recenzije in ocene Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 124 Drugi članki ali sestavki / 1.25 Tita Porenta KOJE DOBRE ŠUZE; Šetnja kroz povijest obuće Razstava in katalog. Etnografski muzej, Zagreb 2006 Leta 2006 je bila v Etnografskem muzeju v Zagrebu na ogled razstava z naslovom Koje dobre šuze! Šetnja kroz povijest obuće, ki sta jo ob strokovni pomo či višje kustosinje Nadje Maglica in višjega kustosa Zlatka Mileusni ća ter drugih sodelavcev in strokovnjakov pripravili avtorici, višji kustosinji, mr. sc. Aida Brenko in mr. sc. Vesna Zori ć. Na razstavi je združeno gradivo dvajsetih hrvaških muzejev, ve č čevljarskih delavnic, prodajaln in zasebnikov, na podlagi katerega sta avtorici »želeli pokazati razli čne pomene, ki jih je imela obutev v človekovem življenju. Zaradi zaš čite noge pred klimatskimi ujmami ali nevarnim terenom je obutev skozi zgodovino postala sestavni del človekovega življenja, zato nam njena zgodovina odkriva tudi del človekove zgodovine. Vrsta in naziv materiala, iz katerega je narejena, njene oblike in okras ali na čin izdelave nam nudijo niz podatkov za razumevanje kulturnih, gospodarskih in politi čnih okoliš čin v posameznih obdobjih« (Brenko; Maglica; Mileusni ć; Zori ć 2006: 7). Razstava je v treh ve čjih razstavnih prostorih prikazovala zgo- dovinski razvoj obutve od arheoloških najdiš č preko stilskih obdobij do sodobnega oblikovanja ter njen razvoj s stališ ča iz- delave. Pri tem sta avtorici upoštevali izdelavo obutve za lastne potrebe ali potrebe ožje družine, pojav obrtnikov in čevljarskih cehov, manufaktur in industrijske proizvodnje. Etnografski muzej Zagreb hrani bogato zbirko obutve s konca 19. in za četka 20. stoletja, v katerem je bila prav obutev med glavnimi pokazatelji gospodarskih, društvenih in kulturnih sprememb v vaških skupnostih. V 20. stoletju je bila najširšim ljudskim množicam na Hrvaškem in v nekdanji Jugoslaviji naj- dostopnejša doma ča industrijsko izdelana obutev Borovo iz na- cionalizirane tovarne češkega porekla, Bate. Razstavo sta avtorici zaradi raznovrstnega gradiva in vsebin razdelili na ve č razdelkov, ki si na čeloma sledijo po kronolo- škem zaporedju in poudarku na njegovih vlogah: - utrjevanju družbenih odnosov ter ustvarjanju družbenih iden- titet in vrednosti, kar je, kot potrjuje razstavljena kultna obutev posameznih alternativnih skupin iz druge polovice 20. stoletja, izraženo še dandanes; - obutev igra v mnogih kulturah izrazito simbolno vlogo: »Imel- da Marcos se skriva v marsikateri ženski, moški pa mo čneje reagirajo na ženske v visokih petah. Simbolni pomen obutve izvrstno odslikavajo tudi pravljice in bajke, v katerih je njena čarobna mo č najpogosteje medij za vstop v drugi svet« (Brenko, Maglica, Mileusni ć, Zori ć 2006: 7). Razstavljena je bila bogata zbirka obutve iz hrvaških muzejev, kakršne slovenski muzeji ne premoremo. Prav gotovo imamo tudi Slovenci pestro in zanimivo tovrstno dediš čino, ki pa jo bo treba še zbrati in interpretirati. Poleg tega je bila na ogled Naslovnica zloženke ob razstavi Koje dobre šuze! Etnografski muzej Zagreb, 2006 Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 125 recenzije in ocene tudi rokodelska delavnica z vso opremo za izdelovanje opank, cehovske insignije, nogavice in gamaše, usnjeni modni dodatki, nekaj rekonstrukcij obutve, slikovno gradivo, kipi in reliefi , ar- hivsko gradivo, fotografi je, reklamne table, časopisni oglasi in katalogi, posterji ipd. Med razstavo so prikazovali tudi dokumentarne fi lme o izde- lavi opank iz let 1967 (Šestinski opanci), 1986 (Opan čar Vlado Kufrin) in 1996 (Izrada opanaka od gove đe i ov čje kože), ki so jih posneli na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Sveu čiliš ča v Zagrebu. Za bolj sproš čeno in prijetno vzdušje je v ozadju zvenela glasba na temo obutve, tako hrvaške ljudske pesmi kot povsem sodob- ne tuje in doma če popevke. Vodstvo po razstavi je potekalo v hrvaškem in angleškem jeziku. Pedagoški program je vodila Željka Jelavi ć. Pripravila je de- lavnice za osnovnošolsko mladino in upokojenke. Na podlagi ogleda razstave je Jelavi ćeva na delavnicah spodbujala udele- žence, da so razmišljali o razli čnih delih, okraskih, sporo čilu in oblikah razstavljene obutve in svoje razumevanje in ustvar- jalnost izražali v izdelkih: šolarji so risali vzorce na podplate in zgornje dele papirnatih modelov čevljev, upokojenke pa so se kot bolj veš če ro čnega dela lotile razli čnega okraševanja blaga (klobučevine), iz katerega so modele čevlja izrezali v muzejski restavratorski delavnici. Izdelki so bili pozneje razstavljeni na pedagoški razstavi, nekaj najlepših izdelkov je arhiviranih v pedagoški zbirki, nekaj pa so jih izdelovalci odnesli domov. Ob razstavi je na 182 straneh izšel bogato ilustriran katalog z angleškim povzetkom in obsežno bibliografi jo. Obiskovalce so privabljali tudi plakati, razglednice in zloženke z motivom žen- skih opank – oputar iz zbirke Etnografskega muzeja Zagreb. Propagandno gradivo je oblikovala Nikolina Jelavi ć Mitrovi ć. Tudi katalog je sledil konceptu razstave. Zlatko Mileusni ć je prispeval poglavje o arheoloških, Nadja Maglica pa srednje- veških sledeh obutvene kulture do 20. stoletja. Vesna Zori ć je obdelala obutveno obrt in rokodelstvo, v katerem so natan čno opredeljene vrste obutve, predvsem opanke na Hrvaškem, Aida Brenko pa pomen obutve v hrvaških vaških skupnostih po posa- meznih regijah. Katalog sta avtorici razstave zaklju čili s poglav- jem o primerjavi doma če in tuje obutvene kulture v dvajsetem stoletju. Tako razstava kot katalog sta na eni strani želela prikazati skup- no evropsko in svetovno obutveno dediš čino ter izraze sodob- ne globalne identitete, ob njej pa poudariti posebnosti hrvaške kulture. Razstava je kljub bolj skromnim oblikovalskim rešit- vam prav gotovo zajela klasi čne informacije o vlogi obutve in tako izpolnila svoj namen. Odlikovali so jo pestrost in koli či- na zbranega gradiva ter sodelovanje strokovnjakov iz številnih hrvaških muzejev, kar dokazuje dobro organiziranost hrvaške muzejske stroke. Kljub minljivosti muzejskega medija je ostal dragocen katalog, ki lahko rabi kot metodološki, vsebinski in primerjalni raziskovalni in muzejski pripomo ček. Čeprav sta avtorici v uvodu poudarili, da nista mogli zajeti prav vseh tem, pa vseeno pogrešamo informacijo o izobraževanju, kajti Hrvati imajo tudi na tem podro čju kar nekaj vidnih strokovnjakov, ki so pisali u čbenike (npr. Stjepan Gjurgjan). Žal pa poleg Borova oziroma nekdanje Bate ni omenjena znana slovenska čevljarska blagovna znamka Peko, čeprav je tovarna imela precej uspešnih fi lial po Hrvaškem že v obdobju med obema vojnama, po drugi svetovni vojni pa se je trgovska mreža še pove čala. Čestitamo hrvaškim kolegicam etnologinjam za obsežno in dob- ro opravljeno delo ter dragocene izkušnje! Literatura: BRENKO, Aida; Nadja Maglica; Zlatko Mileusni ć; V esna Zori ć 2006: Koje dobre šuze! Šetnja kroz povijest obu će. Razstavni katalog. Zagreb: Etnografski muzej, 182 str. Datum prejema članka v uredništvo: 27. 6. 2007. Drugi članki ali sestavki / 1.25 Bojan Knifi c »ČRNA NOŠA« Razstava v Galeriji Veronika v Kamniku V Kamniku vsako leto drugi konec tedna v septembru potekajo Dnevi narodnih noš, ki v mesto pod Kamniškimi Alpami priva- bijo nekaj deset tiso č obiskovalcev. Med njimi so redkejši po- znavalci obla čilne dediš čine in številnejši ljubitelji, ki se tako ali druga če kostumirani udeležijo nedeljskega sprevoda ali si prireditev ogledajo, in drugi obiskovalci, ki jih v Kamnik priva- bi z »narodnimi nošami« prepletena turisti čna ponudba. Organizatorji prireditve, katere za četki segajo v sredino šestde- setih let, svoje cilje z leti spreminjajo. Te na eni strani oblikuje želja po množi čnem obisku in s tem pogojena (pogosto cenena) turisti čna ponudba ter na drugi strani potreba, da bi pri ljudeh, ki se kostumirajo v »narodne noše«, in drugih zainteresiranih Jasna Paladin, avtorica razstave o črni noši. Foto: Aleš Leben, september 2007