——- GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelaea 3—1242 The largest Slovenian Daily In the United Slates. Issued every day except Sundays and legal Hobdays, 75,000 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Offioe at New York, N. Y.f ander Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. I 70. — Stev. ! 70. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 22, 1936 —SREDA, 22. JULIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XL!V« ODLOČILNA BITKA MED SPANSKO VLADO IN UPORNIKI Lewis odpovedal pokorščino Del. Federaciji SAN SEBASTIAN V ROKAH VSTAŠEV; DVE AMERIŠKI BOJNI LADJI POSLANI NA ŠPANSKO Glavno mesto se pripravlja na napad. — Odločilna bitka se bo začela v teku 24 ur. — Ameriški poslanik Bowers ni doslej poslal še nobenega poročila. — Prvotna poročila o izgubah so bila zelo pretirana.--Fašisti napredujejo na vseh frontah. MADRID, Španska, 22. julija. — Španski fašisti, katerih cilj je strmoglaviti sedanjo delavsko vlado, napredujejo na vsej črti. Na razpolago imajo letala, bojne ladje, topove in drugo moderno o-rožje. Zavzeli so mesto San Sebastian ter prodirajo proti Madridu. V teku štiriindvajsetih ur se bo vnela odločilna bitka petdeset milj severno od glavnega mesta. V San Sebastianu se mudi na počitnicah ameriški poslanik Claude G. Bowers ter mnogo drugih odličnih Američanov. Mesto je napadlo štiritisoč fašistov. Boj je trajal dobro uro, nakar se je vladna posadka umaknila. Na bojišču je obležalo šestdeset mrtvih. Tukajšnje ameriško poslaništvo ni dobilo dosedaj od poslanika Bowersa še nobenega poročila. Močan vstaški oddelek se je približal glavnemu mestu na dvajset milj. Vlada pravi, da je pognala vstaše v beg. S padcem San Sebastiana so fašisti dobili popolno kontrolo nad dvanajstimi izmed petdeset španskih provinc. Vstaja je izbruhnila pred šestimi dnevi, in izza onega časa se obrača vojna sreča na stran vstašev. Po uradnih cenitvah je padlo dosedaj nekaj nad petsto vojakov. Prvotna poročila, da jih je padlo 25,000, so bila zelo pretirana. S severne strani prodira na čelu močne armade vstaški general Emilio Mola. Vladne čete ga bodo skušale zaustaviti v gorovju Sierra Guadarama. — Do gorovja bo dospel v štiriindvajsetih urah. Njegovo vojaštvo je včeraj zavzelo ind astri jalno me-?to Eibar. Ako bo Mola zmagal, bo pomenilo to konec de lavske vlade na Španskem, dočim bo z njegovim porazom vstaja zatrta. Iz španskega Maroka dovažajo letala čete v južni del Španije. Ojačena južna vstaška armada bo udarila od juga istočasno, ko bo vprizoril general Mola od severa napad na Madrid. Kakšno moč imajo fašisti in kako so razširili svo-io propagando, je razvidno iz dejstva, da je bilo včeraj razmetanih po madridskih ulicah nad stoti-soč letakov, v katerih pozivajo vstaši civiliste, naj se jim pridružijo. Letaki so nosili podpis: Velika vojaška zveza." V Seviliji je govoril po radio poveljnik južne vstaške armade general de Liano ter očital vladi, i . ff • i v»n da je uvedla kampanjo lazi . WASHINGTON, D. C., 21. julija. — Ker se poročila o grozotah španske revolucije bolj in bol j širijo, je poslala vlada Združenih držav dve bojni ladji v špansko vodovje. Naloga bojnih ladij bo ščititi življenja in lastnino Američanov, ki se nahajajo na Španskem. Amerika bojna ladja "Oklahoma" bo dospela jutri preojM>ln mir,______ WASHINGTON, D. C., 21. julija. — Na predvečer seje industrijskega odbora, ki ima odločiti, ako se bodo člani odbora zglasili 3. avgusta pred "sodiščem" izvrševalnega odbora delaJvske federacije, je izginilo vsako upanje, da bi prišlo do kakega kompromisa v boju med industrijsko in strokovno organizacijo. Nek Lewisov prijatelj je rekel, da bo Lewis na seji svojega odbora CIO predlagal, da vsi člani odbora bojkotirajo a-meriško delavsko federacijo iz razloga, da delavska federacija nima pravice zahtevati razpusta CIO ali pa ovirati njegovega delovanja. Ako bodo ostali člajni industrijskega odbora, ki predstavlja 12 velikih unij, z Le wisom istega mnenja, ni mogoče vedeti, toda do sedaj ni-kdo še ni pokazal niti najmanjše volje, da bi se pokoril zahtevi izvrševalnega odbora delavske federacije. Voditelji industrijske orga nizacije pa so dobili še »več poguma, ko so člani Inland Steel, Corporation v Chicagu prestopili k Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workems in ker so nekatere druge unije, kot unija gozdarskih delavcev, izrazile željo, da se pridruijo industrijskemu gibanju. Ko je izvrševalni odbor delavske federacije 15. julija o-F us til suspendiranje 12 upornih unij in odredil 4'sodišče" 3. avgusta, tedaj je bilo upanje, da bo prišlo do kakega kompromisa med obema strankama. Prejšnji teden so se vršila privatna pogajanja med Green-ovimi zastopniki in Lewisom, toda vsaka razprava o tem je bila sedaj opuščena, ker je Lewis odločen v tem, da ne pride na "sodišče". Nekateri delavski krogi so mnenja, da bo delavska federacija Lewisa izločila od drugih pristašev industrijske organizacije in samo njega discipliniral^, toda tudi s tem ne bo delavska federacija ničesar dosegla, ako na današnji seji industrijskega odbora dobi Lewis zaupnico. Naročite se na ''Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik tj ZdrwtnUi iwvQb* J "VLlIB VABO U2« New York, Wednesday, July 22, 1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S2* i ill! I Jrnm Naroda" CA Corporation) i Vf Owned and Published by » SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Ifraak Bakatr, Preridtbt __Benedlk, Treo*. PA« of bustoeet at tin corporation and addreadba of above officer«: «U Wwt wm 8MM, Boron* «f Manhattan, New York atjr. N. f. "(It A 8 NAHODA" (Voice of the Peaple) tfreff Day Except 8ondaya and HoUdaya Sa odo leto velja sa Ameriko in Kanado.....................ffLOO Sa pol teta....................$8.00 Ca Četrt leta .........................$1.50 Za New York sa celo leto......97.00 Za pol leta....................f3.Hp Za Inozemstvo aa celo leto......17.00 Za pol leta.................... $3.50 Subscription Yearly f0.00 Advertisement on Agreement Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar aaj se blagovoli porajati po Money Order. Pri spremenribi kraja naročnikov, prosimo, da ne nam tndl prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvaemSi nedelj ln praznikov "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New Y«k. N. L Telephone: CHelsea 3—1242 VstMja na španskem EPlf V DRŽAVLJANSTVO *Ta je štirinajsti v vrsti člankov o naturalizaciji in državljanstvu. Vstaja, ki je sedaj izbruhnila na Španskem, ni prišla nepričakovano. Spaaiski monarhisti, med njimi seveda tudi bivši španski kralj, ki se nahaja v toplicah na Cehosldvaškem, so vedeli, da bo izbruhnila prej ali slej, ni jim bilo pa znano, v kakšni obliki. |9 ■ H Rf ' Iz Evrope poročajo., da se je kralj Alfonzo pripravil na povratek. Bolje bo zanj, če še nekolisko počaka. Spain ska delavska vlada ima nebroj nasprotnikov hi sovražnikov, odkritih in tajnih. Da ni »vse tako, kot bi moralo biti, je postalo jasno, ko je vlada prestavila na Kanarsko otočje generala Francfrsca Franca. Francu se ne more očitati, da simpatizira z izgnanim kraljem, doeim ni niikdar prikrival nezadovoljstva s sedanjo delavsko vlado. Prejšnji teden je bil umorjen monarhist Jose Calvo Šo-telo. Očividci so izjavili, da so ga umorili ljudje, oblečeni v vlasdno uniformo. To je bilo znamenje za začetek. Najprej se je uprla posadka v Maroku, nakar se je vstaja hitro razširila po južnem delu dežele. Vsa dosedanja poročila so* zelo nezanesljiva in si močno nasprotujejo. Vstaši poročajo o svojih, »vlada pa o svojih uspehih. ' Revolucija, kakoršna je izbruhnila sedaj na Španskem, običajno ni dolgotrajna. Po par dneh se že pokaže, na katero stran se nagibi je sreča. Poraženi na/sprotnik smatra poraz le za trenuten udarec ter čaka prilike za osrveto. Najbolj značilna osebnost je sedaj na Španskem general Francisco Franco, voditelj vstaje. Star je 4ti let ter je izredno srčen. V maroški vojni se je bil leta 1921 tako proslavil, da ga je imenoval diktator Pri-mo de Rivera za generala, ko mu še ni bilo 32 let. Franco velja za zelo zmožnega vojaškega strokovnjaka. Vla-da, ki je po socijalistieni vstaji leta 1924 prevzela -oblast, ga je imenovala za načelnika generalnega štaba. Podrejen je bil fašističnemu vojnemu ministru Gilu Rob Testi, ki ga smatrajo si duševnega povzročitelja sedanje vstaje. Ko so pri volitvah zmagali radikalni elementi, je bil poslan general Franco na Kanarsko otooje. ■ i ; Od-tam se je prejšnji teden podal v Maroko ter se proglasil za načelnika španske vojaške sile tv Afriki s trdnim namenom, da ho kmalu postal poveljnik vse španske armade. Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesl ji-vo pO dnevnemkiirzu. V JUGOSLAVIJO Za * 235 - t **t $i!TS DUt 1M Dto. 200 Din. 3t§ Din. Sit' DU. lMt Din. V ITALIJO [ Za $ M».................... Ut i $ 17.40 ..;................ IAc 200 f 43,60 ------------------- Lir 5W i $82.80 .................... Lftr 10«» $164.00 ................... Ur 2000 r Mttst cMir j teDAJ Etrm umnjajo ŠO NAYXT>**B CMnm F0py$$?#M S^MEMBI GOBI W VQU Sa liplaflla vel jih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urafa dovotaOemo ie boQie pogOJe. V IZPLAČILA V AMERIŠKIHDOLARJIH Za Mafilo t $Ife- ____________________ ........... ■ ■•,i>.a>1S10aS5 ------.f.----------UL- ______________________.$4L35 ______________________45LM ftWMflf doM t acarem arajn lfwno v NOJNA HAKAkZLA IZVRftdlEMO PO CABIJE KJETTBK ZA FM< 0lHJ}MfaK < ' i - SLOVENIC "Gla.Naro«U" Mnogi priseljenci se ne potrudijo za naturaliizacijo, ker se bojijo, da bi propadli pri na-turalizacijskem izpitu. Ta bojazen je nevtemeljena. Poprej je sodnik sam izpraševal kandidata za državljanstvo v javni sodnijski razpravi. Ni pa več temu tako. Mesto tega natura-lizacijski izpraševatelj (examiner) izprašuje prosilca in priče. To ni nikako sodno zaslišanje. Navadno nihče drugi ni prisoten. Ako izpraševatelj je mnenja, da prosilec odgovarja predpisanim pogojem; priporoča, da se mu podeli državljanstvo. Ako prosilec ne zn-a zadosti angleški ali ne zna zadosti o ameriškem vladnem sistemu, mu pove, naj pride nazaj prihodnjič in naj zopet poskusi. Ako priporoča prosilca za državljanstvo, mora prosilec vendarle priti pred sodnika, da ga v javnem zasedanju sodišču zaprisseže. Res je sicer, da ima sodnik pravico staviti kako vprašanje, ali to se jako redko-ma dogaja. Le v državnih sodiščih mora kandidat biti izprašan na javni razpravi. Prosilec pa more vselej zahtevati, da se njegova prošnja za naturalizacijo vloži v federalnem — ne pa v državnem sodišču in se tako izogiblje javnemu izpitu preti sodiščem. Dostikrat se slišijo naljbolj čudne govorice o težkoči teh izpitov. Res je sicer, da so do nedavna v nekaterih sodnih o-krajih stavili brezpomembni vprašanja o detaljnih podatkih in taka moteča vprašanja, kot "Kako visok je Bunker Hill monument f" ali "Koliko nog ima Koitistitucija 1'' Vlada v Washingtonu pa je izrecno prepovedala, da se stavijo taka •vprašanja, in nikdo se nima bati takih dovtipnih vprašanj. Vsa svrha izpita, kakor ga zakon predpisuje, je, da se pokaže kandidatova sposobnost za ameriško državljanstvo. O-sebno i^praševanlje prosilca in svedočanstvo obeh prič morajo dokazati. 1. Da je kandidat stanoval v Združenih državah vsaj pet let poprej in v okraju (county), Xier 3e prošnjo vložil, vsaj zadnjih šest mesecev. 2. Da zna govoriti angleški in da je v stanu podpisati svoje, ime, 3. Da je oseba dobrega moralnega značaja. 4. Da pozna temeljna deijstva glede vlade Zrduženih držav in da veruje v načele ustave Združenih držav/ Svedočanstvo njega in prič zadostuje za dokaz o petletnem bivanju v tej deželi. . Da zna govoriti angleški se prav lahko dokaže tekom izpita, ki je po zakonu ustmen. Dobri moralni značaj se ugotavlja iz rekorda kandidata in iz njegovega nazirenja naprami družini, družbi in javnosti. Na primer, inozemec, ki je zapustil svojo družino ali eden, ki ima nerazporočeno ženo in otroke v starem kraju, pa ima novo družino v Ameriki ali nekdo, ki zen, kar znaša 3 022.7o9 Dm K mo(Mki bavijo z vtihot l'jfl. temu se doda taksa za preiska- -em ,vina v mesto. vo m taksa za sodbo,, s eimer se vsota zviša na 3,415,885 Din. Redno carino morajo tihotapci plačati isolidarno, kazen pa mora plačati vsak tihotapec posebej. Če bo finančna direkcija KUHANJE OBVEZNI ŠOLSKI PREDMET. V Avstraliji vedno bolj pri manjkuje hišnih poslov. Zato ugotovila, da so bili trije tiho- so se avstralske oblasti sedaj tapci, potem bo vsak plačal po 3,415.885 Din. Pozneje so v stanovanju Bo- zganile in ukrenile, da se bodo morale Avstralke v šoli učiti tudi kuhanja. Zanimivo pa je, sr i i t : I l * i Kdor je n*ftwnjeit potovati v stari kraj ali dobiti koga od tin, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tndi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se za-upno obrtiite na nas za vsa* pojasnila. Ml'priskrbimo vse, bodisi prošnjo za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem časti, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odfašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-EltfTR* PERMU, trpi najmanj en mesee. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. , * . , , ^ * i SLOVENEC PUBLIS^ftNG COMPANY (Travel Bureau) mjm 2 Wefct 13th Street New Yotfc, N-. Y. i ■iitt mmdM ir ftfl dijeve žene našli še 26 perzij-' dolžnost učiti se v šoli kuha- skih preprog, za katere bo treba plačati carino, kazen in takse v iznosu 686,459 Din. Za vse, kar no našli v hiši Bodijeve, 'bo treba plačati 4,102,345 D^n. Toliko bi moral plačati vsak akter tihotapske afere. BIVŠI OROŽNIK JE POSTAL HAJDUK nja, na zadene le avstralskih deklet, ampak 'tudi avstralske fante. Tudi dečki se morajo v šoli učiti kuhati najrazličnejše jedi, kar pa je pri njih spočetka vzbudilo kajj malo navdušenja. Ker pa je moderna anglosaška mladina tako vzgojena, da mora pri vsaki stvari tekmovati, so tudi v Melbournu in po dragih mestih začeli prirejati V okolici Kosovske Mitrovice! M1 ai's^e tekme med fanti in je polnih 18 let služboval orož- dekleti. In zanimivo je, da so niški narednik Bajgorac. Ne-Jc,oslej pri teh tekmah v kuha-davno pa je bil odpuščen izin.iu zmagali fantje. V Melhour-službe zaradi zlorab in nasilno-1 vodijo namreč kuharske testi. Ne ve se še zakaj je te- j ("aie P° šolah kuharji največjih daj vdrl v hišo kmeta Jusufa|hote!oy;v čudno, da je Memeta, ubil gospodarja in^nje-/ razsodišče odločilo, da so jedi, govega s ina, hudo pa ranil gos- ki so ijih skuhali fantje, mnogo .1 ' . ^,, T"»_ 1__________ 1 V-. rinili f\l/nono olrnn fintn Iri podinjo. Po krvavem zločinu je divjal po vasi in grozil tudi nekim drugim vaščanom s smrtjo. Ko so prestrašeni va-ščani poklicali na pomoč orožniki, je zbežal v planine. Ves okoliš je v velikem strahu pred podivjancem, ker preti nevarnost, da se bo krvavo maščeval nad ljudmi, ki so pričali proti njemu. TTbežnega bivšega orož-niškega narednika, ki je postal nevaren' hajdu*k, iščejo močne orožniške patrulje. ••-rr—'f fri'^ iti > i "GLAS NARODA" ifbifl jiifto* V Ašto do-movind: Kdof ga hoče naročiti sea svoje iorb&ike al! ptQUlk- lfe; to lkhko «torf. ^ Naročnina za stari kraj staM $7. — V Italijo lishr ne poii-ljanVo. bolj okusne, kakor pa tiste, ki so jih skuhala dekleta. Samo po seTii pa se razume, da sedaj, tudi dekleta nočejo zaostati ter se zelo trudijo, da bi pri prihodnjih tekmah one zmagale. To bi bilo le v korist avstralskim želodcem in pa ondotne-mu go spod ins tvu. MLEČNE GKAKATti. Pri mestecu Gera v nemški Turirigiji se je pred kratkim tole dogodilo: K velikemu tovornemu avtomobilu je "bil priklenjen priklopni tovorni voz, v katerem so vozili tisoče pločevinastih škatelj, v katerih je bilo shranjeno in hermetično zaprto mleko. Po nesreči pa se je priklopni tovorni voz vnel in kmalu zgorel v velikih plamenih. Zaradi silne vročine se je v pločevinastih zaprtih škatlaH začelo mlekb vedno bolj razgrevati, dokler nazadnje ni zavrelo. Ker ni moglo vzkipeti, je nastal v škatlah tak pritisk, da so ,začele druga za dtrigo s silnim pokom . eksplodirati. Pokale so kakor ročne granate in frčale 30 m daleč naokrog. K sreči pa te mlečne' granate niso nikogar poškodovale. O-D GOVOR rojaku, ki mi je nedavno pisul in me vprašal, če bi se poročil ali ne. Običajno mi le ženske pisarijo, in zato me je njegovo pismo precej presenetilo, še bolj pa njega vsebina. — Kar po pravici Ti povem, — mi piše neznanec, — da bi se raid oženil. Sem že precej v letih—dvainštirideset sem jih bil spomladi — ona je pa dos-ti mlajša, v višjo šolo je hodila, pa lepa je kakor sama stvar. Ve, da imam nekaj flenarja in stalen zaslužek in pravi, da me ima rada. Kaj mi svetuješ, Zgaga, ali bi se ali bi se ne f Tako gcrvori pismo, tukaj je na moj odgovor, večjidel ^e-stoječ iz samih viprašanj: — I, pa se daj, če ni drugače, dragi moj, neznani prijatelj. To ti pravim zato, ker vem, da bi se, četudi bi ti stokrat rekel, da nikar. Predno pa stopiš v sladko-medeni jarem, dobro preuda-ri ta moja vprašanja in skušaj odgovoriti z: — Ja. — Ali znaš kuhati naše jedi in peči ameriške kekse! — Ali znaš pomiti posodo, pospraviti stanovanje, pod po-r i bati in okna umiti* — Ali znaš prati, šilvati iu likati? Ker jih imaš že nad štirideset na grbi, vem, da si že pral srajce in spodnje perilo ter pe-glal hlače, ne veni pa, če si i-mel že kdaj s kakšnimi židani-mi stvarmi opravka: nogavi c-ami, zidanimi hlačami, kiklja-mi, brazirji in drugimi, takimi rečmi. — Ali bi znal prijeti tako stvar v roko in jo okomandi-rati kot se spodobi, da bi bilo ženski všeč. — Ali je tvoja vera v ženske tako trdna, da bi ji verjel, ko bi se vinila opolnoči in bi ti rekla: — Vsa sem bila že napravljena, pa mi je ukazal boss delati overtajm. Ker ob devetih še ni bilo narejeno, sem morala kar do desetih potegniti. 'In jutri bo treba spet. i — Ali se toliko nase zane-feeš, da lahko ostaneš zjutraj brez vekarice, kajti vekarica Tdi jo razburila in spravila v slabo voljo? — Ali ves, koliko mleka in sladkorja je treba nasuti v kavo, da bo zadovoljna? — Ali veš, kdaj klešče za 'navijanje las niso prevroče? — Ali poznaš težavna imena raznih past, maž, barvil in druge take ropoitije, kajti večkrat boš moral v kalop v apoteko, ker jo bo glavo bolela ali se ji pa ne bo ljuSbilo oblačiti* — Ali si dovolj trden v rokah, da ji boš mogel poriniti nogo v dosti premajhen čevelj in zapeti moderc? — Ali imaš dovolj trden želodec, da so ti ne bo vzdigofva-;la jed, ko se boš spOmriil. da so njeni z rdečilom namazani prsti dotikali kruha, ki ga bo prinesla na mizo? (Vse drugo boš moral itak sam pripraviti.) — Ali, se zaueseš na svojo roko, da je ne boš dtegaiil v oko, ko ti bo zapovedala, da ji mora® izpuliti vsako tretjo trepalnico in ji pristriči obrvi? — Ali poznaš po imenu vseh tritisoč sedemsto devetinštirideset bolezni, s katerimi je Od Časa do časa obdarjena vsaka ženska ? : Ali veš zdra^la za vse te bc)lezirii? ? — Ali znaš vs^ odpustiti in vse potrpeti? Dragi moj neznani prijatelj, .okjgovori mi na vsa- ta vprašanja: — Ja! — pa ti boiii rekel mirne vesti in mirnega srca: — Oženi se čiinprej-mogoče. GLAS V A ROD A" New York, Wednesday, July 22, 1936. ; THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33i GRAZIA DELEDDA: Nosorogovo domovanje je bi lo ob ostrem ovinku reke. Pra\ dobro je spadalo semkaj v ti. divji, vendar krasen kraj. Ve likanska, z zelenim in z črnim m ah ovij em prerasla pečina, pol na lukenj in razpok, kamor sc se zatekale kuščarice in ptice, je z nasprotnega brega rekt strmela na to hišo. Hiša je bi la radi svoje starosti, mnogiL ptičjih gnezdo v, ki so čepela povsod na njej, pod vsakim pristreškom in vsakim pri zid kom, radi ovijalk, kopriv, bo dečih grmov, ki so jo obdajali od vseh strani, že zdavnaj. ko nekakšen sestavni del te pokrajine. Zlasti lastovke, ki so si jo bogoče že pred stoletji izbrale •za letovišče, so priletavale ir odletavale skozi majhna okenca, ki so bila deloma brez šip in okvirov in so tako tkale več no tkivo ljubezni nad zeleno se blestečim, sadovnjakom, ki seje zdelo, da se je s liišo spojil v eoloto. Njih ljubkemu cvr-eanju je odgovarjalo s pečine kričanje srakoperjev, kadar ni bilo bueanje reke močneje. Saj je časih po dveumem deževsju reka tako naralsla, da je bila vsa divja in grozeča in je besnela s svojimi vodami ko čreda razbradanili peklenščkov. Tedaj je sleherni šum od drugod utihnil in Nosorog je stopil na leseni mostovž nad hišnimi vrati. Mož je le ob slabem vremenu prihajal na mostovž, če je bi] namreč prepričan, da ne bo videl nc/benega* Človeka iti mimo hiše. Vedel je, da ga vsi, tudi oglarji, ki so le malokdaj prihajali s hribov, tudi preproste pie-rice in otročalji, ki so na tej in. oni strani reke lovili ribe in| vrane, naziva jo z tem vzdev-! kom, ne da bi bil prav za-prav vedel, zakaj. Rekali so mu tako, ker je bil take tršate postave, ker je imel debele, radi trganja otekle noge, ker je bD kratkoviden in (slednjič še zato. ker je mrzil ljudi in ni maral Občevati z njimi. Mogoče pa so ga tako nazivali iz nevoščljivo-sti radi njegovega ponosnega samostarstva, ki ga niso mogli prekiniti niti njegovi slabi odnosi s sorodniki. . i Tudi tega dne je stopil na mostovž, ko je bil po hudem nalivu zaslišal lirunierije reke, ki ga je prijazno klicala k sebi. Saj je bil že skrajni čas, da so se vode odzvale. 5 svojimi bob-nečimi glasovi. Že več mesecev ni nič deževalo. Tudi živali so trpele radi žeje in listje je ko v pozni jeseni odpadalo z NOSOROGOVA HIŠA Irevja. A 11a škripajočem 1110s-:ovžu ta človek le ni občutil iste nežnosti ko navadno po .levihti. Reka je bila močno prestopila bregove in se je pe-lila in vrela ko lava, ko da bi bili iznova oživeli vsi ti ugasli ognjeniki vseh bližnljih gora n >i besno bruhali iz sebe strupe-10 goščo. Tudi nebo je Obdržalo tem-:o, zelenkasto skoraj kovinasto mrvo, čeprav je nehalo deževa-i. Močan veter se je sunkoma zaganjal s severne strani. Ko ovee (je poganjal valovje reke, ci se mu ni upiralo, pred seboj. Ves iz sebe, ker se mu ni zo-perstavljailo, je za hip odnehal, a je iznova planil nanje. Tudi ptiči so se bili poskrili. Le ena sama lastovka se je samotno in nizko spreletavala nad sadovnjakom, ki ga je bila nevihta hudo zdelala, ko da isee nekaj, česar ni nikoli izgubila. A tudi ta je izginila, kadar je burja besno zatulila, in se je zopet prikazala, ko se je mahoma polegla. Mož je to laistavko jako dobro poznal. Večkrat ie letala po sobah njegove hiše in se je pri letanju s perutnicami obrs-nila ob njegovo sence. Tn le zato ga ni kavsnila s ključkom na glavo, kar je bil večkrat bral o nekih ptičih, ki so na ta način dražile nosoroge, ker ji 011 tega pač ni dovolil. Tega dne pa lastovka ni sfreala v hišo, le do kuhinjskih vrat si je upala, a je zunaj skoraj plašno odletela. Ko vsi samotaiiji, je bil tudi ta mož bister opaizovalec. Čeprav je bil kratkoviden, je vendarle občutil najneznatnejŠe podrobnosti najmanjših skrivnosti in najdrobnejše spremembe stvari. Tz neobičajnega frea-nja lastovke je razpoznal skrivnosten pomeh. Mogoče je umrl njegov edini brat, ki je bil že dolgo bolan. Nemara ga išče njegova nespokdjna duša? Ali pa se je mogoče spremenil v o-troka, da se igra v sadovnjaku in bi spet rad videl hišo svojega brata in se spet polastil bratovega srca? Tedaj so se za-blestele solze v njegovih očeh, roke so se mu iztegnile čez mos-tovževo ograjo, kakor bi zahre-oenel po objemu. Tn ni se zavedal, da je postal sam spet o-trok 111 sicer le zato, ker se je spomnil, da je mogoče njegov brat prenehal živeti. Zatorej se ni prav nič začudil, ko je zagledal, kako se neki moški v pelerini, ki je frfotala v vetru, bliža po skalnati poti, ki je vodila navkreber iz vasi, in skoraj je vedel, da je bil ta človek pismonoša in birič — tisti, ki je prinašal na popisanem ali tiskanem papirju dobre in slabe novice iz sveta. Ker so mu noge tičale v starih škor-njih, je bil videti ko velikanski krokar. In prav tako kakor ta zlovešči ptič je skakljal po kamnih na cesti. Ko je prišel do vrat Nosorogove hiše, je obstal, si vrgel škrice svoje pelerine čez rame in je vzel na gosto popisan papir iz usnjate torbe. Mož na mostovžu je nehote spoznal, da tje prinesel slabo no-veo 11 že mu je blo, ko da mora pljuniti za nezaželjenega sla in njegovo novico. "Sndnijsko pisanje je! Vsaka njegova beseda naj bo prekleta !" si ie dejal, ko je stopal nizdol no stopnicah, da bi odprl vrata. Ko ga je Krokar iznenada zagledal pred seboj, se je straho-ma zdrznil. Nato nun ie izročil pisanje in mu skušal prijazno, razložiti njegovo vsebino. Videti je bilo, ko da prosi odpuščanja radi slabega sporočila, 1 ki ga je bil tako po nedolžnem' zakrivil. | " Vaša tsvakinja je, ki vas po-l živa na sodni jo, da bi dobila) del hiše, le desno krilo, veste, le desno krilo. Saj ostane za vas, ki ste sami, še zmeraj zadosti prostora . . T11 ozrl se je na hišo, na njeno desno, na levo krilo in jo je motril s svoijim krotkim pogledom i nz dobrim namenom, da bi Nosoroga potolažil. A temu ni bilo za tola-žbo, marveč je besno zakričal: "Hiša, je moja, vsa, kolikor je je! Stara avša ni niti mogla počakati, da bi se ohladilo truplo mojega brata, pa me je že napadla. Kajpa! Desno krilo, levo krilo, to je vseeno: prepustil bi ji tudi vso hišo, le da ne bi imel opraviti z njo! Tamle je tista pečina polna lukenj in jam.' Prav rad se preselim tjakaj!" je odkrito dodal in je nekam domotožno uprl pogled svojih, od jeze zariplih oči, na pečino. "Kajpa!" je slednjič dodal in mahal s papirjem ko s pahljačo, da bi prepodil vse take in slične grdobije, :<še tega je bilo treba, da mi hoče kdo vzeti ljubi moj brlog! Vse, vse drugo ste mi že vzeli, vi, ljubi moji sosedi in sorodniki, vse, še moje dobro ime! A enega prijatelja imam le še! In o pravem času mi l>o ta prijatelj tudi pomagal!" Mož ni povedal, kako je te- pravi, da mleko pomaga prestati najvišjo preizkušnjo v golfu Gene Sarazen najbrž bolj ve, kot katerikoli današnji igralec golfa, zakaj iso tekme dobljene ali izgubljene. On pravi: "Pri tekmi je golfer samemu sebi največji sovražnik. Najtežje pri igri je, ohraniti koncentracijo i u ohraniti najboljše igranje. Vsledtega se mora vsak golfer vežbati, pri vež/ba-nju je pa najvažnejši del pitje velikih množin mleka. Nobena druga stvar tako ne razbistri človeku mo-žgan kot mleko ter mu vzdržuje sodelovanje mišic, da lahko igra vso igro v dovršenem vrtanju." In znanost potrjuje vse, kar pravi Gene. Mleko pomaga razviti enotnost. Z mlekom se oživi sistem ter *e izbistri razum, da se čutite boljšega, sposobnejšega. Bureau of Milk Publicity, Albany. TH5 STATE OF NEW YORK KIT VOZIL RIBIČE (Nadaljevanje na 4. strani.1) RAZKOŠNI VLAK Nevarno dogodivščino so nedavno doživeli ribiči, kateri so s svojimi čolni lovili ribe blizu otoka Prinkipo v Marmarskem morju. Lovili so tam že več ur, ko so nenadno zapazili, da silno težka stvar vleče nljihove mreže v globočino. Nekaj Časa so*mo-drovali in gledali, nazadnje pa i so ugotovili, da se je v njihove mreže vjel velik kit, ki se je z I vsemi silami prizadeval uiti iz mrež, kar se mu pa ni hotelo posrečiti. Ko je kit napenjal vse sile, da bi se rešil, je seveda vlekel mreže in z njimi vse ribiške čolne celih 20 kilometrov daleč. Nato se je obrnil ter vse skupaj vlekel nazaj ter je ribiške čolne pripeljal ravno tJja, kjer se je bil poprej vjel. Ko so ribiči videli, da kitu sami niso kos, so poklicali na pomoč druge ribiče, ki so jih srečali med potjo. Pogumni možje so bili res pripravljeni pomagati. Z združenimi močmi se je vsem ribičem nazadnje posrečilo, da so kita z udarci vesel srečno pobili. Ribiči so bili rešeni velike nevarnosti in so začeli kitovo truplo vleči k obali. Tukaj pa se je izkazalo, da je kit t^ko velik in težak, da ga ribiči s svojimi na pomoč pri-liitelimi tovariši vred ne morejo spraviti na suho. Žačeli so klicati na pomoč še druge ribiče. Šele ko je popriljelo 80 mož so potegnili kita iz vode na suho. Mrvti'kit je tehtai3 tone. tvagona "Mercury" vlaka New York Central žele^ni^, ki vozi med Cleve landom in Detroitom. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih ;pb» vesti, ki bddo zananale ljubitelje lepošlovjfe L. Ganghofer: J - • ' * Grad Hubertus :: R o m a n :: 11 :• ^ Jezerski krčmar, ki je imel grajski ribji lov v zakupu, se je prihitel poklonit milostivi-aa damama. Katica mu je prijazno podala roko, Guirdi KleWbergova je pa odšumela mimo njega ponosno kakor kraljica, katere dostojanstvo je šlo bolj na šir kot pa v višino. Prance je obesil puško čez ramo ter odhitel. Kmalu je utihnil za njim lirusc naseljenega o-brežja im njegova pot je šla meti leščevjem preko tihih travnikov. Nekaj sto korakov ga je še ločilo od njegove hiše. Zdaj se je vzpela steza k visokemu plotu, kjer je nekaj surovo obdelanih stopnic omogočalo prelaz; na drugi strani se je vila ozka, z dvema kot miza visokima deskama ograjena steza. Nenadoma je zaslišal France čez e je prekopi-enila gorjača, za njo pa njen lastnik; prepere-la deska je zableščala, za n;.» je izginil premagani vitez, da si videl za kratek hip samo še njegove na novo podkovane čevlje. Dekle si je obrisalo roke ob kolk, se približalo prelazu, zaslišalo lovČev smeh ter opazilo čez plot njegov rjavi obraz z veselimi očmi, ki so se z ugodjem mudile na njej. France je ni spoznal, morala je biti tujka. Vezeni, rjavi životek, ki se je tesno oprijemal prs in ablih ramen in bela vratna nabornica — to je bila tuja noša. Toda odkoderkoli je že bila, vzrasla je bila na zraku, ki daje zdravje in lepoto. In kako dobro je pristajala napol izpuhtela jeza njenemu svežemu, od sonca zagorelemu obrazu, modrosivim očem in krepkemu čelu, kamor se je bila tako nevarno povesila svetla krona lav?, da bi bile težke kite skopaj omahnile. Prvi pogled, ki ga je vrgla na lovca, ni bil nič kaj posebno prijazen. Podoba je bila, da se boji nove ovire. Toda njegov smeh je bil nalezljiv in zasmejala se je z njim. "Punical Tega si slalbo izplačala!" "Kakor je zaslužil! Takle rogovilež! No, sprva, .sprva sem se ga malo ustrašila." "Prav nič se ti ni bilo treba bati! Če bi se ti bilo ponesrečilo, bi bil že jaz pripravljen." Prijazno mu je pokimala "Bog plačaj! Pa ni bilo treba. Ta še mušice ne odtelia. To bi ga morala z maslom nadrgniti, da bi se odebelil. Kje pa je?" Pokukala je čez ramo. Ko j.? videla, da ga še ni na stezi, je zaskrbljeno rekla: "Saj menda ni nevarno padel?" "Bog obvaruj! Zdajle se vleče navkreber!" Izza polomljenih desk se je pojavil travna-tozeleni šilasti klobuk z zlomljenim petelinjim peresom. "No torej!" SI to besedo je bila videti stvar zanjo rešena. Iskaje v vejevju opore, je stopila na rob plotu, se oprijela roke, ki jo je molil lovec, ter .skočila na tla. "Bog s teboj, lovec!" je smehljaje pozdravila. "Tudi s teboj!" Odkorakala je in France se je olsuplo oziral za njo. Ob njenem smehljaju mu je zdaj nenadoma nekaj prišlo na um. Katerikrat jo je že mor rt videti. Po nekoliko korakih se je ustavila ter se o-zrla. Obenna so se srečale oči in videti je bilo, tla hočeta drug drugemu reči: "Zdi mi, da te moram poznati!" Toda molčala sta in dekle je odšlo. Izginilo je za leščevjem; le še nokolikorat se je zasvetil mod zelenjem beli predpasnik. DALJE PRIDE ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, ■ slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emma; Karavana smrti; Na besa ▼ Goropa; Družba En Nacr Cena ______________LM BMŽKM PO JUTROVKM 4 knjige, 5M strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj romsn ob Nila; Kako sem t Mekko romp 1; Pri Samarih; Med Jerldl Cena _____________LM PO DIVJEM KIJRDISTANC 4 knjige, 6t4 strani, s Bilkami Vsebina: Amadlja; Beg Iz jeCe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ------------lil PO DEŽELI SfetPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani > Vsebina: Brata AladŽija; Koča v soteski; Mlrldlt; Ob Vardafjn Cena ____________________1.M SATAN IN IŠKARIOT IZ knjig, s slikami, 1704 strani . Vsebina: Izseljenci; Ynma Betar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta; Izdajalec: Na lova; Spet n* divjem upada; Rečeni milijoni; Dediči Cena __________«-5* V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 Vsebina: KovaC Šlmen; Zarota z zaprekami; V golob-njaku; M0hamedanski svetnla Cena ______________LM W1NLTOV 1« knjig, s slikami, 1753 Vsebina. Prvikrat na divjem zapadn; Za flvljenje; NSo-Cl, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komandi ln Ap»«; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Wln-netova oporoka ___________X9§ 2 C T 1 4 knjige, s »Ultami, 597 strani Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, ln njegova poslednja pot Cena ___________________LM Naročite jih lahko pri: U J) 216 West 18th Street New York, N. Y. Hči druge žene ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. New York, Wednesday, July 22, 1936 TRE LUtGEBT BlJOVBNE DULY IN UJ92. □ JAPONCI OB SOVJETSKI MEJI Gonda Rutarjeva se je s prisrčnim poljubom in objemom poslovila od svojega očeta, Miklavža Rutarja, ki je stal na veliki verandi, ki je od vseh strani enakomerno obda/j al a bungalow Oče in hči sta stanovala sama v tem bungalowu, odkar je umrla Gondina mati; številna islužinčad pa je stanovala malo oddaljena od hiše v svojih kočah. Pred širokimi stopnicami, ki so vodile do verande, je pripeljaval Gondin malajski sluga osedlanega konja. 1'Torej, Gonda, vrneš se, predno se zmrači," pravi oče in pogleda svojo hčer s ponosnim izrazom v svojih očeh. Bila j } krasno dekle, oblečena v svetlo ja'lialno obleko iz bombaža, ki je obstajala iz dolgega jopiča, kratkih hlač, lahke bele bluee, visokih rjavih čevljev in tropičnega klobuka. Kratki, kodrasti lasje, ki so se lesketali v zlatu, so do porednega kodrčka bili skriti pod klobukom. Smeje prikima očetu. "Brez skrbi, oče, saj veš, da bom takoj po čajanki odhajala z Bamove. Do poldneva bom tam, bom s Strasserjevimi jedla riž in bom pozneje do čajanke imela dovolj časa, da se razgovorim z Gregom. Si moreš pač misliti, kako hrepeni po družbi., ker še vedno ni dovolj okreval, da bi nas mogel obiskati." "Seveda si morem to misliti; ubogi revež bo štel minute, da prideš; prisrčno ga pozdravi." "Bom, oče. Sedalj se boš peljal doli na plantaže in me ne boš pogrešal." Oče ji še enkrat prikima. "Ali imaš pri sebi revolver?" "Kot vedno, oče," pravi Gonda in pokaže na žep na sedlu. "Pa menda ga ne bom rabila; odkar si lansko leto ustreli oba leoparda, nimamo v teh krajih ne leopardov, ne panterjev; poleg tega po tudi rajši beže pred človekom, kot bi ga pa napadli." "Pa pri vsem tem nikdo ne ve, kdaj je treba rabiti orožje. Celo uro boš jahala skozi 'tropični gozd." "Saj je tako lepo, oče! Kako se že veselim na to!" Oče stopi s hčerjo z verande in ji pomaga v sedlo; poprej pa je še skrbno pregledal jermene. Gondar mu še enkrat prijazno prikima, nato pa odjaha. Oče gleda za njo, dokler ne izgine za vitkimi palmami. Takoj nato pa naroči pripeljati avtomobil in so odpelje v nasprotni smeri po dolini navzgor, kjer so se razširjale njegove plantaže. Njegovo posestvo se je imenovalo Dahomy. Bungalow je stal na najvišjem kraju posestva, na hribu, kjer je bil zrak naljbolj zdrav kajti doli v dolini je pogosto razsajala mrzlica. Miklavž Rutar je dobil Dahomy po svojem očetu kot <5o-to. Oče je nasade podedoval po svojem bratrancu, ki se je v mladih letih izselil na Sunda otoke. Ta bratranec je posestvo Dahomy najprej visoko dvignil, potem pa je bil več let bolan, je bil mnogo odsoten, da se je zdravil po različnih kra-tih, in pri tem se je posestvo precej zanemarilo. Ko je pozneje v nekem evropskem kopališču, ki ga je obiskal, umrl in je posestvo, ker ni imel bližjih dedičev, zapustil svojemu bratrancu, je Miklavž Rutar prosil svojega očeta, da mu dovoli obdelovati Dahomv. In ko slednjič pride na Dahomy, je bilo že vse večinoma v pušči. Od tedaj je že poteklo skoro dvajset let in v teh dvajsetih letih se mu je posrečilo Dahomy zopet dvigniti in z nakupom sosednih zemljišč še povečati. Sedalj je bilo trdno in dobička r.osno plantažno posestvo. Toda Miklavž Rutar je bil tudi mož, da se je znal prebiti v tuji deželi, kot se mnogim na njegovem mestu ne bi posrečilo. Ko se pelje na svoja plantažna polja, da nadzoruje svoje ijudi in da povsod pogleda, da je vse v redu, jaha njegova hči Gonda skozi tropični pragozd na sosedno plantažo Ramovo. Ramova je bila tudi last nekega Danca, s katerim je bil Rutar v dobrih odnošajih, četudi pri veliki razliki v značajih in nazorih med njima ni vladalo posebno veliko prijateljsko razmerje. Daleč okrog ni bilo nobenega soseaa in bila sta v resnici navezana eden na drugega in je zato vladalo med Ramovo in Dahomvjem vedno živahno občevanje. Pot do pragozda je bila zelo slaba, toda Gondin konj jo je poznal zelo dobro. Večinoma je moral iti v koraku, katjti bujno rastoče veje so rastle zelo nizko in zračne korenine va-2!*nga drevesa, ki so se stezale proti tlom, so bile v veliko oviro. Co&da je bila na to navajena, pa tudi na to, da je pazno gledala na vse strani, da je mogla kako morebitno nevarnost takoj opaziti, da se je mogla proti njej varovati. Kot otrok od sveta odrezane divje pokrajine, je bila vedno oborožena. Na Ramovo bi mogla priti ravno tako hitro, ako fci se peljala z avtomobilom po dolini, četudi bi morala napraviti okoli velikanske gore velik ovinek, toda rajši ie jahala skozi gozd, kot pa bi se vozila po prašni cesti. Poznala je vsako drevo, vsak grm, četudi se je bujna vegetacija naglo preminjala Saj je vsak teden nekolikokrat jahala to pot, kadar je šla obiskat svojega prijatelja iz mladih let Grego Strassertja. Kajti v resnici so njeni dbiski na Ramovi veljali samo njemu. IZ njegovimi sorodniki ni bila v dobrih odnolajih, samo Grega ji je bil drag, kakor tudi njenemu očetu, Gregov oče, Herman Strasser, je bil ravno tako kot njen oče blizu petdesetih let. Četudi pa je bil čeden mož, je Gonda občutila, da je v njem nekaj neplemenitega, nekaj nizkotnega. Gospa Lili Strasser, Gregova mačeha, je bila Gondi še znanj všeč; na sebi je imela nekaj odurnega, hinavskega in nekaj navadnega, četudi je še kazala sledove nekdanje lepote. Njen sin Kurt Gartner iz njenega prvega zakona, ki ga jo prinesla v svoj drugi zakon s Hermanom Strasserjem, ie bil v nasprotju s svojim polbratom Gregom precej surov, nasilen, in je Gondo s svojimi neumestnimi šalami mnogokrat žalil. Tudi ni mogla trpeti, da je malajske uslužbence zatiral in je vedela, da je v svojem nasilnem značaju lazil za _ (Dalje prihodnjič.). Japonska straža tabori ob železniški progi v severnem delu Mančukuo, ne daleč od ruske meje. Med ruskimi i n japonskimi stražniki so se že večkrat završili spopadi. OTROK DVEH OČETOV V vlaku, ki je vozil proti Pragi, sta sedela dva trgovska potnika. Sprva sta govorila o gospodarskem položaju, potem sta si pripovedovala "najnovejše" dovtipe in druge zanimivosti. Ko jima je zmanjkalo snovi, je eden izmed obeh mož izvlekel listnico in pokazal onemu sliko dveletnega otroka. "To je moj ponos," 'je pripomnil. "Žal mi poklic ne dopušča, da bi se brigal podrobneje zanj." Tedaj je drugi istotako izvlekel iz svoje listnice fotografijo: "Tudi jaz imam takšnega korenjaka. Šteje iistotako dve leti." Fotografiji sta sličili kakor jajce jajcu. Oba moža sta se gledala kaj začudeno, tem bolij ker je bil obe fotografiji po istem negativu skopiral isti fotograf. Potem se je razvil naslednji pogovor: ' "Ali je to vaš nezakonski sin?" — Da. In vaš je tudi nezakonski?" — Da!" — "Mati je Vera Z., kaj ne?" — Da!" "Ji plačujete?'' — Da!" — "Vi tudi?" Pred sodnikom se je iZKaza-lo, da je deček, s katerim sta se bahala oba trgovska potnika, "legitimni" sin nekega Z. ki ni imel niti pojma o teh postranskih zaslužkih svoje žene. Ta je bila obsojena na štiri mesece ječe. Kateri pa je pravi oče, ne bo mogoče morda nikoli z gotovostjo dognati. NOSOROGOVA HlSA Na pan/ikih, ki so debelo tiskani, se vrše v domovinu izleti Dod v« Istvom izkušenega spremljevalca. Nadaljevanje s 3. stran*. ZDRAVNICA IZ STRASTI Pariška družba žaluje nad •tragično smrtjo vojvodinje Brancaške, ki je poslala žrtev svoje strasti za zdravniški poklic. Že v svoji mladosti si je želela postati zdravnica. Študirala je medicino in se je v Parizu ustalila kot roentgenolo-ginja. Bila je nadarjena za tehnične stvari in tako je na roentgesnkih aparaturah marsikaj izboljšala, kar ji je v zdravniških krogih pridobilo sloves. Mlada zdravnica je postala vojvodinj-a Brancaška šele s poroko z vojvodo de Bran-cas. Zakon ^je ni oviral pri izvrševanju zdravniškega poklica.- V njeni hiši so se zbirali sami zdravniki, učenjaki in u-metniki. Pred dvema letoma so to srečno življenje zmotili prvi znaki opeklin po Roentge-novih žarkih. Zdravniki so svojo tovarišico rotili, naj se začne temeljito zdraviti, dokler je še čas, toda vsi nasveti niso nič zalegli. Bolezen je vojvodinja, kakor je bilo videti, podcenjevala. Kmalu po prvih znakih obolenja so Jji morali odrezati- pust na roki, potem so ji morali odrezati vso roko, pozneje še del telesa. Bolezen pa je kljub temu počasi a nezadržno napredovala. Prepozno je vojvodinja uvidela, da so imeli njeni tovariši prav ko so jo svarili. Zadnje mesece je morala prebiti v postelji. Prenašala pa je svoje muke junaško, dokler ije ni smrt rešila trpljenja. mu prijatelju ime in tudi pis-nionoša ni vprašal, kdo bi bil. Saj — storil je le, kar je bila njegova stvar. Spet se je, skakljaje po mokrih kamnih, odpravil nizdol v vas. Tedalj je starec, stoječ na pragu svoje hiše in porogljivo se smejoč, prebral sodnijski poziv. Bila je krivična zadeva, zakaj njegov brat je bil že prejel svoj delež. A je ob misli, da bi se moral obrniti na kakega odvetnika, že začutil smrtno bolečino. "Vse vzemite," je zavpil in vrgel pisanje v zrak. Vihar pa, kakor bi samo na to čakal zadaj za vogalom hiše, se je iznova dvignil, vzel papir s seboij, ga dolgo vrtinčil okoli in ga slednjič potisnil v naraščajočo reko. Voda ga je požrla, ga spet izpljunila, ga spet spodaj zgrabila ko z ostrimi zobmi, ko da ji je všeč, da ga more mučiti. Tedaj je Nosorog zagledal, kako je lastovka sfrčala nad reko in se skoraj dotaknila penečih se valov, ko da bi hotela potegniti papir iz reke. A brez uspeha se je dvignila v ozračje in zletela k hiši. V poslednjem hipu pa se je obrnila in je ko puščica šinila r>roti pečini. "Bog nebeški," je zastokal mož, "ali se mi sanja?" In mahoma se je spomnil, kako je nekoč bral, da tisti ptiči, ki čepijo na nosorogovem hrbtu, zmeraj opozorijo zverino, če ji preti kaka nesreča in da tedaj odletijo in frčijo pred njo. Zato je lastovka zbežala od hiše. Ali že ve za tisto nesrečo? Na papirju \je bila, ki so ga besni valovi reke odnesli vzdolž v dolino .. . Česar bi se sicer še moraf bati? Kadar ga je neki skrivni občutek grozote prislil, da je ko prikovan obstal na izdolbenem pragu hiše, kjer mu je bila znana sleherna razpoka in ki ga je ljubil, ko da je živo bitje. Čutil je, da bi moral umreti, če bi mu tujci, sovražniki, krivični vsiljivci vzeli ta kamen in bi ga spoclili iz njegove hiše ko divjačino iz brloga. Naslanjalje se na zid, je počasi stopil s praga, prešantal cesto in obstal kraj nizke ograje nad reko. Tu se je okrenil in pogledal na svojo hišo. Desno krilo, levo krilo. V sredi stara obokana vrata in nad vrati letsen tram, ki je še pretakal deževne solze. In s svojo sivo glavo, obra-| zom, ki je slieil kamniti spaki, je začel delati znamenja ogorčenja, grožnje, zasmeha, poziva na koražjo. In očital je hiši, da ga hoče tudi ona izdati ko vsi drugi. Hiša je odgovorila: Mostovž se trese, tramovje se trese, trese se zemlja v strahotah, ki segajo prav do nje in se preteka-jo po njenih žilah. Zdi se mu, da tulijo volkovi: to je vihar. In hiša se je zganila, zamajala in mu šepetala: "To je tvoja grozna prijateljica, o j človek; pravičnost vi« t" In desno, krilo hiše se je zrušilo. Vrata so ostala. Bil je potres. PRI OKNU OBEŠENO obešeno so našli v Zgornjem Radvanju št. 2-A, 35-letno soprogo trgovskega potnika Štefanijo Smolejevo, ki fje izvršila samomor v trenutku duševne zmedenosti. Zapušča moža in 6 letnega otroka. ZA KRATEK CAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .....................30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena JS5 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena £0 Trda vez. Cena L— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena JZ5 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ________J54 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. .66 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. J83 SANJSKA KNJIGA .....................................................60 SANJSKA KNJIGA ................................JO SLOVENSKI ŠALJIVEC. 00 strani. Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ................JO TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................70 TOK RAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena JSO TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šalolgro M Vse naše"). 180 strani. Cena ................................................30 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 79 strani. Cena .....................35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 - TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA' 21« WEST 18th STREET NKW VORK. N. V. i». julija: Kuropa v Bremen lie de France v Havre Bereugarla v Cherbourg 25. julija: Vuicanta t TrS- julija: Queen Mary v Cherbourg WHHbinzton v Havrr 1. avgusta: Champlain v Havre Bremen v Bremen 5. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 8. avgusta: Europa v Bremen Rex v Genoa 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta: lie de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre 19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 20. avgusta: Vulcania v Trst 21. avgusta: Bremen v Bremen 22. Champlain v Havre Conte di Savoola v Genoa 26. avgusta: Queen Mary v Cherbourg Washington y Havre 28. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen Pičite nam za cene Yoznlh 11- SM)VENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York stov, reservacljo kabln In pojasnila za potovanje. septembra: Normandie, Havre Aquitania, Cherbourg septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa 8. septembra: f Saturnia v Trst 9. septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 10. septembra: Chauuilain v Havre 32. septembra: lie de France v Havre B rengaria v Cherbourg Europa v Bremen 16. septembra: Normandie v Havre 17. septembra: Aquitania v Cherbourg 19. septembra: Conte di Savoia v Genoa 22. septembra : Bremen v Bremen 23. septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst 29. septembra : Europa v Bremen 30. septembra: I Normandie v Havre PRIDITE V JUGOSLAVIJO *7 dni do vaše domovine, ie potujete na ekspresnih parnikih BREMEN EUR O PA Brzi vlak v Bremijrhaven zojamči udobno potovanje do Ljubljane Afi potujte s priljubljenimi ekspres. parniki: COLUMBUŠ HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK Izbor ne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH HERMAN LL0YH 57 BROADWAY, NEW YORK VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do Irdnj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan ln tretj® pe leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aH Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih Imena sc tiskana z debelim! črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lausfain ''Or-ORADO: Pueblo, Peter Culig, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicrro • ln Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Angustln North Chicagp, Joe Zelene KANSAS: Girard, Agnes Motnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec Steyer, J. Čeme (Za Pennsylvania, W. Va. In MaryIa.nl» MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouže Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, ula Vessel Hibblng, john PovSe Virgina, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Kail Stiuhhi Utu© Fan*, Frank Hula Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnlk, John Slapnlk «»HIO: Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KmrV Youngstown, Anton KlkelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: B rough ton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovec Coverdale in okolica, M. Rupo/h, Export, Louis Snpantit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Hath Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank Bailoch Midway, John 2ust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. SeUfrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allia, Ft. 8k4 Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, I swli Diamoodville, Joe Bollcb Is pnfcL