne 27. marca t. T. — Skladatelj Emil Adamič je zložil osem lahkih moških zborov na narodno besedilo iz Štrekljeve zbirke in jih ie poklonil pevskemu društvu »Ljubljanski Zven« ob njegovi dvajsetletnici. Zbirka izide v je- /. K. DARWIN. Danvinov Imenski potomec š svojo nečakinjo pred neko trgovino. Ta I Dsnvin sicer ni ftko znamenit naravoslovec kakor njegov prednik. Ogromni lepak pa f nam povet da so pri njem naprodaj različne obleke, da je mož pristaš Darwinove 1 teorije in da zahteva, na1 C «r—Kj*Jijr~ se^ T^ožhi »Ljubljanskega Zvona«. — Goriški mestni svet bo razpuščen. Goriški mestni svetovalci se zelo radi prepirajo med seboj. Dela malo. be*:ed pa mnogo preveč! FaŠistovska organizacija je pozvala svoje pripadnike, ki so občinski svetniki, da nemudoma odlože to čast. in sicer radi tejra, ker mestni svet radi duha. ki vlada v njem, ne more delovati, kakor je njegova naloea Vladni komisar bo dosedanji župan Bombig. — Promocija. Na univerzi v Padovi je nrr m oviral doktorjem prava gosp. Stanko S u c. — Zrelostni Izpiti za tolminske učite-Tfsr.iVe se nri^no v v^mu dne 2S. t. m. — 0*r*mske volitve v Tdn?* se bodo torej vršile v znaku razkola med Slovenci Vlada je preudarno odgodila volitve na nedoločen čas, tako da se bodo Slovenci med seboj lahko preniraTi *n prerekali na dolgo in široko in kadar bo prilika primerna, poseže vmes najbrže ne v korist Slovencev. Fašisti nridno hodijo okoli in mešajo H be-,gajo voli'ce KoTunistI so s sporom, ki so ga izzvali klerikalci, zelo zadovoljni. Ako bodo trpeli slovenski interesi, pade krivda edino nfl klerikalce. — Stare novce po 5 In 10 stotfnk Hndo sprejemale iavne blagajne še do 31. avgusta, po tem dnevu ne več. Tako raznanja rimsko finančno min-istrstvo. — Dijaško Športna tekmovanja. V nedeljo 26. t. m. se bo vršila na igrališču Vala na Trsteniku nogometna tekma med dijaško renrerentanco goriške in Istrske pokra-lire. Vršile se bodo tudi lahkoatletične tekne. — Divja ženska. V ulici Utelll v tržaškem starem mestu sta se prepirali in tepli dve mladi ženski Marija Novelli, lastnica zloglasne hiše, je bila hujša in je zakadila svoje zobe v uho nasprotnice Karolme Može, ki je doma iz Lokve. Nesrečni Karoltoi so v bolnici odrezali viseči uhelj. — V Kožbani le razpisana služba občinskega tajnika. Plača znaša 6000 lir poleg aktivitetne in draginjske doklade. — Novo izobraževalno društvo se je ustanovilo v Gročani v Istri. Dobilo j« trne »Krasno polje«. — Nova žrtev vojnega streliva. V Oz-noricah pri Sv. Luciji je znani stavbeni podjetnik Peter Štrukelj napel j aval vodovodne cevi za neko novo zdradbo. Udaril je po cevi s kladivom m cev se je razpočila. Štrukelj je padel na tla in na poškodbah1 umrl. Njegov delavec Josip Tušar iz Sp. Idrije je precej poškodovan. Zdravi se v goriški bolnici. V oni cevi je bil ekrazit. Cev je našel menda Štrukelj nekje na noiiu. F ROTI EVO LUCIJSKA LIGA V DAYTONU, ki je prodajala povodom opičjega pro* cesa razne knjige in spise Darwinovih nasprotnikov. — Tu so na razpolago Brvanove knjige in Martinsov *Pekel in univerza** * Brvan in Scopes. Mesto Dayton, ki si te napravilo v širnem svetu tako slovesno ime, misli ustanoviti univerzo, ki se bo zvala Brvanova univerza. Tako «e hoče izkazati hvaležno branitelju sv. pisma proti evolucijski teoriji. Uvede se zbirka in v Day-tonu upajo, da zberejo v kratkem 1 milijon dolarjev za ustanovitev novega vseučilišča. Scopes je bil seveda odpuščen iz službe v državi Tennessee, dobil pa je že celo vrsto ponudb z Taznih ameriških univerz in višjih učiteljišč tako na primer z univerze v Ken* tukjiu in Chicagu. Tudi njegova sestra Lela, ki je bfla učiteljica v Padukahu, je bila odpuščena iz službe, ker se je na vprašanje, kaj misli o svojem bratu, izjavila, da soglaša ž njim. Sedaj je dobila povabilo na višjo dekliško šolo v Tarritovu v državi New-York, Sodišče (Prizivne obravnave pri deželnem sodišču.) Pranje časti Pletilka Romilda Hribarjeva je tožila Gusto Vidičevo, češ, da ji je umazala čast. Toženka je dolgovala toži-teljici 10 Din in ko je poslala Hribarjeva služkinjo dolg iztirjat, je rekla Vidičeva, da je prav, ker ni sama Hribarjeva prišla, katera »ji je premalo«, je hinavka, ki se "t obraz sladka, pri tem pa okrog pripoveduje, da Hribarjeva ne zna delati, zato pa tudi dela nima. Pri prvi obravnavi je bila Vidičeva deloma oproščena, a Hribarjeva je proti oprostitvi prijavila vzklic, ki pa ga je senat zavrnil. Za kaj se vse brigajo hišni oskrbniki. Josip Jerman, železničar v pokoju, je oskrbnik neke hiše v Šiški. V tej hiši stanujoče stranke so razdeljene v dva sovražna tabora. Oskrbnik s svojo stranko črti v nasprotnem taboru posebno neko Marijo Somrak, ki je imela nezgodo, da je brez poroke dobila otroka, ki pa je kmalu po rojstvu odšel med »angeljčke«. Hišni oskrbnik je poizvedoval pri somišIjenicaK v hiši, ako so videli priti aH oditi babico, a ko so mu to vede ali nevede zanikale, je šel nesrečno mater ovadit policiji, da je opustila pri porodu potrebno pomoč ter je morda zato otrok umrl. Somrakova je prišla v preiskavo, a je bila oproščena, ker je dokazala, da je imela babico. Sedaj pa se je tarča zasukala ter je Somrakova tožila oskrbnika Jermana zaradi obrekovanja, oz, žaljenja časti. V prvi instanci je bU Jerman obsojen na 100 Din globe, a se je pritožil. VzklicnI senat se je postavU na stališče, da je bil Jerman kot hišni oskrbnik upravičen poizvedovati, da se ne godi v hiši kak nered ali sploh kakšna nepravilnost* zato ga je oprostil. Zakaj so kašljale. Gdč. Ivana BonČar-jeva iz Sempeterskega predmestja je tožila Ivano Herharievo in Jožef o Kačarjevo, da sta pred njo pljuvali in je pri tem Merhar-jeva rekla: »Krivoprisežnica, služkarica, stara »jungferca«. Obe sta bili pred okrajnim sodiščem oproščeni, ker sta vsako psovko tajili, glede pljuvanja pa trdili, da sta bili prehlajenf. Obenem pa sta vložili tožbo proti tožiteljici, češ, da je tudi ona proti njima pljuvala. Bončarjeva pa je prinesla pred sodišče kar zdravniško spričevalo, da žalibog mora kašljati in pljuvati Ker je Bončarjeva napravila pa sodnike vtis verodostojne osebe, se bo cela razprava v navzočnosti vseh treh] in prič še enkrat vršila. Zdravnica za živčne bolezni. »Pridite k meni vsi, ki trpite na revmatizmu in bolnih' Živcih!« Tako je vabila gdč. Marija Puš na Zalokarjevi cesti. Dasi je imela oblastveno dovoljenje samo za športno masažo, t. j. za masiranje z roko in za zdravljenje kurjih očes, je obtoženka pacijente preiskovala, določevala bolezen, dajala zdravila In masirala s pomočjo elektrike. Do takega postopanja si je svojila pravico zato, ker je dolgo časa prakticirala po bolnicah kot redovnica, med vojsko je bila višja sestra in prednica vojaških bolnic, a tudi po vojski je delovala v raznih kopališčih kot maserka n. pr. v Krapinskih toplicah. Njena dokaj obsežna praksa v Ljubljani je prišla pred sodišče, ker je neka za revmatizmom bolna žena Šušteršičeva po njenem zdravljenju tako resno zbolela, da so Jo morali peljati v bolnico. Puševa je bila zaradi mazaštva obtožena in obsojena na 10 dni zapora, a se je pritožila. Pritožil se Je pa tudi državni pravdnik zaradi prenizke kaz ni. Deželno sodišče je obe pritožbi zavrnil ter potrdilo prvo obsodbo. Dvonožna lisica. Delavčevi ženi Piš' kovi v Šiški Je nekdo odnesel iz kurnJl rjavo kokoš. Sum je letel na sosedo Ant nijo Zidarjevo, pri kateri so videle sose taka jajčka, ki se dobijo v zaklani kokr Še bolj je potrdila sum 31etna Znidarje hčerka, ki Je pripovedovala, da je mat jedla kurjo »župco«. Vočigled tolikim d kazom je bilo tajenje zaman, posebno, k je Tončka že presedela zaradi tatvine mesece ječe. Obsojena je bila na 1 ted zapora in na povrnitev 45 Din za rjavi Zidarjeva se je pritoiila, toda vse pri stare? 467479 smo 4« »3CtTv gTTSTT NAgOU« dne 20. jnnja lgzo. ste v. 16\ Dnevne vesti. F Ljubljani, dne 25 Julija 192S. JadrtttisEa Železnica« 20 današnjo otvoritvijo liško*jaoran* s*e železnice stopa Dalmacija v popol« nosna novo era svojega procvita in na« p redka. Kakor pravljica se čuje poro* čilo, da se je ta velevažna gospodarska, kulturno in strateška proga zamislila že po bojih z Italijo L 1866. in da je av* strijski parlament uzakonil gradnjo liSko*jadranske železnice leta 1873. In .vendar se tedaj uzakonjena železnica otvarja šele danes po skoro polstolet* nem odlašanju. M Avstriji, kjer je od* ločala protialovanska politika Dunaja in Pešte, je prišlo do nasprotja med tema in posledica je bila, da je pol sto« letja madžarska politika preprečevala izgradnjo lisko * dalmatinske železnice, ker je favorizirala Reko. Kršna, kultur« no in zgodovinsko nadvse bogata po« krajina, ki spada razven tega med naj* lepše pomorske pokrajine Evrope, je ostala na ta način brez pravega zaledja, brez globljih kulturnih in političnih sti* kov s Hrvatsko in še dalje s Slovenijo in Srbijo. Neprecenljiv je pomen nove želez« niče, ki bo v doglednem času spajal Zagreb s Splitom v pičlih 8 urah, do* Ičim se je do sedaj Dalmacija dosegla jpo dolgotrajnih pomorskih vožnjah. Tujskemu prometu se odpirajo novi iz« gledL S tujskim prometom pridejo mi* lij oni v deželo in tudi gospodarstvo bo dobilo nove pogone in čvrste veletrgo* vinske stike s celokupnim zaledjem prostrane jugoslovenske države. Ni pa samo gospodarstvo, ni samo tujski promet in kultura, ki bodo vsi pridobili od nove liško*jadranske želez* niče. Je tu še političen moment, ki bo za to pokrajino izdatne važnosti. Z j a* dransko železnico se bo pojačala tista smernica naše državne politike, ki ji pravimo nekaj let sem v naši politični in gospodarski publicistiki «jadranska ori j en taci j a» jugoslovenske države. Ja* 'dransko morje že stopa v ospredje vseh naših trgovinskih, gospodarskih, pro* metnih in političnih aspiracij. Na Ja* dranu vidi naša država veliki izhod, svoje široko okno v svet. Temu oknu bo treba širokega, neoviranega razgle* rda, neskaljene pomorske svobode. Za to bo morala skrbeti naša zunanja poli* tika več kakor doslej. Tudi v strankarskem oziru zaživi Dalmacija z liško*jadransko železnico novo življenje. Ne bo stala več tako pasivno ob strani, kakor je stala prva leta jugoslovenskega državnega življe* nja. Brez dvoma bo Dalmacija pojačala falnge jugoslovenskih mest ter povda* rila odslej premalo strogih^ gospodar* skiK in socijalno«kulturniK državnih .vprašanj pred ozkimi, političnimi vpra* Žanji. Dalmacija bo odslej aktivno so* delovala pri konsolidaciji države. Slovenija se tudi lahko raduje nove Zveze. Nedosegljiva Dalmacija nam stopa bliže in bližnji stiki bodo oplodili rudi naše gospodarske težnje, naše jav* no življenje, naš narodni temperament t južnejšo klimo, s širšimi obzorji, ★ ★ ★ <£s=a imenovanja v sodni službi. Imenovana sta: za višjega sodnega svetnika pri ležernem sodišču v Ljubljani deželnosodni rvetnik Peter K e r š i č, za svetnika pri 'deželnem sodišču v Ljubljani okrajni sodnik h predstojnik okrajnega sodišča v Ljuto-neru dr. Nilko Gaber; premeščeni so: leželnosodni svetnik in prestoinik okrajnega sodišča Jurij Gregorc iz Radovljice V Kranj, deželnosod. svetnik in predstojnik skrajnega sodišča v Črnomlju dr. Rupert Del e S t ina v Radovljico, okrajni sodnik r Celju dr. Jakob K o n d a kot deželnosod-if svetnik k okrožnem sodišču v Celju; okrajni sodnik v Novem mestu Božidar R o-n i h za deželnosodnega svetnika k okrož-lemu sodišču v Novem mestu; sodnik v Norem mestu Viktor Kobe je imenovan za okrajnega sodnika istotam; okrajni sodnik h predstojnik okrajnega sodišča v Gornjem uradu dr. VojteH Hočevar je premeščen Y Brežice. — Iz državne službe. Premeščen je ob! okrajnega glavarstva Kranj k okrajnemu glavarstvu Ljubljana-okolica veterinar Jo-iip Čeh': vpokojeni so pri direkciji držav-iih železnic v Ljubljani uradniki Leopold Pahor, Fran J u v a n, Jakob P1 e K o n, jvan Se'dlaček in Martin Znidaršič. — Globe za neupravičene šolske zamu- so se zadnji čas primerno zvišale. Ta jmedura je bila za reden šolski obisk, zlati po deželi, potrebna, ker so zlasti klcri-ialni učitelji dajali kmetom potuho in za-hude opravičevali! Ker postopa napredno Ičiteljstvo strogo po predpisih, to seveda tlerikalnim krogom ni povšeči, ipak se — ladi ali neradi — udajajo v svojo usodo! ili pa pravimo: Red mora biti! Postava je I os tava! —e— _ Na višjo pedagoško šolo v Zagrebu pode v bodočem šolskem letu sprejetih 100 tičiteljev(ic). Prošnje za sprejem je poslati tadnji čas do 31. avgusta t. 1. Sprejeti ne morejo biti oni, ki še nimajo treh let službe, tn oni, ki so že prekoračili 38. starostno leto. Ostali pogoji za sprejem so: vložiti je treba službenim potom tozadevno prošnjo In ji priložiti nastopne listine: 1. zrelostno spričevalo, 2. usposobljenostno sprlčevilo, 3. potrdilo o Številu službenih let, 4. službene ocene za vsa leta, 5. krstni list, 6. zdravniško spričevalo, 7. službeno poplsni-co z navedbo, če je kdo poročen in ima otroke. V prošnji je navesti, za katero skupino se je odločil, eventualno še eno skupino, če bi v oni, za katero se je odločil, ne bflo več prostora. Skupin je pet, in sicer: I. za narodni jezik s književnostjo, zgodovino in zemljepisjem; II. za tuje jezike (najsi bode že za nemški, francoski ali italijanski), s književnostjo, narodni jezik in zgodovina; za III. za prirodopis (zoolo- gija, botanika, mineralogija in geologija, geografija in kemija); IV. za matematiko, fiziko in kean-rjo; V. za vsakovrstno risanje, opisno geometrijo in matematiko. Sprejetih bo v vsako skupino po 20 kandidatov. Dni za H. skupino bodo delali vzprejemnt izpit, da se že prej ugotovi, če imajo toliko predznanja, da bode mogoč ugoden uspeh. Oni, ki bodo sprejeti, obdrže vse službene pravice za časa studiranja. O sprejemu bodo ob pričetku predavanj obveščeni po službeni poti. — Pašićevo sliko prinaša »Naš čas vo vobrazati«, ilustrovani list lužiških Srbov. Pašica opisuje kot velikega srbskega politika. — Izlet srbskih poljedelcev v Slovenijo. Na inicijativo Srbskega poljedelskega df l-štva odpotuje sredi avgusta večja skupina srbskih poltedcfcev v Slovenijo. Izlst bo veljal v prvi vrsti poljedelstvu v Sloveniji Obenem se bodo pregledale slovenske zadružne ustanove. — liga proti tuberkulozi. Ministrstvo narodnega zdravja je odposlalo th\ Lj. Sto-janovića, Šefa tuberkuloznega oddelka državne bolnice v Beogradu kot delegata na skupščino mednarodne unč je proti tuberkulozi, ki se vrši te dni v Parizu. — Pred slabo vinsko letino v Hercegovini Po poročilu ministrstva poljedelstva so letos vinogradi v Hercegovini zelo trpeli radi trtne bolezni. Vsled tega je tudi cena vinu v Hercegovini poskočila za 2 do 3 dinarje pri litru. — Kartel lesne industrije. V Beogradu se vrši avgusta meseca velika skupsčiaa lesnih mdiistrijcev iz vseh. dežel Srednje Evrope. Na skupščini bodo sklepali o ustanovitvi kartela srednjeevropske lesne industrije. — VL kongres židovske omladine Jugoslavije se vrši od 10. do 12. avgusta t 1. v Osijeku. Na programu kongresa, ki je zarmšljerf obenem kot zlet, so razne telovadne, športne in pevske prireditve, je tudi razstava dečph del. Kongres priredi Savez židovskih omladinskih udružen j. — Pred veliko stavko lesnega delavstva v Bosni. Vsled gospodarske krize, ki je zadela v prvi vrsti bosansko lesno industrijo, so lastniki vseh lesnih industrij znižali delavske mezde in zvišali delovni čas. Proti temu se je dvignil oster odpor lesnega delavstva in je delavstvo ponekod že stopilo v stavko. Pričakuje se, da se stavka v kratkem razširi na vse lesno delavstvo Đosne. V Plašku stavka 800 delavcev. — Za popravo poti od Ogulina dO PHt-viških jezer je rninistrstvo odobrilo 210.000 dinarjev. tj_ — Nova železniška postaja v Sloveniji Ministrstvo saobračaja je izdalo odlok, s katerim otvarja na železniški progi Ormož —Murska Sobota nova železniška postaja, ki se bo imenovala Ljutomer-Trg. Postajo prirede za potniški in tovorni promet. — Inšpekcija poljedelskih šol Ministrstvo poljedelstva je imenovalo komisijo, ki ima nalogo, da pregleda delovanje in ustrojstvo poljedelskih šol v Srbiji in Južni Srbiji. —i Zakon o vinu. Posebna komisija v ministrstvu za poljedelstvo in vode ie izdelala končno redakcijo zakonskega načrta o vinu. Načrt predlože v kratkem ministrskemu svetu, nakar pride pred Narodno skupščino. ~ Prijeti kupčevalci z dekleti Zagrebški kriminalni organi so v Novem Sadu prijeli 5 oseb, dva lastnika javnih hiš in pet artistinj tamošnjega American bara. Vsi aretirani bodo prepeljani v Zagreb, kjer se bo nadalje proti njim postopalo. Iz Novega Sada so prekupčevalci z dekleti v sredo odpeljali 191etno telefonistko Dušico Subo-tin. — Štetje tujcev na Francoskem. Toliko se je nabralo tujcev na Francoskem, da je vlada v velikih skrbeh in ne ve, kaj bi z njimi počela. Ministrski svet sklene, da se preštejejo vsi tujci In izženejo vsi oni, ki se ne izkažejo z eksistenčnimi sredstvi in taki, ki so sumljivi. — Iz raznih krajev države. V Donavi sta pri Beogradu med kopanjem utonila natakar Dragoljub Basič in dijakinja Vuka Stanković. — V selu Prevojesi je strela udarila v Hišo posestnika Vujinoviča ter ubila hčerko Anico, dočim je ostal poleg stoječi brat nepoškodovan, — Nezgode pri kopanju. Kopalna sezona k sreči letos Še ni zahtevala nobene člo* veške žrtve, vendar se je že primerilo več slučajev, da so nekatere že se potapljajoče rešili v zadnjem hipu. Tako bi te dni na ta* kozvanem «Vollmondu», t. j. ob GradaŠčici skoraj utonil v mlakuži čvrst mladenič, ka* terega je prijel krč. V zadnjem hipu so ga opazili nekateri plavači in ga rešili. Vode je popil že precej. — Savinji so pri Celju te dni iztrgali kar štiri žrtve. V ponedeljek popoldne je neka ženska, ki ni znala plavati, pod železniškim mostom zabredla v globoko vodo in se pričela potapljati. Na njen krik sta prihitela dva fanta in jo spravila na su* ho. V torek popoldne je neki 121etni deček med ruvanjem padel s plavajočega mostička in izginil pod vodo. Iz valov ga je rešil neki gospod. Fantič je bil že nezavesten. V če* trtek sta zašla v globoko in deročo vodo ne« ka gospa in neki deček in so oba komaj rešili. Malo več previdnosti pri kopanju! — Samomor orožnika na Bledu. Na Bledu se je 23. t m. ustrelil neki orožnik. Ustrelil se je v vozu, s katerim se je peljal proti kraljevemu dvoren. — Samomor Dunajčana na Sušaku. Na Sušaku se je pri km 54 treščil med vožnjo pod vagone neki tmladenlč, po identiteti Nemec z Dunaja. Vlak ga je popolnoma raz-mesarfi. Pri samomorilcu niso našli drugega kot listek z napisom: »Ne vprašajte zakaj sem se ubil. To je moja osebna zadeva, ki vas ne zanima. Vendar bodite prepričani, da bi vj storili Isto na mojem mesto. —^ Kur t.« Na roki je imel mtodfrig nrstao a sledečo gravirano vsebino v neađceni je-z&n: Vedno Te ljubim — Loufee — Wien 1924.« Policija sedaj poizveduje, kdo bi mogel biti zagonetni samomorilec. — Vročina In nevihte. Iz Francije poročajo nadalje, kako so vročini po celi deželi sledile grozne nevihte. Razkriva se vedno večja škoda. V Alzactii ie bflo tudi več človeških žrtev. Požari so uničfli številne stavbe in poginilo je mnogo žrvdne. V Ly-onu je zgorela večja tovarna. V Londonu je bila nekaj dni neznosna vročina, za njo so prišli strašni nalivi, grom in treskanje. Nekatere ulice so bile zalite z vodo več ur. Toča je i>ovzročiIa po deželi veliko škodo. Temperatura se je nekoliko znižala. Na Ho-lanskem so imeli 22. t. m. strahovit dež in poplave. V Brabantu gorijo gozdovi. Z Dunaja poročajo, da je nastopila v četrtek afriška toplota. Pri 34 stopinjah vročine so Dcnajčani kar drli v kopališča. V Berlinu traja vročina. V sredo je bilo že ob 10. dop. 32 stopinj Celzija v senci. Primanjkuje vode. Pri nas smo včeraj pričakovali dež pa ga ni bilo. Danes je zopet toplo. Ako primerjamo poročila o vročini, viharjih, poplavah in toči drugedi z našim vremenskim stanjem, je pri nas še ugodno. Ni stalnega vremena ali neviht in škode ni m nadejamo se, da jih tudi ne bo. Naš kmetovalec potrebuje sedaj lepega vremena in tako-le vmes za potrebo malo dobrega dežja. Saoska kronika je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) traja kakor štirje pari drugih) Dobivajo se v prodajalnah! Iz L!«b!mne. — Gremij trgovcev v LJubljani opozarja vse svoje Člane, da poteče rok za vložitev pridobninskih izjav za priredbeno dobo 1926/27 dne 31. julija t. 1. Oni, kateri izjave še niso vložili, naj to store čimpreje. — Mestna občina in skrb za šole. Poroča se nam: Dočim so bile pod bivšim občinskim svetom postavljene v proračun za šolska popravila in potrebščine le neznatne svote odn. nezadostne, so se pod sedanjim gerentskim svetom vpostavile v proračun uprav lepe svote, t. j. od 25— 80.000 Din za posamezne šole. če se pomisli, da imamo v Ljubljani 7 ljudskih in 4 meščanske šole v 8. poslopjih, s! lahko izračunamo, koliko mestna občina samo za šole žrtvuje. Kje pa so podpore v denarju m materijalu za zasebne šole, »pomožno šolo«, dnevna zavetišča in 2 šol. vrtca! Skrb za šolo pa se vedno izplača v vzgoji mladine. — Zdravstveno stanje ponesrečenega g. Rafaela Thallerja, ki je postal žrtev avtomobilske nesreče na Jeperci pri škofi i Loki, se je precej izboljšalo m je bolnik že izven nevarnosti. — Velik nedostatek opažamo leto za letom na našem zelenjadnem trgu. Dasi je bila naprava tržnice, kakršne imajo manjša mesta, kakor je Ljubljana, že pred dobrimi 20 leti sprejeta v načrt mestnega občinskega sveta, je še danes zelenjadni trg tak, kakor je bil tedaj, ko so ga po porušenju siare gimnazije prestavili izpred rotovža na sedanji prostor. Ko bi bili takrat zasadili ob njem vsaj vrsto kostanjev! Ljubljanski zelenjadni trd je sedaj izpostavljen vsem vremenskim nezgodam. Solnčni žarki neizprosno palijo prodajalke in njihovo blago. O slabem vremenu ni zanje zavetja. Po zimi brozgajo v sneženi plundri. Mestna zdravstvena oblast naj bi si ogledala sedaj, kako je zmrcvarjeno blago v žgočih solnčnih žarkih. Tako sparjeno zelenjavo morajo vživa-ti Ljubljančani kar vendar ne ustreza hi-gijeničnim pravilom. Ne zahtevamo nemo-mogoče. Tržnica se ne more pričarati čez noč na Vodnikov trg; a izpustiti se ne sme nje naprava iz vidika. Upamo, da mestna oblast, ki je že toliko storila v prospeti ljubljanskega mesta, odpravi ta kričeči nedostatek v bližnji bodočnosti. S t — Društvo vpokojenega učiteljstva Slovenije v Ljubljani naznanja vsem članom, da so vljudno povabljeni v I. mestno šolo v sredo 5. avg. 1925 ob 3. popoldne na Ledino. Dnevni red isti kakor lani. — Odbor. — Izgubila se je volčja pšica pod imenom »Drina« ter naj se odda proti nagradi naslovu Anton Sila, Sv. Petra c. 49 ,Istotam se dobi druga iste pasme zatekla. 1438/n — Na šentjakobski sejem v šotorih danes, v niedeljo 26. julija na sokolskem telo-vadišču na Prulah opozarjamo občinstvo še enkrat. Vojaška godba, ples na odru, naj-raznovrstnejša originalna zabava. Vstopnma 5 Din, zastavnine za steklenice ni. Začetek ob 4. pop. 1434/n — Pevsko društvo LJ. Zvon odslej vsak pondeljek ženski zbor, vsak torek in četrtek moški zbor. Točno! 1433/n — Ne pravega kosila, ne pravo večerje si ne morejo misliti oni, ki so se privadili testenin. Ko pa bodo spoznali okusnost In točnost »Pekatet«, jih bodo Še težje pogrešali — Kopanje v Izid — nevarno. Pišejo nam: V tej tropični vročini so hodijo barjanski otroci Iz Havptmancc m Ilovice kopat tudi v Ižico. Ta Je pa radi gostih vodnih rastlin in blatnih tal za otroke opasna, zato naj bi varnostna oblast kopanje v tem potoku sploh javno prepovedala, starši pa naj bi se na nevarnost opozorili. — Divjanje kolesarjev po mestu. Pišejo nam: Danes vlada pri kolesarjih uprav — divja svoboda: Cestno-pollcijskim predpisom se kar posmehu jejo In zato divjajo ti odrasli in nedorasli fantalini po trotoarju, hodnikih, parkih in drevoredih kot zbesue'i, se opozorilom pasantov ironično posmehuje jo, policijskim organom pa pravočasno <—* JTftgpdfl, ftam tttlffm vaM- na ga kak Dnevna kronika je že dolgo molčala o idiličnih prizorih in dogodkih na bregovih planmskočiste in biserne Save. V teh pasjih dnevih, ko solnce po dolgotrajnem deževju pripeka z vso močjo, drve brhke In staso-vite mladenke v lahnih krilih, mtsičastl, kot Indijanci ogoreli mladeniči, možje in skrbne dame, otročaji in paglavci na savske bregove. Povsod ob Savi od Črnuškega mostu tja daleč do Tomačevega pravo vrvenje, kričanje, hihrtanje, pritajeno smehljanje, dirjanje, rokoborba, plazenje, plavanje itd. Savski bregovi so spremenjeni v pravcato mravljišče. Plavači in plavalke so po nekod postajali zadnji čas zelo brezbrižni in miso dajali posebne pozornosti na svoje obleke in imovino. Najbrže zato, ker kronika ni nikdar javljala rn opisovala drznih skokov dolgoprstnežev. Zadnje dneve je bilo na Savi več drznih tatvin. UzmoviČi in izmikači, ki gotovo niso z idealizmom prežeti ljubitelji plavalnega sporta, se plazijo okrog po bregovih in čakajo na ugodno priliko, da se kot mačke in risi priplazijo do obleke in izmikajo v prvi vrsti denar, dragocenosti in v najslabšem slučaju obleko. Razočaran je bil klasično zagoreli Bruno. S svojim prijateljem sta se pri Toma-čevem urila v plavanju na veliko daljavo. Nista pazila na svoje stvari To je zapazil uzmovič in hajdi na delo. Izmikač denarnic je imel dober plen. Prijatelju Brunu je Izmaknil lepo in drago denarnico, toda le 70 Din. Njegovemu tovarišu pa okoli 120 Din. Ko sta se pozneje oblekla f^r potipala po denarnicah, da si privoščita dobro ok-ep-čilo, joj! Denarnice ni bilo! Bruno je flegmatično zabetitil: »Hudičev lopov! Vsaj denarnico bi mi pustil!« Res! Na dnevnem redu so tatvine. Skoraj vsak dan! Zelo je bila razočarana tudi lepa gospa Mina. Marljivo se je hodila na Savo kopat. Vse popoldne je živahno bro- dila po savskih valovih. Kazala je tudi svoj< krasne ki dolge korale, ki jih je imela ovite okoli vratu. Včeraj je koraU spravila med svojo obleko. Po kopanju vtliko razočaranje. Do njene obleke se j3 najbrž splazil uzmovič ter ji je odnesel dragocenost. Lepa gospa Mina se ne more več ponašati s svojim nakitom! V samotnih oddaljen9i ter z vrbami in drugim grmovjem zasenčenih krajih se dogajajo idilični prizori. Dnevni kroničaT k prizanesljiv ter noče opisov*;! teh za čedne perčke prav prijetnih momenrov. Auiateur-U tograf, prijatelj France pa Ima že prav interesantno zbirko lepih m veselih prizorov,^ posne tih naravnost po naravi. ^udno je letos, da dnevna kronika še ni zabeležila mnogo nesreč« 11 tu pa tam si kak drznem plavač malo poreže ob skilah nrge in roke. Pa nrč hudega! Večjo nesrečo je doživela le gibčna g.-^podična Suzi ir Šiške. Ta bi bila kmalu utonila. No, za r^eno življenje se je požrtvo^al njem kavalir in jo hitro izvlekel iz hladnih savskih valov. Ob strmeiših bregovih to se nastanili t.dl rokoborci, tarzani in drugi športniki. Premetavajo vam ves dan kamenje. Tolčejo se v prsa, da je veselje. Ti>di grška borba je ponekod v praksi. Na'bolj častno na Javskih bregovin pa je zastopana šišenska Tiladina, ki včasih v dolgih vrstah, kako: kafca pomorska sila izvaja piavalne manevre po savski strusri. Tako vam Je seiaj življenje na Savi v račjih dnevih, ko pritiska /rotma, dočim j2 bilo popreje mirno in tih^ m so se videl« le tu pa tam zgodnji plavail. k$ se hodijc ni Savo krepčat in zdravit že od prvih spomladanskih dni. Tem ljudem zavida kroničar njih zdravje in krepke živce. Kdor je razdražljiv in razburljiv, naj le pride v hladne savske vode. Zanj je to najboljše zdravilo. kolesar na — hodniku ne povozi ali podere! Ljudje bodo prisiljeni, če se ob'ast ne bo zganila, seči po samo- in sil obranu! —a— — ZasaČen kolesarski tat. Dne 24. t. m. je pred Borzo dela na Dunajski cesti pro* dajal brezposelni ključavničarski pomočnik Anton Wolf kolo sumljivega izvora. Ž njim se je pogajal strojnik R. F., ki je izjavil, da ve za kupca kolesa. Wolf se je nato sestal s Franom Novakom, katerega je omenil F. in pogodila sta se za ceno 700 Din za kolo. Ker se je Novaku kupčija zdela sumljiva, je \Volfa prijavil policiji. Zaslišan na krimi* nalnem uradu, je \Volf sprva odločno zani* kal, da bi kolo ukradel, trdeč, da se je ž njm pripeljal iz Mostarja. Končno se je udal in je priznal, da je kolo 23. t. m. ukradel pred pošto v Kočevju. Kolo ima številko 1,068.556, je prostega teka, črno pleskano, z nekoliko navzgor obrnjeno balanco. Lastnik naj se javi na policiji — Ni izključeno, da je Wolf zadnje čase izvršil več kolesarskih tatvin. — Vreme v Ljubljani Dne 24. ob 21. uri 202° C, zračni tlak 759.4. Dne 25. t. m. ob 6. zjutraj: 14.5° C, zračni tlak 760 (732), vlažnost 100, megla. Opoldne 26.5° C, 759 (731) zračni tlak. vlažnost 96%. — Hrastniškl pralni prašek Čisto sam perilo snežnobelo opere Vam! 50/L Tofe pravi zamotek Aspirin tableta &y* katare izvrstno polajiavajo boli Paste na modro-belo-rdeSo pečatno znamko I Iz i Redni sestanki Samostojne oamo-kratske stranke v mestu Celju ob sredah so tako dobro obiskani in je zanje toliko zanimanja, da se bodo letos vršili tudi v počitnicah in sicer kakor doslej vsako sredo ob pol 9. uri zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. Somišljeniki, ki ostanejo v mestu, so vabljeni k udeležbi na sestankih. —c Jesensko porotno zasedanje v Celju. Za tretje redno porotno zasedanje v letu 1925. je imenovan za predsednika porotnega sodišča v Celju dvonK>sodni svetnik in predsednik okrožnega sodišča dr. Josip Kotnik, za namestnike pa višja dežel-nosodna svetnika dr. Friderik Bračič rn dr. Ivan Premschak ter dež. sod. svetnik Valentin Levičnik. —c Obrtne zadevo. Gospodarski svet Občeslovenskega obrtnega društva v Celju si je v svoji prvi seji dne 20. t. m. izbral za bodoče poslovno leto predsednikom g. Vfoka Kukovca, tajnikom g. Miloša Hoh-njeca, blagajnikom g. Karola Perca. Izvolili so se obenem trije odseki m sicer 3-članski odsek za sestavo novih društvenih pravil 3-51a kikj vabim k številni udeležbi pri spre> vodu. Župno predsedništvo vodi zlet, stvar našega odbora in odsekov pa je da zletno delo dobro pripravimo in di ga vzorno izvršimo. Bratje, v vztrajnosti in vestni požrtvovalnosti je mot sokloskega udruženja. Branimo to mo» ralno moč, vzdržimo priznano ugledno tradicijo! STAROSTA. Sokolska župa Ljubljana. Bratje In sestre! Naš župni zlet, praznik bratstva in se-sterstva se bliža. 2e prihodnjo soboto bodo zadonele raz starodavni ljubljanski Orad mogočne fanfare ter naznanjale sokolski Ljubljani pričetek župnega praznika. V nedeljo, 2. avgusta zjutraj pa bo od vseh strani sveta hitelo članstvo na sokolski Tabor zavedajoč se svojih dolžnosti, da prisostvuje velikemu sestanku vsega članstva svoje župe. Bratje In sestre! Zato pridite vsi, ki čutite sokolsko, kl čutite narodno, da se pozdravimo na taborskih tleh in da položimc račun o našem delu narodu svojemu. Zdravo! 1437/p Župno starešinstvo. Gospodarstvo Sladkorni trg Tudi prejšnji teden je vladalo na svetovnem sladkornem trgu zatišje. Deževnemu in hladnemu vremenu je sledila vročina tako, da se je sladkorna pesa povsod dobro razvija. Padavine so znašale ponekod do 30 mm dnevno. Vsa prorokovanja In ugibanja o letošnji letini sladkorne pese so še prezgodnja, vendar pa vse kaže, da bo pridelek sladkorja letos vsaj tolik, kakor lani, če ne večji, kar je zelo verjetno. Posledica večje produkcije bo ostrejši pritisk na sladkorno industrijo, ki zadene zlasti one države, kjer se je sladkorna pesa v večjem obsegu šele začela gojiti Ze letos sta čutile ta pritisk Jugoslavija in Italija, deloma tudi Bolgarija. Z napetostjo pričakujejo gospodarski krogi, kakšne posledice bo imela reforma sladkornega gospod-»r«tva v Angliji. Anglija hoče na videz poh- ' ->*z-poselnost v sladkorni industriji da Je začela pospeševati sladkorno pcav», ^ resnici pa hoče dati tej Industriji čim večjo neodvisnost Tudi če bo letos res obratovalo v Angliji 10 sladkornih tovaren proti 3 v lanskem letu, ne more imeti zaposlenost par sto sezonskih delavcev nobenega vpliva na celokupno število brezposelnih, ki le že davno prekoračilo 1,000.000. Letos so zasejali na Angleškem s sladkorno repo 60.000 juter (1 jutro = 0.41 ha) več, nego lani, ko je bilo zasejano samo 22.627 Juter. Treba je še omeniti da je v Angliji dražji kot drugod ne le investicijski kapital, nego tudi prevoz in delavci Zato angleški sladkor ne more konkurirati z evropskim, dasi mu nudi država najobsežnejšo zaščitno carino. Cene sladkorja so prejšnji teden zelo fcadle. Konzum kupuje tudi pri najnižjih tečajih zelo malo, ker ni pričakovati, da bi (i cene v doglednem času znatno opomogle. Tudi v Londonu cene sladkorja rapidno padajo. Po nizkih cenah so se kupci še precej oglašali, po visokih pa nihče ni hotel kupovati. Na praški blagovni borzi sploh ai bilo prometa, ker gotovega blaga ni več mnogo v zalogi, pri novem so pa trgovci eelo rezervirani. Na Kubi se bliža sladkorna kampanja koncu. Dovoz v pristanišča pojema. Prejšnji teden je prišlo v evropska pristanišča 46.000 ton, predzadnji teden 52.000, lani ob tem času pa 32.000 ton sladkorja. Svobodna trgovina proti protekcijonizmu Free t-rade versus proteetion«. Tako se glasi naslov brošure, ki jo je izdal londonski Cobden club. Brošura je izvleček iz knjige »Narodni koledar«. Spisal je M. W. Gal-iacher, direktor Scortish cooperative who-losale societv, po naše škotske zadruge za nabave na veliko, en gros. Opazke direktorja te velike družbe so zelo podučne in se dajo uporabiti tudi pri drugih narodih. Približno 50 km okolu Glas-gowa so 60% vseh stanov člani te družbe. Galiacher postavlja vprašanje: Kakšne posledice se pojavijo, ako upeljemo splošno tarifo na vse škotske proizvode? Na vprašanje odgovarja nastopno: Na Škotskem dela 100.000 rudarjev. Letno izkopljejo 25 milijonov ton premoga. Od tega se izvozi 40%. Škotski rudarji ne pridobe s protekcijo. Rudarska industrija uporablja les, železo, jeklo. Vsaka taksa, ki se postavi na te predmete, zadene rudarsko industrijo in obenem tudi ladjedelstvo. Vse to odjekne tudi v rudarski industriji. Če dodamo k temu takse na kruh, maslo in svinjetino, dobimo, da bi rudar več izdajal, kot prejemal. Nastavljenci in transportni delavci se nahajajo v enakem položaju kot rudarji Lad-jtdelniška industrija je prastara škotska industrija. Ladjedelnice v Clydeu in Greeno-cku blizu Glasgowa spadajo k čudom sveta. Zgradba ladje zahteva vse polno predmetov in stvari, ki jih ne proizvaja dežela. Takse bi povišale stroške in bi znižale ceno proizvodov. Glasgowska produkcija je odvisna od transportov. Pro tekel jonistična politika bi transporte kratkomalo zadrževala ali celo ubila. Končon prehajamo do gradbene stro- ke. Kako naj pomaga protekcljonizem gradbenim delavcem? Tekstilne industrije so odvisne od Izvoza. Tarife na volno v smislu protekcijo-nizma zadenejo volno iz Avstralije in volno Iz Škotske. Uničile bi Izvoz škotskih volnenih proizvodov, ki bi se morali uporabiti m prodajati v deželi sami s 35 do 50% izgubo ad valorem. Neki industrijci železa in jekla, kakor Sir Hugh Bell so Izraziti zagovorniki svobodne trgovine. Drugi zahtevajo proteKCi-jo. 50% železne in jeklene produkcije se izvozi. Tudi od ostanka se proda v inozemstvo polovica. Izvoz v metalurgični industriji dosega potemtakem 75%. Kako naj protekcija, ki zviša prodajno ceno teh Izvoženih proizvodov, dvigne produkcijo? Uradni tečaji dinarja za avgust Finančno ministrstvo je določilo za avgust te-le uradne tečaje dinarja: 1 napolenondor 220.— Din 1 turška lira 248.— » 1 angleški funt 276.— » 1 dolar 56.75 » 1 kanadski dolar 56.25 » 1 zlata nemška marka 13.50 » 1 poljski zlotl 9.40 > 1 avstrijski šiling 8.— » 100 francoskih frankov 267.— » 100 švicarskih frankov 1,102.— » 100 italijanskih lir 209.— » 100 belgijskih frankov 262.— » 100 holandskih goldinarjev 2,278.— » 100 romunskih lejev 27.50 » 100 bolgarskih levov 41.30 » 100 danskih kron 1,200. » 100 švedskih kron 1,530.— » 100 norveških kron 1,020.— > 100 pezetosov 823.— » 100 drahem 91.— » 100 čsl. kron 168.— » l mil. madžarskih kron 800.— » Ti tečaji veljajo od 1.—31. avgusta 1925. Po njih se plačujejo tudi pristaniške takse. Rusko - poljska trgovinska pogajanja Te dni se je vrnila Iz Moskve delegacija poljskih industrijskih in trgovskih organizacij, ki se je mudila v sovjetski Rusiji več tednov, da pripravi teren za poljsko-sovjetsko gospodarsko sodelovanje. Ugledni član te delegacije, ravnatelj Zveze poljske industrije, trgovine in financ, Jerzy Lempičkl je izjavil o uspehih moskovskih pogajanj nastopno: »Naš namen je bil skleniti z Vneštor-gom (centralni organ za zunanjo trgovino) pogodbo, na podlagi katere bi prišlo do ustanovitve mešane trgovinske družbe, tako zvanega Sovpoltorga. Glavni namen te organizacije bi bil neprestano trgovsko poslovanje med Poljsko in sovjetsko Rusijo. V vseh važnejših točkah je bil dosežen sporazum. Treba je rešiti samo še nekaj vprašanj, kar bo nedvomno storjeno kompromisnim potom. Pri tem se ni treba bati, da bi bila omenjena organizacija ogrožena, ker nimamo normalne trgovinske pogodbe. Sai Rusija nima takih pogodb niti z drugimi evropskimi državami, pa vendar nI brez trgovinskih stikov z njimi. Konzularna pogodba s Poljsko je prva in še ta čaka na ratifikacijo varšavskega parlamenta. Navzlic temu so že mnoge države ustanovile z Rusijo skupne izvozno-uvozne družbe, kakor na pr. Nemčija, Avstrija In Švedska. V kratkem ustanovi tako družbo tudi Fran* cija. Poljska prihaja torej kot ena zadnjih držav, dasi meji neposredno na Rusijo. Ruske notranjepolitične razmere so spravile prebivalstvo v veliko bedo in povsod se čuti zlasti pomanjkanje Industrijskih izdelkov. Večina ruskih tržišč nI plačilno sposobna. Obnovitev teh tržišč Je odvisna v prvi vrsti od letošnje letine. Lanska letina je bila v Rusiji slaba. Letina odloči ne le o obsegu, nego tudi o tendenci poljskega uvoza v Rusijo. Treba je pa omeniti še na eno važno okolnost Pri sedanji monopolizirani zunanji trgovini Rusije sklepajo inozemske tvrdke pogodbe o ustanovitvi mešanih trgovinskih družb, ki imajo pravico do uvoza in izvoza številnih predmetov v mejah določenega kontingen- V. M. Dorošević: Vdava iz Efesa (Petronijeva pravljica.) V mestu Efesu je živela tako lepa ženska, da so govorile druge ženske, kadar so jo srečale: — Blagoslovljena bodi tvoja mati, ki je redila tebe krasotico! Moški so pa izzivali jezo bogov, češ: — He, kaj pa dremlješ, Jupiter, okrog svoje Junone! Evo brate, kdaj bi ti kazalo spremeniti se v bika in okrasiti čelo z groz- ; rrlml rogovi aH pa pričarati nase podobo j snežnobelega laboda, ali — kaj more na sveta bolj učinkovati — obsutl to novo Danajo z zlatim dežjem. Dvignlmo Čaše in počastimo Parisov spomini Sreča, da ob vznožju gore Ide nI bilo te ženske iz Efesa, — sicer bi imel Pariš proti sebi ne dve, nego kar tri boginje! j Bila je omožena s častivrednim možem, i ki je kmalu umrl in zapustil mlado vdovo. Niti slišati nI hotela o kaki tolažbi Po mramornih ramah je spustila svoje ■vetle, — ne pobarvane, prijatelji, ampak prave svetle! — lase, razgalila je bi praskala svoja božanstvena prsa, boreč se s svojo lepoto kakor s sovražnikom. To je bilo dostojno solz. In Efes je plakal Prekrasna vdova je razglasila: — Zaprite me v ono jamo, kjer pokop-ijete mojega moža, — in naj tam vzdihnem od lakote in gorja. In ker je bila v svoji voli neizprosna, o jo pustili v brlog, kamor so poJožfU balr zamirano truplo njenega moža. Dali so jI samo leščerbo in malo olja, da bi mogla vsa objokana gledati poteze dragega pokojnika. Vhod v podzemno jamo so zavalili z veliko skalo. Mati ljubezni Afrodita še nikoli ni videla tako ogromne žrtve. To je bil dvojni pogreb, prijatelji. V hipu, ko so trobente s svojim močnim glasom rezale ozračje in oznanjale starčevo smrt, so flavte nežno objokovale mlado življenje. In vsi so odšli. Vdova je ostala sama s truplom. Zgodilo se pa je, da so čez nekaj dni blizu jame, kjer je brl pokopan tako srečen mož tako nesrečne vdove, pribili na križ pet sužnjev. In po stari navadi so postavili na stražo legijonarja, da bi ne prišli ponoči sorodniki, da bi ne sneli s krržev križanih in ne počastili s pogrebom spomina onih, ki so bili obsojeni na sramotno smrt Na straži stoječ je legijonar opazil ponoči med skalami svetlobni žarek. Kaj bi moglo to biti? Odvalil je skalo, stopil v jamo in zagledal vdovo, ki je ležala, kakor je bila dolga in široka, na moževem truplu; obsevala jo je pogrebna leščerba. Presenečeni legijonar je vzkliknil: — Dva mrliča I Vdova ie dvignila svoje objokane oči in odgovorila: — Ne, vojščak! Začasno samo edem Kmalu pa boš videl dvr Legijonar ie dejal: ta. Toda v Rusijo pripeljano blago more prodajati dotična družba brez vsake omejitve, to se pravi tako vladinim in samoupravnim organom, kakor tudi privatnim podjetjem odnosno zadrugam. Poleg tega skuša Rusija Izvažati gotove vrste svojih domačih izdelkov In surovine, ker mora skrbeti za ravnotežje svoje trgovinske bilance čim več bo mešana poljsko-sovjetska družba Izvozila Iz Rusije, tem več bo mogla plasirati tudi poljskih izdelkov v Rusiji Nikjer pa ni rečeno, da bo družba uvažala v Rusijo samo to, kar le nujno potrebno na ondotnem tržišču. Nasprotno, lahko bo pošiljala blago skozi Rusijo tudi kot tranzit. Sicer pa to ne bo potrebno, ker rabi Rusija sama industrijske izdelke. Njena industrija si še ni toliko opomogla, da bi krila domačo potrebo. Sovjetski zastopniki so pokazali pri teh pogajanjih dobro voljo in razumevanje. To velja zlasti o viceministru v komisarijatu za inozemsko politiko Stomoniakovu. Pogajanja niso bila prekinjena, ampak samo preložena. Gre za najboljšo formulo, ki bi omogočila obojestranski kompromis, ne da bi bilo prizadeto stališče ene ali druge stranke. Poljska delegacija je imela v primeri z drugimi, ki so sklepale z Rusijo pogodbe, težje stališč.e, ker Je zastopala vse panoge industrije. Zato je morala staviti več po- I gojev, ki se znatno razlikujejo od običajne formule takih pogodb. 5 poljske strani sklene pogodbo »Poltros* kot upravna oseba, ki obstoja iz fizičnih in zastopa več gospodarskih podjetij. Zdaj gre samo še za to, kako se domenimo glede razdelitve interesnih sfer. Poljska delegacija ima v načrtu zlasti izvoz strojev, kemikalij, tekstilnih izdelkov, sladkorja, semen itd., iz Rusije bi pa radi dobivali zlasti železno rudo. Važno vlogo igra pri predstoječi pogodbi tudi to, da bo tako poljskim kakor ruskim izdelkom dovoljen prevoz v druge države.« Slednjič je Lempicki izjavil, da so iz- i gledi za pogodbo med obema državama po-vsem povoljni in da se v kratkem ustanovi omenjena družba. ★ ★ * —g O gospodarskem in finančnem položaju v JuKOslaviil je priobčila pred dnevi »Neue Ztircher Zeitung« zanimiv članek iz Beograda, v katerem izvaja, kako se trgovinski promet vedno bolj razvija in se je 1. 1924. jugoslovenski izvoz raztezal na celo leto. Trgovska bilanca Jugoslavije je za lansko leto prvič aktivna. V prvem četrtletju tekočega leta je znašal jugoslovenski izvoz 1,016.968 ton v vrednosti 2.273 milijonov dinarjev. Gospodarska konsolidacija Jugoslavije napreduje, potreba pa je bilo velikih naporov in sistematičnega dela. Predvsem se je moralo spraviti v red železniško omrežje, ki je res vzpostavljeno v obsegu 1746 km in razširjeno na 678 km. V javnem obratu je danes 9914 km. Za zgradbo novih prog se je izdalo do 1. februarja t. 1. okoli 35 milijonov zlatih dinarjev iz rednega državnega budgeta. 12 milijonov iz notranjih in 10 milijonov iz zunanjih posojil, skupaj 57 milijonov. Zboljšanje prometnih sredstev je velika zasluga finančnega ministra Sioja-dinovića. Finančni položaj Jugoslavije je mnogo ugodnejši nego pred tremi leti. Zanimivo je, da so jugoslovenske železnice tri leta že edine v Evropi z aktivno bilanco. Omembe je dalje vredno, da je mogel izmed vseh evropskih valut samo dinar izkazati izboljša-nje 25 odstotkov tekom enega leta. Večinoma sadovi P P. politike. —g Delovni konflikt v Angliji Uradna statistika delovnega ministrstva naznanja, da je bilo lani med delodajalci ki delojemalci 709 konfliktov, vsled katerih je bilo izgubljenih 8,312.000 delovnih dni. —g Razstava konj in goveje živine v zvezi s plemenskim sejmom priredita Kmetijska družba in uprava ljubljanskega vele-sejma v nedeljo, dne 6. septembra 1925, na prostoru velesejma, ta razstava velja le za plemensko živino. I. Razstava konj velja za toplo in mrzlokrvne živali. V razstavo se pripuščajo 1. žrebci-plemenjaki, 2. kobile z žrebeti in zaskočene kobile m 3. dve do triletne žremce. IT. Razstava goveje živine velja za živali vseh tistih pasem, ki se v deželi redijo in ki odgovarjajo pasemskim okrožjem. V razstavo se pripuščajo 1. biki, 2. krave in 3. breje telice. Vsa živina mora biti do 9. zjutraj na razstavišču in tudi že na i jem prostoru. Za premovamje so določene diplome in številne premije, ki jih bo priznala presojevalna komisija. III. Plemenski sejem velia za nlemensVe žTvaIi soloh. Na sejem se pripuščajo tudi mlajše živali, — Torej počakam, da opravim za teboj pogrebne svečanosti. Vrnil se je h križem, kier je bil pustil zalogo jedi, prinesel jo je v jamo in začel pogrevati v kotličinl ribjo juho z oljem m vinom. Pravijo, da je Afrodita v Galiji prvič pripravila jed. Lepota umirajoče je presenetila legijonarja prav tako. kakor njeno bledo lice in mož je dejal* — Jej. gospa! • Vdova je odločno odgovorila: — Nei Toda voni ribe m vma jo je prepričal holi neso priproste besede priprostega legijonarja. Nobena stvar ne more človeka tako uničiti, kakor če umfra od lakote in gleda, kako drugi jedo. To je tudi glavni vzrok, da bedni tako sovražijo bogate. Videč, kako legijonar hlastno je juho, je vdova sicer s studom, pa vendar te rekla: — Daj tudi meni! In, ko je že začela jesti, ni mogla več nehati Najedla se je do sitega. Človeško srce ne živi brez Želja. Tako cvetlica vedno vabi k sebi čebelo. In ko je eni želji ustreženo, se rodi takoj druga Ce je želodec sit, atriplje tudi srce močnejše. Id legijonar, kf je bfl lep, Je delal kolikor ie pač mogel nežno: ki so namenjene za prodajo. Plemenski sejem se priredi za konje In za govejo živino in velja posebno za mlade živali Priglasila za udeležbo sprejema Kmetijska družba v Ljubljani zadnji čas do 20. avgusta 1925. Uprava ljubljanskega velesejma. Kmetijska družba. —g Za Izvoznike lesa. Večja tvrdka Iz Tunisa žeh nabaviti velike množine desk za izdelovanje zabojev. Dimenzije, dobavni pogoji in naslov tvrdke so interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani med uradnimi urami na vpogled. —g Seznam vele sejmo v fti razstav. Seznam velesejmov in razstav, ki se bodo vršile Še letos v vseh evropskih in izven-evropskih državah je izdala Mednarodna trgovska zbornica ta je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. —g Izvoz nemškega železa. Iz Dussel-dorfa poročajo, da se je v preteklem letu nemški izvoz za železo In železne izdelke vseh vrst znatno poslabšal in v Hamburgu — Gospa! Tvoja Žalost Izvira seveda iz zakonske zvestobe? — In iz vdanostf v voljo bogov, ki so nama z možem vzeli tudi življenje! — je odgovorila vdova. — Tem bolj čudno se mi zdi, ko vidim čednost združeno z grdobi jo! Vdova je prestrašeno vzkliknila: — Kje pa vidiš grdobljo, vojak? In legijonar je nadaljeval: — Odgovori mi na eno vprašanje. Mar lepota ni prav tak dar bogov, kakor soln-čna svetloba? Mar solnce ne sije prav tako vsem, ki hodijo po zemlji kakor občudujejo lepoto vsi, kdor jo vidi? — Prav praviš da je to prav tak dar bogov. Tvoja misel je poštena, — je pomislila in pritrdila vdova. — Torej, lepota je solnčna svetloba, ki bodi po zemlji. Imenitno, gospa. Kako pa to, mar hočeš prekositi v modrosti m mogočnost? same bogove? Kaj? T! daješ truplu to, kar so mu odrekli sami nesmrtni bogovi? če solnčni žarki ne prodro v grobove, čemu tedaj lepota tu? Mar jo truplo potrebuje? Ali misliš* s tem oživiti njega? Ali se misliš združiti z mrtvim po smrti? Kal misliš, da blodijo po skupnih rajskih goščavah tn dolinah sence tistih, ki so umrli vsled bolezni in onih, ki jih Je spravila v grob ljubezen? če se hočeš združiti z možem po smrti počakaj, da zavije bolezen tudi tebi vrat, kakor ga je njemu. In nikar ne umiraj od ljubezni, sicer boš na vekomaj ločena od njega! Dokler pa živiš, ubogaj bogove: sveti živim, ne na mrtvim! in drugo'dl so eksportne tvrdke mnenja, onude pod .SLOVENIJA Za5653" na Publioitas d. d., oglasni :avod, ZAGREB. Gundulićeva ulica 11. 2485 LOKOmOBILI 26 L Wolff-Lanz do 600 HP tvorniško novi aH generalno popravljeni s tvorniškim jamstvom tudi na obroke motorji na sesan! plin Oieselovi motorji brez kompresorja motorji na sirovo olje Generalno zastopstvo Motorenfabrik, Oarmstadt Mlinski stroii Transmisije Poglejte naše skladišče! — Plačilne olajšava Kompletna montaža BRACA FISCHER D. D. ZAGREB, PantovJak lb vanje Naznanjam cenjenim damam, da sem se razstala s svojo družabnico gospo Zofijo Mahnič-Gorjanc ter bom odslej samostojno vodila tvrdko pod imenom ERNA DJUKANOVli modni salon SV. PETRA CESTA St. 27. Trgovina se nahaja v istih prostorih kot prej tvrdka Z. Gorjanc & Co. Modne novitete vedno v zalogi; vsakovrstna popravila, preobliko-cene priznano najnižje. • Za nadaljno naklonjenost se priproča ERNA DJUKANOKVIĆ, Sv, Petra c. 27. Oa Naznanjam veleuglednemu občinstvu, da otvorim danes svoj, vsem modernim in higijeničnim predpisom in zahtevam odgovarjajoči brivski salon v Hrenovi ulici Št. 19. na oglu poleg gost. Ražem, Žabjak.) V nadi na mnogobrojen obisk se slavnemu občinstvu naj- vljudneje priporoča Pavle F. Mekinec. ŠZVR i UJE • TI $ KAR i K A DEL AVVfA KI-Al NOZI s NUN UCfR URADSE TISKOVINE CENIKE KUVERTE RAČUNE HRANIlSEINZADRUZs SE KNJIŽICE POROČNA NAlNANiLAVABt: lA CIRKULAR1E V% FOP*#CE E TiKETE-M#fc TVA *KA SAZNANUA l AVI TKE š Č ASOPffftr IN-VSA-V THKARSKO * TROK€> »MOA7DĆ« DElhOKUSNO iN CENO * * NAMJCILK $PREJF MA TUDI »NARODNA KNJIGARNA* PREŠERNQVXUUCA STEVILHA 7 t e l e r o n • s t e v • 3 o ^ MLEKO pristno gorenjsko, pasterizirano, polnomastno, tudi vse nalboljše mlečne izdelke razprodaja vsak dan po najnižjih cenah ter vsako količino na novo nrojena mlekarna na Glavnom trgu St. IS. — Istotam se sprejemajo mesečni naročniki — Pri večji naročhi mleka se dostavi ra na dom Hter Din 2*75 2488 PRODA SE 1) enonadstropna, na prostem ležeča, lepa stan. hiša s pritiklinami. velikim dvoriščem in prostornim vrtom in 2) enonadstropna stan. hiša na voea'u z velikimi poslov, lokali, prvovrstna zgradb*. — Obedve v neposredni bližini glav. kolodvora v Mariboru« te no ugodni ceni prodasta. Pomirfbe: LUDVfIG MATER, Maribor 2413 Damske obleke delane od Din 80*— do 170—. BLUZE nainoveiše od Din 50'— do 150*—. PREDPASNIKI beli, barvasti, klotasti in iz listra. kombineže kakor tudi različno damsko perilo ne dobite nikjer tako dobro in poceni kot pri F. in J. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Ofilette s- Izložbo 1 -***9 123-L Mehanično umetno vezenje perila, zastorov, m o nog ram o v, oblek, bluz itd. v ploščatem in vefžnem vbodu, madeira, richelie z belim in najrazličnejšim materijalom. — Entlanje, prodtisbanje. M A TEK. Uubliana* 18-l oolog hotela ..Štrukelj**. Kupujemo rako koiiciDO po dcevoi ceni: Lipov cvet — Božički (glavnice, se-cale cornutum) — Španske muhe — — Kamilice. — — Ponudbe z vzord kakor tudi množino in cene poslati na: \u9 d. d., Zagreb, Hatzova 14 it 2459 IVAH ZAKOTHIK Dunajska cesta St. 46 mestni tesarski mojster Telefon 279 Telefon 379 Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga* 161 T Tovarna furnirja. r Zahvala. Povodom svofe sedemdesetletnice sem prejel od svojih prijateljev in znancev toliko presrčnih in lepih čestitk, da mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu posamez. Radi tega izrekam tem potom vsem, ki so se me na ta dan spominjali, svojo najiskrenejšo zahvalo. V LJUBLJANI, 24. julija 1925. 2499 Avgust Žabkar Natečaj. CM OBČINA M08TE pri LJUBLJANI razpisale zgradbo elektrane, dobavo la montažo lokomo-blle 100 HP, električnih strojev la preuredite? obstoječega oarctfa. Natančni pogoji dobe se v občinski pisarni v Mostah. Ponudbe je vlagati do vštevši 2. avgusta 1925. iZ3HHHEaQCaSHSSfflHSQfi2HBiiaf3^ *7 Min La Kudiš« Celje« Ljubljanska cesia je zopet pričela s polnim obratom izdelo-vati že znane prvovrstne testenine iz najboljših surovin, ki nadkriljujejo izdelke inozemskih tovarn. Skrbel bodem za najboljšo kvaliteto svojih izdelkov, kakor tudi za točno in solidno postrežbo po najnižjih cenah ter se tem potom priporočam za Vašo nadaljno naklonjenost in obilna naročila. Zastopstvo je prevzel zopet gosp. Robert WaUandf Ljubljana. Z odličnim spoštovanjem Tovarna testenin „S avinja" Celje (Slovenije)« J t 2490 Sokolsko društvo v Sk olji Loki javlja tužno vest, da je nenadoma preminul velezaslužni društveni podstarosta br. Rudolf Ziherl Pogreb se vrši v soboto, 25, t. m. ob 18. izpred pokojnikovega doma. Čast njegovemu spominu! Škofja Loka, dne 24. julija 1925. Odbor. ( ■Ji er«isi| trgovcev za srez Eipa&j javlja pretresljivo vest, da je njegov velezaslužni podpredsednik, gospod Rudolf Ziherl v Škofji Loki nenadoma preminul. Pogreb se bo vršil dne 25. t m. ob 18. uri na pokopališče v Škofji Loki. Blagopokojnik je bil med ustanovitelji naše organizacije ter je bil od početka njen podpredsednik. Neumorno in požrtvovalno je deloval za napredek in procvit trgovstva. Bodi mu časten spomini V BRANJU, dne 24. julija 1925. Oremllalno načelsivo. ■ 11 YKX r- srran ^ .^rrrrTN^Ki Na"R OD« dne 25. mrija i92o. UXDBRWOOD^ pri LUD.BARAGA. LJubljana, Selenburgova ulica 6\I. JfSS UNDBRWOOn «92.-25. 2379-a Ogla ^ za sprejem gojencev v artil. podoficirsku šolo v Ćupriji. ; Šola bo sprejela 1. oktobra tega leta 400 mladenlčev za gojence. POGOJI: f:i. Da so ^državljani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar dokažejo z do-novnico ali občinskim potrdilom. 2. Da niso mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, kar dokažejo s krstnim listom ali potrdilom, podpisanim od dveh meščanov in potrjenim od občinskega urada. 3. Da znajo dovoljno pisati in Čitati, kar se bo dognalo na sprejemnem izpitu. 4. Da so dobrega obnašanja in nekaznovani, kar dokažejo z nravstvenim spričevalom, potrjenim od občinskega urada. 5. Da imajo za vstop v šolo roditeljsko ali varuhovo dovoljenje, podpisano od občinskega urada, 6. Da so neoženjeni, kar dokažejo s potrdilom od cerkvenega ali občinskega urada. Za kandidata iz kadra potrebno je razen tega še, da je dovršil irekrutske vežbe, da je priporočen od komande, da je nekaznovan in ne starejši od 23 let. Kandidati oddajo pismene prošnje osebno ali potom pošte Komandantu Artilerijske Podoficirske Šole v Ćupriji, v kateri morajo aiavestf, da se podvržejo vsem obvezam, predpisanim v »Uredbi o •podoficirskim školama u stalnom kadru«, katere se lahko vidijo pri vsaki vojni komandi ali oblastvu in priložijo dokumente od 1. do 6. Prošnje se kolekujejo s kolekom od 5.— Din, a priloge po 2.— Din. Prošnje se morajo poslati do 15. septembra tega leta. Vsi prijavljeni kandidati morajo biti dne 26. septembra t, 1. ob S. uri v šoli radi zdravniškega pregleda in sprejema v šoli. Komandanti vojnih okrožij izdajo za svoj okraj brezplačne vozne listke vsakemu kandidatu, kateri predloži potrdilo od Komandanta Artileriske Podoficirske Šole, da je uvrščen v vrsto kandidatov. Brezplačno vožnjo nazaj za nesprejete kandidate izdaja Komandant Artileriske Podoficirske Sole. ŠOLA TRAJA DVE LETI. Suhe gobe M. GERSAK, Ljubljana. Kongresni trg 10. 129 L Dvokolesa, Po dovršeni šoli se gojenci razporede kot podnaredniki po Artileriskih polkih, kjer služijo za daljnje povišanje. Oni gojenci, ki dovrše šolo z uspehom, lahko postanejo častniki. Gojenci z dovršenim 6 razredom gimnazije aH realke imajo pravico oglasiti se za sprejem v Vojno Akademijo. I2< pisarne Štaba Artileriske Podoficirske Šole v Ćupriji št. 3097 f od 30. maja 1925. motorji, otroški vozički, pneumatike — najceneje prodaja na obroke, ceniki franko — »Tribuna* F B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljub* ljana, Karlovska cesta 4. 132/L Špago, dreto in vse vrste vvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču tKonopjutai Ljubljana, Gosposv»t«?ki cesta 2 103/n Blagajne «Wertheimy> in jeklene denarne omare za vzida* nje — priporoča Ljubljan* ska komercijalna družba Ljubljana, Blei\veisova 18 102/L Pristni, naravni malinovec z najboljšim sladkorjem vkuhan — v stekle.Jcah in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekar* G. PiccolU Ljtb* 108/L na ljana. Solnčne oege, mozolje, bradavice, kur* ja očesa — odpra* ". > pr» vorstni recepti. — Pismu priložiti 10.— Din pod značko Preizkušeni/137L ter poslati na upre- SI Naroda« anv^aaS 249H MESTNA OBJDNA SSOFJA LOEA naznanja prcluzuj test, da je njen predsednik, brat RUDOLF ZIHERL trgovec danes nenadoma preminil. Vsa Orjuna tuguje za svojim nenadomestljivim pre5s:dn korn! V, Škof ja Loka, dne 25. julija 1925. Haure-Ileuiyork Francoska linija - - (French Line) Cie. file. TransatlanHqnB In dražba CHHR6EURS Rennts za pomorske ooinfe p SBPBPno in Južno flmeriho, flustNijo ter RaiFdo 42-l Expr»M«arnl]li: .PARIŠ*, FRANCE8, ,de GRASSE1 Vozne U sik a In tozadevna pojasnila dafe Ivan Kraker zaitopnlk v LJubljani W4 Kolodvorska ulica 7J Na SubarJčkom Velikom Vašaru i Izložbi će učestvovati osim Vojvodjanske po* ijoprfvrede, zanatstva i industrije, i poljoprivreda, zanatstvo i industrija iz cele naše zemlje. Ućestvovaće i inozemstvo sa produktima, koje mi ne izradjujemo, ili ih ne izradjujemo u dovoljnoj količini. U poljoprivrednem delu >'i naročito biti lepo zastup* ljeno tuzemstvo, a i inozemstvo sa prvoklasnom stokom za p"riplod, kao i svim najno* vijim i najmodernijim traktorima, plugovima za oranje. — Za vreme izložbe će biti priredjene utakmice u oranju, konjske trke, razni kongresi itd. Za ovaj vašar i izložbu je veliko interesovanje, kako u tuzemstvu, tako isto i u inozemstvu, i to ne samo medju izlagačima, nego i medju protrošačuna/posetiocima. ; Tražite proapektf Za industrijsku izložbu primaju se prijave do 15., a za poljoprivrednu do 31. jula. Legitimacije za ovaj vašar*izložbu, kod svih Trgovačko*Industrijskih komora u zemlji, kao i kod Trgovačkih Udruženja i Banaka. U inozemstvu pak kod svih Pred* stavništva i Konzulata Kralj. S. H. S., Trgovačkih Komora, Agencija i Banaka. Legitimacije za posetioce iz tuzemstva staju Din 30.«, a za posetioce iz inozemstva Din 60.—i Na željeznicama kako za posetioce, tako i za izloženu robu važi popust od 50 od sto. — Vasarilziožba će se održati na Paličkom putu, na prostoru od 36.000 m9. Svaki poljoprivrednik, industrijalac, zanatlija 1 trgovac, treba da iskoristi ovu priliku i učestvuje na ovom vašaru, jer će ovo biti prvi vašar*izložba ove vrste u našoj zemlji. Stanovi osigurani. Nedaleko od samoga mesta izloŽpe, nalazi se čuvena Vlfrrtifoia banja Palić. Prijave se šalju: ' * Upravi L opitog velikog vaiara 1 istoibe m SnbetteL 136/L THnnavimn i molu. — Telefon 301. ■ali oelasl, fci •latilo v posredovalno ia socialne namene občinstva, vsaka neseaa BO par. Hajmsnjsl znesek Din 5. IT1HLI OGLRSl Zenltve, dooisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka bessds Din 1"—. Majmanjii znesek Din 10 Jedilno ooravo iz trdega lesa, dobro ohranjeno — takoj pro* dam. — Ponudbe pod «Jedflnica/2436» na upra* vo «Slov. Naroda.« Več starih oblek« dobro ohranjenih — na* prodaj. — Ponudbe pod •Dobro ohranjene/2478» na upravo *Slov. Nar.». Gostilničarji! Velik, lep godbeni avto* mat z električnim pogo* no m oddam radi pomanj* kanja prostora za zelo nizko ceno. Tudi avto* mate na utež oddam zelo ceno. — A. Rasberger, Ljubljana, Tavčn:jeva uL št. 5. — Zaloga gram o« fonov, plošč itd. 2477 I Knrm I Pisalni stroj, že rabljen in še dobro ohranjen, z vidljivo pisa* vo. kuni m. — Ponudbe pod «Pisalni stroj /2489» na upravo «Slov. Nar.». Smrekovo skorjo celo in zdrobljeno — ku* puiem prOti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z naj* nižjo ceno za 100 kg, franko ^agon avstrijska meja pod »Skorja 2493» na upravo *SIov. Nar.». Borove plohe 60 mm, od 22 cm širine naprej, 2.70 in 2 90 m dolge, paralelne, ostrorobne, zdrave, za promntn"* dobavo, kupuie .DRAVA" d. d., Miribor. 2405 Suhe gobe letošnje — in zdravilna zelišča kakor lapuh, srčno moč, lipovo cvetje, arr.ika cvetje, jelenov jezik i'd. kupuje V, H. ROHRMAN, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 27. 2405 Kupim grobnico na pokopališču pri Sv. Križu. — Ljubljana, poštni predal 85. 2495 I Službe I Vrtnarja, izučenega — iščem za Split. — Naslov pove uprava «S1 Nar.». 2425 Modistka, zmožna, išče. službo. — Pisati pod Modistka/2434 na upravo «SL Naroda*. Skladiščnik, starejša in dobra moč, iz* urjen v mešani stroki —-želi premeniti službo. — Ponudbe pod Dobra moč 2442 na upravo «Sloven* skega Naroda*. Tro\ nomočnik išče službo v mestu ali na deželi; gre tudi kot nr-slovodja. — Ponudbe pod *Sigurcn/2443» na upravo «Slov. Naroda*. Absolvent dvorazredne trgovske šo* le išče službo v pisarni — v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod «Dobra moč/2435» na upravo sSL Naroda«. 2435 Kolar, vojaščine prost, z dobri* mi spričevali — išče služ* bo. — Ponudbe ped «Ko* lar/2439» na upravo «SL Naroda* Bižuterista in izdelovalko verižic za novo blago — izdeloval* ka verižic mora tudi zna* ti popravljati ženske tor* bice — potrebuie Ljude* vit Griesbach, zlatar, Za* greb, Martićcva 23. 2469 Absolventinja državne dvorazredne tr* lovske šole, z dobrimi iz* pričevali — išče primer* nega mesta kot kontori* stini a, blaga jničarka ali kaj sličnega. Najraje v Ljubljani. — Cenj. po* nudbe pod «Dobra moč 2515» na upravo «Sloven* !=Vega Naroda*. Krojač (privatnik) gre šivat na dom; dela nove obleke ter čisti in predeluje (obrača) stare obleke. — Jos. Čamernik, Karunova ulica 5, Ljubljana. 2500 I Cokali Oddam lokal 2453 s 1. novembrom. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. I Posolila I 20.000 Din posodim podjetju, ki mi oreskrbi stalno službo. — Ponudbe pod »Uradnik 2431» na upravo »Sloven* skega Naroda». I Stauovania Prazna soba v centrumu mesta se išče za pisarno. — Ponudbe pod *Pisarna/2432» na upravo «Slov. Naroda». Vilo v Ljubljani s štirimi ali vec sobami in vsemi pritiklinami vred vzamem v najem. — Po* nudbe pod «Vila/2372» na upravo «SIov. Naroda*. Meblovano sobico s separatnim vhodom — išče gospodična s 1. sep* tembrom v sredini me* sta. — Dopisi pod «Sep* tember/2481» na upravo «Slov. Naroda*. Iščem stanovanje v sredini mesta (5obo in kuhinjo). — Plačam 1000 dinarjev. — Peni dbe pod Stanovanje'2506 na upra» vo «Slov. Naroda*. Mlad trgovec išče opremljeno sobo s posebnim vhodom in vso postrežbo. Je večinoma odsoten. — Ponudbe pod «Mlad trgovec '2479* na upravo «S!ov. Naroda*. Dijakinji se sprejmeta na stanova* nje in hrano k boljši roda bini. Stanovanje je v src* dini mesta; soba z balko* nora in posebnim vho* dom. Klavir na razpola* go. — Ponudbe na upra* vo «Slov. Naroda* ali di* rtktno na naslov, ki ga iz prijaznosti pove upra* va lista. 2450 Na stanovanje se sprejmeta dva gospo* da. — Naslov pove upra* va cSIov. Naroda*. 2498 Sfairauanie s posebnim vbodom in električno razsvetljavo llieta dva bol ša mirna gospoda. Ponudbe p^d .MIRNOST" na upravo Slov. Naroda. 2451 premičnine i Posestvo v Savinjski dolini, z vod* no močjo, pripravno za vsako obrt — proda Ma* rij a Boh, Trbovlje I. 2447 Vila v mestu se proda za Din 300.000. Kupcu na razpolago dve stanovanji. — Le resni ponudniki naj pišejo na upravo otSIov Naroda» pod «Vila/2445». Velika hiša, enonadstropna, skoraj nova, z mešano trgovino in gostilno v zelo prometnem trgu Hrvatske blizu štajerske meje, se pod ugodnimi poboji proda. Sobe vse par-ketirane ter sploh v najlepšem stanju, lep velik vrt in gospodarska poslopja, cena Iste Din 325.000 — potrebno takoj Din 25.000 — drugo po dogovoru na odplačilo šest let. — Naslov : PoŠtr.oležeče Vinica 153. Hrvatsko. (Posredovalci izključeni.) 2399 Gospod želi znanja z gospodično v ivrhc rkupnih izletov. — Dop;: si pod «Ljubim nara\f 2504» na upravo «Slo\.-, skega Naroda*. «Znanje 2233» List na pošti v Zagreb, ne morem dvigniti, ke« nima točnega naslova — Prosim isti odgovor na upravo «Slov. Naroda, pod Ljudevita/40 S./2453 S fazno Sadne mline z lahkim pogonom, pre hkušene — izdeluje Ru, dolf Ravnikar, Radeče pri Zidanem mostu. 22^' «Vezalka»f mehanična pletilnica tra. kov, družba z o. z v Kamniku — poroča, di je prevzela vso oprave od tvrdke I Oster & dr, ter se priporoča odjemal. cem. —Točna postrežba 223> Zahtevajte poka-lice (Kracherl) z zajamčeno pristnim sladkorjem, katere izde= luje — Emil M o r 6, so« davičar, Kette • Marsovi cesta 11 (Martinova en sta). 2440 Bukovo oglje najceneje in najboljše — na vagone in na posa. mezne vreče — H Skala Ljubljana, Mirje štev. 4 146 L Otomane v blagu, prvovrstno iz de. lane Din 900. Paient.fc-telje, garniture, iiranr? žične uložkfc ter vse ta« eptniŠke izdelke in vsa popravila izvršuje naice« neje in solidno — R--d Sever, fapetnik, Ljublj*. na, Gosposvetska c. 6. 24* 15 letno Jamstvo najpopolneji STOEWER šivalni stroji s pogrezljivim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za Stopanje, vezenje ali šivanje LUĐ. BARAGA UUBUANA Selenburgova ul- 6, 1. 116 T Telefon št. 9S0. m i Zastopnika tovarna za pločevinaste izdelke. Ponudbe z navedbo referenc ter dosedanjim delovanjem pod značnico ^Bodočnost" na upravo lista 2462. ■ ! Ljubljansko posojilnico f Ljubljani. Mestni trg Ste«. 6 ker Ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekočI račun obrestuje najugodneje« Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 23 l Telefon štev. 9 Sanatorij đr. K. liti 8 Abbazia — — (OPATIJA) Zdravljenje z utrjevanjem in učvrščevanjem, Najprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje, ! m t Naiboliša „PUCH" kolesa po iejlo ugodnih cenah dobite le pr> Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ul I Obiščite C4S5 9. ImM mM. semeni (Jesenski semeni) —— 6*—12. septembra 1925 ■ - ■ (Tehnični semenj dan dlje) 7000 razstavi)alcev Iz 16 driev nudi svele na -zanimivejše novosti po brezkonknrenenlh cenah I 125.000 obiskovalcev Is vseh evropskih in prekomorskih državi — — Velika izbira dunajskih specialitet — — Precejšnje znižanje voznih cen na vseh jugosl. in avstr. železnicah in na Dunavu. Prestop meje, ako kupite vlzumsko znamko za potni list za avstr. S 1 50 (dolarja 025) Pojasnila, semanja izkazila in znamke za vizum potnega Usta se dobe pri: CTiener Messe A.-G., Wiea VII in pri Častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstr. koniu-lnty Turjaški trg 4, Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8, In pri g. Josipu Zidarju, Dunajska cesta 31. Lil J ajjsiun Lastnina in tisk »Narodno tiskarne«. 5