29. Številka. I Izhaja vsaki četrtek (il> 11. m i dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. NoIranUovnna pisma se ne spre-leinnjo. Cena listu znaša za celo lelo •! kionc za pol leta ‘2 kroni. 7.a m a n j premožne za celo lelo 3 krone, za pol leta K 1'SO Za Nemčijo je cena listu .r> K, za dinge dežele izven Avstrije ti K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv llilarija štev. 7. )(!, letnik. V Gorici, dni* 1fi. julija I903. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Xarndn^ tiskarna izšolano ljudstvo vedno tesneje oklepa svojih voditeljev. Učimo se od njih. Delujmo tudi mi po njih vzgledu v gmotni in duševni blagor našega naroda. Bolezen sv. očeta. Oči vsega sveta — in ne le katoličanov, so obrnjene v večno mesto. Vrhovni poglavar sv. katoliške cerkve je smrlpo. jigvarno obolel. 94 letni starček bori se se smrtjo s toliko silo, da strmi ves svet. Ponovno so že zdravniki obupno izjavili, še do prihodnjega dne more živeti. A danes je sv. oče še živ. Duševni velikan na stolici sv. Petra, ki je liki skala v razburkanem morju, odbijal sovražne napade, kljubuje -tudi • smrti. In ta ljuta borba priča, da je veliki duh Leona XIII. bjvjd v nenavadno jakem, četudi navidezno šibkem telesnem organizmu. V srčtR) 8 t- m. se je zdravstveno stanje sv. očeta čudjojj.tfl.obrpilo. na bolje. Žila je bila krepkeje, slabost je znatno ‘izginila. V četrtek je sv. oče poklical k sebi kardinala Rampollo in se ž njim dolgo časa razgovarjal o raznih cerkvenih zadevah in opravilih. Zdelo se je, da je bolezen sv. očetu popolnoma odlegla. Zato je sv. oče ob 6. uri zvečer hotel sprejeti sv. kolegij. A hkrati se je stanje sv. očeta znatno shujšalo. Zdravnik Lapponi je takoj poklical profesorja Rossoni, ki je na glasu kot najboljši zdravnik. Ro je sv. oče v to privolil, stopili so v sobo Lapponi, Mazzoni in Rossoni. Vbrizgali so sv. očetu neko tekočino. V..pe|ek, ko so vsi trije zdravniki prišli v papeževo sobo, našli so,, istega sedečega v naslonjaču poleg postelje. Na vprašanje kako je prebil noč, je sv. oče odgovoril: Prva polovica noči mi je prešla še precej dobro, počival sem ‘ (odgov. J. Marušič) v Gorici. mirno; ali proii/jutru meje začela nadlegovati naduha in nisem mogel več zaspati. Pozneje mi je bilo pu jako slabo. — Prof. Rossoni je papeža natančnejšo preiskal in slednjič izjavil soglasno z dr. MazzAijem, da treba ponoviti operacijo. Sv. o® je v to privolil rekoč; Le naredite ! Jaz sem miren, ker sem v vaših rokah. Na to je dr. Mazzoni izvršil operacijo ter vzel i^pljučpe,mrene nič nr\anj nego 1100 gramov krvave tekočine. Cim je bila mrena izpraznjena, so zdravniki s poslušHVanjem konštatiraii, da se pljučno vnetje boljša. Ostaje le še vnetje pljučne mrene. In to bi ne bilo tako zlo, ako bi ne bil papež v 94. letu. Dr. [Mazzoni je izjavil, da se tekočina še vedno zbira v pljučni mreni radi nedostatne moči srca. Radi tega bo treba papeža v tretje operirati, a radi bolnikove stCrfe slabosti še ne upajo izvršiti tretje operacije. Po preiskavanju tekočine, vzete iz pljučne mrene, je prof. Rossoni prišel do prepričanja, da je vnetje pljučne mrene provzročilo dejstvo, da se je zaustavilo potenje. V petek ob 8. ari in pol so zdravniki objavili naslednje poročilo o zdravstvenem stanju sv. očeta: „Danes je Njeg. svetost počival nekoliko ur, ne da bi tožil o kaki bolečini. Vtripanje srčne žile je dovolj vzdržno in iste jakosti kakor zjutraj. Po operaciji ima srčna žila 92 udarcev na minuto. Sopenje se vrši v 28 vzdihih na minuto. Telesna toplota je 364. Puščanje je vedno nedostatno. Vsi vladarji, ki Jmaj.o svoja zastopstva pri Vatikanu, so tjftVp.O.iU svojim zastopnikom, naj jim večkrat na dah pošiljajo poročila o papeževem stanju. Francoski radikalci in socijalni [de-mokratje so zav zeli silno surovo stališče Poiln volilna Ma v Nemčiji. Volilna borba, ki se je bila po vseh državah in državicah nemškega cesarstva dno 16. junija in se odločila na ožjih volitvah dne 25. junija, je tudi za nas zelo podučljiva. Le dve stranki sto zma-gonosni izšli iz tega boja, katoliški con trum in socijalna demokracija. Značilen izid splošne enake volilne pravice! Lice „napredne, liberalne, pro-teslantovsko Nemčije'1 seje do cela spremenilo. Narodni liberalci, ki so bili ona trdnjava, na kateri jo stal Bismarck in s katere je pošiljal svoje strelo na „kle-rikalce11 in „socijalisle", so skoraj zginili s političnega površja. Niti en mandat, ki so ga dobili liberalci, ni njihov, ampak vsi so pridobljeni šele v ožji volitvi, kjer so ali, katoličani ali socijalni demokratje ali konservativci oddali v medsebojni borbi liberalcu svoje glasove kot manjšemu zlu. Pa pa stoji na čelu zopet „kato-liški_ centrum". Naskok na to katoliško stranko je bil to pot posebno močan. Proti katoliški stranki so bile vse druge stranke združene. Delovale so z vsemi mogočimi sredstvi, da bi premamile katoliške vc.i/ce. Tudi pri ožjih volitvah so vse druge stranke šle povsod proti centru. S ponosom lahko reče katoliška stranka v Nemčiji, da je zmagala popolnoma z lastno močjo. Tako je med vsemi meščanskimi strankami le katoliška stranka ostala neomajena. Zgubila je sicer en mandat, a pridobila od zadnjih volitev 366.000 glasov. Zakaj pu je katoliška stranka v Nemčiji ob zadnjih volitvah vkljub vsemu navalu protivnih strank ohranila svojo posest ? Pred vsem je katoliški contrum ljudska socijalna stranka. Nje zastopniki v državnem zboru so se prvi zavzeli za LISTEK. Gorske slike. Kako so v deveti deželi volili župana. Umrl je bil stari župan Nacelj, in sedaj je bilo treba voliti novega. Že tisti večer, ko so očeta Naceljna kropili, je nekdo bleknil, da se bode treba sedaj bolj pogovoriti glede volitev, kakor seje to storilo preje. No, drugi se niso vtaknili v pogovor in stvar je ostala isti večer §e na miru.. .. Povedati pa moramo, kakor se je sicer čitalo v pismih iz devete dežele, da imata tam dve stranki veliko moč. Prva stranka se imenuje: dol, druga pa: gor. Obe sta si jako nasprotni in včasih se tudi pretepejo, ako ni mogoče drugače rešiti političnega vprašanja. Bilo je drugi dan po smrti očka Naceljna. Botra Krkočka, katere mož je čutil v sebi nekaj več moči kakor drugi, je stopala že zjutraj proti hiši občinskega tajnika Šmončka, kateri mi je že marsikatero povedal iz devete dežele. „Gospod Šmonček", dejala je, „ve-lika nesreča zadela je našo vas, a jsz mislim, da se bo vendar dalo pomagati. Saj veste, tu le sem vam prinesla nekaj piščet pa jajee, že veste, sedaj bodo volitve, in če bi bil moj, saj ni rad, ampak vam bi gotovo plačo zvišal, če bi bil on, socijalne zakone v prilog delavskih stanov: ureditev delavnega časa, zavarovanje za slučaj bolezni, starosti in onemoglosti, za zboljšanje delavskega in obrtnega stanu. Vsikdar so bili zagovorniki prave svobode. Katoliški centrum je izborno orga-nizovana stranka. „Ljudsko društvo'- za celo Nemčijo šteje danes okoli 330.000 članov. Za vsakih 100 do 200 mož katoliške vere je nastavljen poseben zaupnik, kateri je za nje poverjenik društvenih spisov, pobira udnino, agitira, skrbi, da pridejo vsi volit itd. Zaupnik mora vedno osebno občavati.z društvoniki. Zaupniki posameznih krajev imajo načelnike, ki imajo nad seboj okrajne načelnike, ti škulijskega ali deželnega načelnika, in na čelu vsem stoji centralno vodstvo v Miinchen-Gladbachu. Društvo izdaja list „Volksverein“, ki služi le agitaciji in ga dobivajo društveniki zastonj. Izdaja manjšo tiskovine, mnogoštevilne brošurice o socijalnem vprašanju. „Ljudsko društvo11 je ustanovilo več „ljudskih pisarn11 in „socijalnih poizvedovalni c". Velike važnosti so p r a k t i č n o-s o c i j a I n i kurzi, kateri so dvojne vrste za delavce in izobražence. Posebno delujejo tudi z ljudskimi shodi, katerih priredi društvo povprek po 500 na leto. Med volitvami seveda je to število mnogo večje. Govorniki so seveda v prvi vrsti poslanci, ki morajo vedno med ljudstvo; vrlo sodelujejo na shodih tudi ljudski učitelji. Vrhu tega pa še izborno organizo-vano in urejevano katoliško časnikarstvo razširja poduk in zanimanje za javno življenje. Ob takem delovanju in tako razpredeni organizaciji nemških katolikov je čisto naravno, da je katoliški centrum v zadnjem volilnem boju slavil zmago, je umevno, da se izobraženo in politično in novo pot bi dal napraviti po vasi in še več druzega potrebnega". Šmonček je gledal piščeta in jajčka in srce se mu je smejalo, ko je videl na obrazu botre Krkočke, da se bode dalo še več dobiti, kakor je tukaj. „Hm, hm, to so težke reči, jako težke. — — Bom pa videl", pravi nato mogočno, „morda se kaj oglasim pri vas — —“. Vsa iz sebe pridirjala je botra domov in butala iz sobe v sobo. „Brž otroci, brž zakurite ogenj, gospod tajnik pridejo k nam . .. Oh Ježeš, če človek nima sto rok, si res ne more nič pomagati". Pravo tekanje'je začelo še le popoldan. „Ti, na tu imaš čisto srajco, pa tudi obleko si deni drugo", upila je na moža in ga potisnila v drugo sobo. Ta čas, ko se je on preoblačil, dr-vila je po kuhinji gor in dol, razbila par loncev in suvala otroke iz kota v kot. „Oh, moj Bog, moj Bog, kako sem jaz nesrečna 1“ Kmalu je bil očka Urh napravljen, še predno je ona preskrbela vse potrebno za cvrtje. Proti trem popoludne je prišel gospod Šmonček. Bil je v svoji najlepši obleki in čevlje si je lepo z žico- prevezal, da mu prsti niso preveč gledali v ta pregrešni svet. Klobuk, ki je bil že precej tolst in masten, je nosil visoko vrhu glave, kakor je videl gospoda komisarja, ki je ono leto pregledoval občinske hleve. „No, pa dober dan vam Bog daj", dejal je in podal botri Krkočki roko. Sramežljivo je ta stegnila svojo desnico in jo dala gospodu. „Kje pa je gospod Urh?" „Notri je, notri, gospod; le naprej naj gredo I" Vstopil je potem v sobo. Očka Urh je sedel za mizo in držal neke papirje v rokah, čeravno je znal brati kakor oni Ribničan, ki je knjigo narobe držal. „Dober dan, gospod Urh", in tudi njemu je tajnik pomolil roko. „Bog daj, Bog daj, gospod". In sedela sta kmalu v živem pogovoru. „No, gospod Urh", dejal je Šmon-čeh, „seveda — sedaj — bomo že videli in se potrudili". „1, kaj boste tisto — nisem rad — a saj veste", mencal je Urh. In še dalje sta se pogovarjala. Gospod tajnik je pripravil očka Urha za vse, kar se mu je zdelo dobro in prav in povedal mu je, da je stranka: dol mnogo boljša kot stranka : gor. „Seveda, seveda", dejal je Urb, čeravno ni vedel ne o tem ne o onem. In botra Krkočka je prinesla na mizo jajec in klobas ; tudi vina ni manjkalo. Pila sta ga pozno pod noč in ko je gospod Šmonček lezel domov, utak-nila mu je botra še velikega petelina pod suknjo. „Piščeta že imate, še petelina vam dam, gospod Šmonček — — # * * Volitve. Vsa vas je pokoncu, stranki sta v divjem boju za obstanek. Očka Urh, za katerega je deloval Šmonček in njegova žena, je skoro zmage gotov, a vendar se mu tresejo nekoliko hlačice in nekaj nerodno mu je doli do srca. „Ljudje božji, le za našo stranko držite in pa našega moža volite", je agitiral Šmonček in obraz se mu je svetil samega veselja ; ali se je veselil zvišane plače, ali piščancev in petelinov, tega prav zares nisem mogel nikjer zvedeti. Pred pisarnico narašča hrup in upitje je vedno hujše. „Mi kar nas je: dol, vsi volimo Urha, vsi Urha I Ta je naš, pot bo dal popraviti po vasi in kar bomo še hoteli". „Volite tudi lahko žabo in ne le urha", oglasi se nekdo od stranke: gor. Kakor sem se prepričal iz deveto-deželskega volilnika, je bil takrat res izvoljen očka Urh za župana in sicer ne po božji, ampak po Šmončkovi volji. . . . Gorski. Naročnino In naznanila sprejema upravnišlvo v Gorici, Semenišk^ulica 5. 10 Posamezne številke se prodajajo v tobn-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. -V Ovlasi in poslanice se Ačunijo po peti! vi^Ci, in sicer: če se^^ka enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. proti holnPmi^Jjapežu. Francoski list „Temp9“ jim Ttavlja v vzgled kralja Edvarda, predsednika Roosevelta in cesarja Viljema, ki so protestantski državni glavarji, a vendar sočuvstvujejo sč sv. očetom, kar priča o veliki moralni moči papeževi V $etek jo doSel v Rim adjutant cesarja Viffoma. Oglasil se je v Vatikanu pri msgr. Bisletiju, da bi mu izposloval pristop k sv. očetu. Bisleti pa tej želji ni mogel ugoditi ter je sprejel le cesarjevo pismo. Služabništvo papeževo je izmučeno radi trajnega čuvanja. M9g. Volpinija je zadela kap. Sv. očetu niso naznanili njegove smrti. Tudi zvonilo ni msgr. Vol-j... i v cerkvi sv. Petra, da s* o£et« ne vznemirili ' • V sobcAcričMi 9. ure 8d zdravniki obiskali sv. (Bera. Na vprašanje Maz-zonijevo, kako se počuti, odvrnil je sv. , oče: „Precej dobro, le večjo trudnost čutim, akopram sem noč trdno prespal1*. 4 Zdravniki so na to izjavm, da je sv. oče sicer pri boljši volji, a laično potlačen. Sv. oče jo moral ostati v postelji, kor je ložje dihal, in mu tdrej ni bilo treba kukor drugo dni, del Jijjeva rt^iveti v naslonjaču za to, da tre mu l^tilAalo dihanje. V soboto večer ^izdali zdravniki naslednje poročilo: S F: oče je preživel precej miren dan. Kerye biJo zboljšanje Irajno, bilo je mogoč*. zopet ^preiskati oprsje. Množina tekočine, ki je ostala po vbodljaju v petek v oprsju,-nespremenjena. Nad to tekočino se čufe rahlo hropenje. Žila 86, dihanje 28,Moplota telesa 36 9. Subjektivni položaj boljSi. Ob 10. uri zvečer so zdravniki našli sv. očeta bolje razpoloženega, vedgr so mu svetovali, naj ne govori, da se ne utrudi. Sv, oče ima naravni spanec in je zvečer brez odpora zavžil hrano. Poročila od nedelje: Tekom dneva je sv. oče večkrat zahteval pijače. Sv. “če dobro prenese zdravila. Napratn nekemu kardinalu je sv. oče dejal: „Bil sem v veliki nevarnosti. Čutim, da je nevarnost minila, vendar sem na vse pripravljen". Zdravniki'pravijo, da sv. oče presedanjem položaju Se v^ č,d n i, da c ni l,o tednov lahko živi. V nedeljo je sv. očeta nekoliko kuhala vročina. Zdravniki pravijo, da je to pri njegovi Btarosti jako dobro znamenje. Nedeljsko večerno poročilo javlja: Olajšanje v splošnem položaju sv. očeta še traja. Zdravniki javljajo : 8.r»,o { o j e kritično ilobo bolezni prestal. Neposredne, nevarnosti hi Naročili so, naj sluga okna bolniške sobe večkrat odpre, da pride v sobo svež zrak. V nedeljo večer se je vršila slovesnost prenosa mitre sv. Januvarjja z velikimi slovesnostmi. Sv. oče jo je poljubil. Dali so mu tudi čudodelno čepico sv. Januvarija, ki je že v tisoč slučajih izkazala svojo čudodelno moč. Sv. oče }o je poljubil in del na glavo. Sv, oče je tudi -le dni večkrat sprejel kardinale. Zadnja poročila so zelo neugodna. V ponedeljek je imel sv. oče jako hudo noč. Papež je po noči nekolikrat metal iz sebe in je ta pa tam zgubljal zavest. Izginila je vsaka nada na zboljšanje. Stanje je. skrajno resno. Včeraj ge. je sv. očetu zboljšalo. r j u- ,-<■ 'Jtlfn Politični pregled. Na& c e nar se je podal t Ischl, kjer ostane čez poletje. O&ki minister dr. Rezek odstopil. — Češki minister dr. Rezek jeodstopil, in cesar je tudi vsprejel njegovo ostavko. Državni finančni minister umri. — Državni finančni minister baron Kallay je po kratki bolezni umrl. Kriza na Dunaju — rečena. — Ministerska kriza je torej za sedaj rešena. Dr. Korber ostane še naprej mi-nisterski predsednik in ravno tako ostanejo na ministnrskih stolih ostali njegovi tovariši, razun dr. Rezeka, ki noče na nikak način ostati v sedanjem minister-stvu. Da je kriza formalno rešena, dokazuje cesarjevo lastnoročno pismo do dr. Korberja, katero je priobčil v sredo uradni dunajski list „Wiener Zeilungu. V ogrskem parlamentu se še vedno nadaljuje razprava o programu minister-skega predsednika grofa Khueoa. Jieder-varya. Mož se pri ti razpravi jako_čudno vede. Kakorjmj kjže, t§ko se izbija pred raznimi ižjaTavi govornikov Ter po potrebi popravlja svoj program. V kljuFu neodvisne stranke se je Bicer sklenilo z 26, proti 20 glasovom, da se obstrukcija opusti; ali oni člani neodvisne stranke, ki so že pred ?Km sklepom istopili iz stranke in pa tudi oni. ki so glasovali proti klu-bovi večini,-nadaljevaii bodo obstrukcijo, in njim se pridružijo tudi Ugronovi pristaši in Še nekaj drugto poslancev, tako da jih bode ^seh sAjaj kakih 52, ki bodo poskusili naslopHBteuijodločnejšo obstrukcijo proti sedt^Hnadi. Obče je mnenje tu(hdanos še,^j se novi mini-stersk^i predsednik nikakor ne bode mogol držati dolgo časa na krmilu. Dogodki ua Hrvatskem. — Novi ban grof Pejačevič jo došel v Osek. Na nagovor velikega župana je dejal, da mu je ob nastopu nove službe dobro znano, da ga čaka težka naloga, ker je politiško obnebje zakrito s črnimi oblaki. Bivšega urednika „Obzorau dr. Hei-merla so izpustili iz preiskovalnega zapora, ker mu niso mogli dokazati nobene krivde. Župnik in pisatelj Jemeršič inf njegovi Aulan Šus*««- sta obsojena v šestmiise^F^ečo. Župnik Jemeršič ni druzega storil, nego da je doposlane mu bro.šure postavil v župnijski urad, ne da barjih bil pogledal. Ondi jih je našel njegov-kaplan. Njuna obsodba je po vsem Hrvat*em pomnožila razburjenje * iz hrvatskega Zagorja poročajo, da so nemiri ponavljajo dan na dan. V Bednji okraj Ivanski je prišlo do krvavega spopada. Na mestu so obležali trije težko ranjeni kmetje, katerih eden je že,umrl, 8 je lahko ranjenih. Istotako je prišlo do spopada med kmeti in orožniki v Bede-nici in Jerovcu. V Belcu so kmetje navalili na hišo mažarona Plahtea in jo do cela podrli. V Kelemenu je streljala cela kompanija vojakov na km#e. V vasi Ivanac so kmetje napadli drožniško vojašnico in zahtevali od orožnikov, da razobesijo hrvatsko zastavo. Orožnikom so prišli na pomoč vojaki, a kmetje se niso vstrašili niti teh, in prišlo je do spopada, pri katerem je bilo več kmetov ubitih in nevarno ranjenih. Zedinjena opozicija sklicuje na 15. avgusta v 80 okrajih volilske shode za finanoijelno samostalnost Hrvatske. V septembru se namerna v Zagrebu prirediti velik hrvatski narodni zbor. —. S Dopisi. Od nekod. — C.'kr. namestništvo v Trslu naznanja, da se bodo pobirali milodari za- pogorelce v Slovenjem Gradcu tudi pn Primorskem in poživlja merodajne krogp, da bi se zavzeli za pogorele siromake. Človekoljubje nas sili, da priskočimo ubogim revežem na pomoč ! Toda trpka beseda nam sili pod pero ! ^i dolgo še tega, odkar se je čitalo v slovenskem časopisu, da roti nemški župan tega mesta svoje izvoljene bratce v Semčiji, naj nabirajo darove med seboj, da redijo nemški značaj tega mesta; to se pravi, da se bode nabrane darove delilo lo med Nemce. Ako hoče g. župan na tak način reševati nemški značaj tega mesta, mu pa mi povemo v obraz, da bomo pa mi pobirali miloščino le za — Slovence. Toda mi v tem slučaju ne poznamo razločka med narodnostjo, pač pa zahtevamo, da se vsi milodari neprislan-sko razdele. Torej pozor, — komu se bode odposlala nabrana miloščina! Iz Otieka. — Dne 5. t. m. obhajali smo pri nas običajni „poletni semenj'* sv. Urha. Kakor vsako leto vršila se je ta dan običajna slovesnost in procesija z Najsvetejšim okoli vasi. Vso cerkveno slovesnost in procesijo je vodil premil, mons. prelat dr. Jos. Gabrievčič, vodja centr. semenišča v Gorici. Naši ljudje so vedeli, kako odličnega gospoda bodo imeli ta dan v svoji sredi, zatorej je tudi vse tekmovalo v okrašenju svojih hiš. Raz zvonika visele so dolge zastave, katere so nalašč za to slovesnost napravili domači mladeniči in domača dekleta. Ob najlepšem vremenu se je vršila po dokončani slovesni sv. maši procesija okoli vasi; za vzorni red se je skrbelo od strani občine. Hvaležni smo mons. prelatu, da seje potrudil vkljub mnogobrojnih opravil priti med nasl Prav pazljivo poslušali |r smo tudi njegov izborni govor ter obljubljamo, da ai bomo njegove nauke globoko utisnili v srce! Zatorej naj sprejme mons. prelat ob tej priliki našo skromno zahvalo I Naznanjam tudi, da je bila škoda, provzročena po toči, dasiravno malo pozno, vendarle cenjena. Opozoriti pa moramo vse dotiene organe na to da bi so škoda drugekrati malo preje cenila. Štirinajst dni pozneje ceniti škodo, bi bilo skoraj ravno tako, kakor če bi ( se lelo pozneje! Seveda gospoda iz Gorice, ako vidi trto zoleno, si misli, da ni nobene škodo. Trla se je seveda mod tem časom nekoliko opomogla, oziroma ozelenela; toda če bi pogledali malo bolj natanjko, bi potem gotovo opazili, da stoji prazna — brez zaroda. Vkljub tomu pa so menda vendar-le cenili, da je toča pobrala ono tretiino. — Deževje nas vedno nadleguje. Seao leži na tleh in ga no more ubogi kmet spravili domov! Vsaki dan, ko ustanemo, se oziramo na-.rokoli ter modrujemo, kakšno bo vreme. Solnca potrebuje naš glavni pridelek „airk'*. Pretekli teden ga je zadržala burja v rašči — a sedaj pa dež. Bog daj, da bi se kmalu razpodili oblaki in nam pri-sijalo ljubo solnce! Iz Lukovca pri Štanjelu. — Na Lukovcu smo kakor pozabljeni. Le davčni eksekutor in tudi toča nas žali Bog skoraj vsako leto obiščeta. Tako jo tudi v aredo popoludne padala tako debela toča, kakoršne niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Padala je ta^o gosto, da so je nakopičila eno dlan na debelo. Še v nedeljo je ležala po senčnih krajih. Uničila je popolnoma poljske pridelko in grozdje. . Kaj bo pač z nami? Lani silna suša, letos strašna toča. Ubogi kmet, leto za letom nima pridelka. Zalo je tndi naše ljudstvo vse zbegano. Mnogi mislijo na izselitev v Ameriko. Podpora, krepka podpora je nam nujno potrebna. Iz Krna. — Vsem dobrotnikom naše cerkvice, kakor tudi vsem turistom naznanjamo, da je naša cerkvica dodelana. Zvonove obesili smo že dne 28. oktobra lanskega leta v zvonik. Ravno o poludne na god sv. Simona in Juda zapel je mali zvon, posvečen sv. Simonu; nb dveh popoludne tisti dan pa sta pela že oba. Zvonovi imajo prekrasen glas, slišijo so po vseh planinah, da, celo na Vrsno in na Kamno. Vliti so pri Sa-massu v Ljubljani, ter tehtajo 9 kvinta-lov. Odkar imamo zvonove, se nam zdi, da nismo več v Krnu, ampak v deželi. Tudi po planinah je sedaj vse bolj kratkočasno, kajti pastirji slišijo vsak dan po trikrat zvonenje, med tem, ko popred cele mesece niso slišali zvona. Letos bomo pa blagoslovili novo cerkvico, in sicer v osmini sv. Roka, kateremu je cerkvica posvečena, t. j. dne 19 avgusta ob 10. uri. Napravili bomo slovesnost v delavnik zato, da se je bode vsakdo lahko udeležil. Tedaj so počitnice, vsak gre rad malo od doma — torej najlepša priložnost udeležiti se slovesnosti. Po slovesnosti ali drugo jutro zgodaj pa je turistom dana najlepša prilika iti tudi na Krn uživat prekrasen razgled, katerega nudi ta velikan. Prenočilo se bodo lahko v vasi Krn ali pa v planinski koči. Nilančen vspored slovesnosti objavimo kasneje, za sedaj pa kličemo: Prid’ vrh planin, nižave sin! Iz Trente. — (Vreme). Naš planinski „raju je že spet odprt širnemu hribolaškemu svetu; sneg jo skopnel, prelazi so ozeleneli in po čvrstem planinskem vzduhu si dan na dan čistijo mnogoštevilni turisti svoja mestna pljuča. Zadnji teden pa so je Trentarjem in turistom slabo godilo; toplomer je padel do 8" G in Va Triglava se je vnovo pobelila; upajmo, da je to zaključek za letošnjo sezono. (Živina.) Lanska letina sena je bila zelo slaba, in ker je zgodaj zapadel sneg, ter bila pomlad kasna, so bili primorani ubogi Trent'trji prodajati živino; na stotine ovac in koza je romalo na Tirolsko, Koroško, Kranjsko in v baško dolino. (Davki.) Mnogi reveži niso še plačali davkov za letošnjo prvo polletje in stare gozdne škode, baje provzročene po kozah; zato so jim pri davkariji napovedali eksekucijo. Ker pa v Trenti ne kupi nihče na dražbi niti enega repa, se je baje sklenilo, da odženejo drobnico v v Bovec na dražbo. Prašanje je le, ali bodo potem ljudje seno žrli, ako ne bodo imeli več drobnice. Med drugim še ta: Nekdo je nekdaj nekomu predlagal, naj se ubogim ljudem sekvestruje, ako ni drebnice pri rokah tudi zadnji kotel. In odgovorilo se mu je: „Ali naj potem kuhajo ljudje polento v — klobuku?-* — Ni prazna! (Sv. birma in škof.) Letos je Pre-vzvišeni naš knez in nadškof počastil fč svojim prihodom naš najzakotnejši kraj cele škofije. Prepričal se je na lastne oči, da je Trenta res kakor ustvarjena za hribolazce. Potrudil se je celn do res div-nega izvira Soče, kjer so Prezvišenemu postregli damačini z najboljšim trentskim pridelkom — frišnim kozjim mlekom. Konečno omenjam še, da Rmo letos v Trenli cerkev popravili in postavili nov oltar, katerega jo krasno izvršil mizarski, daleč na okoli priznani mojster, Ivan Mihelič iz Bovca. Ne moremo si kaj, da bi so o tej priliki ne zahvalili vsem milosrčnim dobrotnikom naše cerkvo. Bog jim stotero povrni! T r e n t a r. Iz Kozane, 29. junija 1903, (Izv. dop.) — (V peresnem boju občinskih volitev v Kozani naša zadrt j a beseda). — Kakor morska kača vijo se v „Soči“ gostobesedni dopisi o naših občinsk’h volitvah, sama prazna slama brez zrna resnega stvarnega pre-sodka, cela gromada podlih napadov, oprtih našepaste laži-dokaze in opopranih s surovimi psovkami, katere dajejo zasluženo spričevalo neotesanosti stranki, -. se v naši županiji šopiri kot „nar-napredna1*, in njenim domačim kolovodjem. Sicer sta so dva možaka nedavno prala v „Gori(!i“, da tu ne gre za liberalno ali za klerikalno stranko, ampak da se je volilni boj razvil iz domačih razmer. No, istina pa jo ta, da so so pri zadnjih de-želnozborskih volitvah ravno isti voditelji, razen enega častihlepnega vskoka iz K., potezali za napredno kandidate, kateri se dandanes segrevejo proti županovi stranki, in da je tem voditeljem „Soča,‘, ki je proglašeni organ ,,nar.-napredno ‘ stranke, iskrena zagovornica in zaščitnica. Kaj hočete več? Sicer pa smo prepričani, da sta pojma liberalizem in klerikalizem možakarjem, pod katerih firmo se je rodil in razširil domači prepir, še zelo nejasna in da jim je v tem boju ludi malo mari za dotična načela, marveč, da jim je več za to, da bi se oni na čelo postavili občini in jo osrečili se svojim gospodarstvom. To pa je ravno, česar se naša stranka boji, in česar se krčevito brani, ter se bode tudi zanaprei na vse kriplje branila, da se v občinski upravi ohrani dosedanji red in da se ne povrnemo zopet v staro gospodarske zagate, iz katerih smo se v poslovni dobi sedanjega g. župana in ž • njim složno sodelujočega občinskega sta-rašinstva, polagoma rešili. Toda vrnimo se k stvari in sicer samo k stvari, kajti z mlinom na veter se ne bodemo bojevali, marveč pripuščamo skrajno potrpežljivim čitateljem „Soče“, naj oni prežvekujejo in prebavijo brezkončno klobaso, katero so jim nekateri brezdomovinski mojstri v zvezi z „naprednjaškimi-* voditelji v zadnjih listih napolnili z otrobi svoje modrosti. Pa tudi stvarnega odgovora ne dajamo morda zato, da operemo svojo stranko, katera se ne čuti prav nič umazano, po vsem blatenji izvirajočim iz najetih peres, nam dobro znane častilakomne kovačnice, marveč zato, da pojasnimo pravo stanje sporne zadeve. Volitev se je res vršila dolgo po končani peslovni dobi obč. starašinstva, a ne po županovi krivdi, ampak vsled okoliščin, katerih ni bilo poprej prevideti. Dva meseca pred pretekom omenjene dobe je županstvo prosilo c. kr. finančno ravnateljstvo, naj dovoli, da se vzame davkarski izkaz, kakoršnega treba za napravo volilnih imenikov: a šo-le dva meseca po končani dobi je došlo dovoljenje, a še to vsled županstvenega pogajanja; na to ni bilo dobiti sposobne osebe, katera bi bila opravila to nalogo, ker je bilo določilo starašinstvo za to delo pretesno nagrado. Slednjič se je našel spo-šoben davčni penzijonist, kateri je prevzel in po enem mesecu tudi dovršil delo: zdaj so prišle porotne obravnave, katere so zadrževale župana cele tri tedne. Sestava imenikov je pobrala — ker je v našem obč. uradu vedno zadosti drugih vsakdanjih in vmes tudi prav nujnih poslov — zopet poldragi n:esec časa in tako se je zgodilo, da je mogel župan še-le avgusta meseca vprašati starašinstvo za ked aj naj se odločijo volitve. Starešinstvo je bilo enoglasno za to, da se imajo volitve vršiti še-le po trgatvi. Toraj so se v tem času razgrnili imeniki skozi 4 tedne Občinarjem v pregled. Proti imenikom je bilo podanih nekoliko reklamacij, in proti dotični rešitvi zopet par ugovorov. Vsled tega so se morali vsi spisi in tudi tisti imeniki, o katerih govori dopisun, da so bili ponarejeni, predložiti c. kr. glavarstvu v rešitev, katero je še-le februarija t. I. naznanilo, da so imeniki potrjeni. Zdaj je trebalo napraviti, in potem razposlati nad 1300 vabil, in to je pobralo tudi nekoliko časa: pa da bi ne bilo nobenih očitanj, da se ni izbral primeren čas za volitve, čakal je še žapan, iIh so končala vsa nujna pomladanska tlela na poljih in vinogradih, ler jo določil tako dneve /n to, ko ima naše ljudstvo največ časa na razpolago — to jpdoba prod začetkom izvaževanja prvih črešenj. Hotel jo s tem doseči in zago-loviti, da se ne bode nihče oviral v izvrševanji svojo volilne pravice, da pridejo lahko vsi Občinarji na volišče, naj so te ali one stranke. Vidite učeni dop., da županova nalogu ni tako lahka in nagla, kot od nekaterih učiteljev, kateri naložijo v šoli učencem, in potem sami broz na-daljnih ugovorov napravijo sodbo, bodisi po prstih ali nosovih. (Dalje pride.) Novice. Promoviran doktorjem bogoslovja jo bil 10. t. m. č. p. FrančiSek Knavs, kurat na Livku. Iskreno čestitamo! Zn slovensko sirotišče v Gorici oziroma za ,,Kal. društvo detoljubov" so darovali: P. n. gg. Antonija in Josip Hrovatin 10 K, Ivan Jamšek 40 v, Ivan And-lavec 20 v, Franc Oberdank 60 v, Andrej Pavšič I K, Terezija Doljak 50 v, Terezija Silič 1 K, Izaija Božič 2 K, profesor in deželni odbornik Berbuč eno srečko: Videnška konsku lotorie, Ivan Rojec 2 K, čč. bogoslovci v Gorici 10 K 33. v. Za Alojzijevih«: Preč. Msgr. Štefan Kafol 20 K, preč. g. Val. Kragelj 10 K, neimenovana 5 K. Bog plati I Kmečki shod preložen. — V zadnji številki smo naznanili, da bo v nedeljo dne 19. t. m. na slov. kmetijski šoli kmečki shod, na katerem bo govoril tudi g. Anton Štrekelj. To naznanilo moramo popraviti. Shod bo drugo nedelj o t. j. dne 2 6. t. m. Vodstvo družbe vodnega češ-renja naznanja prečastiti duhovščini, da družbin sedež ni več v Rabatišču, ampak že od 1. julija t. 1. naprej v Barzel-linijevi ulici št. 2. Koman,je v Oglej s Kranjskega se no bo vršilo ta meBec, ampak ali avgusta ali septembra. Kdaj prav, to bomo naznanili pravočasno. Gotovo se bodo temu romanju pridružili tudi Primorci v obilnem številu. Ude „c. kr. kmetijskega društva v Gorici" opozarjamo, da naj plačajo udnino. Zahtevajo naj pobotnico iu tudi izkaznico. Brez izkaznice ni mogoče izvrševati pravic pravih članov. O »Krojaški zadrugi" je prinesla „Soča“ grozovit članek. Odgovor na to in na lumparije izvestnega človeka, ki je z vsemi močmi deloval na propad zadruge in tudi pisal ta članek, sledi. Članek jo izbruh jeze, ker je „Ljudska posojilnica" propadla sč svojo odpovedjo prostorov „Krojaški zadrugi11. Matura na ženskem izobraževolišču. — Izmed 37 gojenk četrtega tečaja (slovenski oddelek) jih je 7 naredilo maturo z odliko, 25 z dobrim uspehom, dve morati iz enega predmeta ponavljati čez dva meseca, dve sta padli za eno leto in ena je morala vsled bolezni ostati doma. Z odliko so naredile g.čneJandl, Kovačič, Lavrenčič, Pav liček, Vardjan, Vodopivec in Živec. Sklep šolskega leta v ..Šolskem I)omu“.— 13. t.m. se je sklenilo šolsko leto učnih zavodov „Šolskega Doma“ s slovesno sv. mašo, katero je daroval ob azistenci dveh oo. kapucinov čast. gosp. Alojzij Kovačič, kaplan pri sv. Ignaciju in pomožni katehet na tukajšnji višji gimnaziji. Maše fo se udeležili vsi učenci in učenke z učiteljskim osobjem vred. Bilo je pri nji tudi vse polno drugega ljudstva, ^ri maši so pele prav lepo učenke višjih razredov. Orgljal pa je njih pevovodja preč. gosp. župnik K o k o š a r, ki se vedno jako trudi za lepo in dostojno cerkveno in poletno petje na „Šolskem DomuJ. Hvala Bogu, da je njegov trud poplačan v resnici s prav lepim vspehom, kar je dokazala včerajšnja peta maša. Po sv. maši pela se je zahvalna pesem, kateri je sledil blagoslov. Na koncu pa se je zapela tudi cesarska pesem. Po dokončani božji službi vrnili so se učenci in učenke v svoje razrede, kjer so se jim razdelila spričevala. Sklep šolskega leta na obrtno-uadaljevalili šoli ..Šolskega I)oina“. — Dne 12. t. m. je bil na omenjeni šoli slovesni sklep 9. šolskega leta. Udeležili so se ga poleg predsednika „Šolskega Domau, voditelja obrtne dole in dotičnib učiteljf , tudi dvorni svčtnik in voditelj okrajnega glavarstva visokorodni g. grof Attems, šolski svčtnik g. Križni č, okr. šolska nadzornika gg. Finžgar in / u r m a n in še nekateri drugi. G. cesarski svetnik Vodopivec je kot voditelj to šole o njej.sporočal. Obdarovani so# bili: Nanut Izidor, zidar iz Št. Andraža; Brecelj Alojzij, mizar iz Solkana; uroser Gabrijel, mizar iz Solkana; Komel Ivan, iz Gorice; Devetak Alojzij, kolar iz Opatjesela; Le-giša Franc, kolar iz Mirna; Makuc Peter, mizar iz Solkana; Gleščič Jožef, mizar iz Vrtojbe; Komel Alojzij, mizar iz Solkana; Mozetič Peter, mizar iz Bukovice; Boltar Albert, mizar iz Solkana; Božič Hafael, ključavničar iz Idrije; Domevšček Ignac, mizar iz Breginja; Kavčič Ivan, mizar iz Logntca; Mihel Jožef, mizar iz Solkana; Vuk Miroslav, mizar iz Sovodenj; Lovec Franc, zidar iz Bukovico; Komel Avgust, mizar iz Sc'kana; Markovčič Jožef, ključavničar iz Št. Andreža; Čotar Jožef, zidar iz Škrbine; Petejan Jožef, ključavničar iz Sovodenj; Volarič Franc, zidar iz Kobarida; Lukožič Josip, zidar iz Bilj; Mermolja Alojzij, mizar iz Batuj; Žorž Lenard, zidar iz Škrbine. Šolska veselica »Šolskega Doma“. — Res prav lepa popoludneva so nam pripravile v soboto in nedeljo učenke višjih razredov ljudske Sole „Šolskega Doma“, pripravljavniceza izobraževališča in iz obrtnih tečajev. Napravile so nam namreč na dvorišču „Šolskega Domau v soboto popoludne o priliki sklepa Šolskega leta prelepo šolsko veselico, ki se je v nedeljo popoludne ponovila, in ki je bila najlepši dokaz o vsako letnem večjem napredku. Kakor v soboto, tako tudi v nedeljo sta bili predstavi prav dobro obiskani; posebno v nedeljo je bilo navzočih prav mnogo odličnih gospa in gospodov, med katerimi poslednjimi smo videli tudi c. kr. dež. šolskega nadzornika g. M at e j č i č a, c kr. šolskega svetnika g. Križniča, c. kr. okr. nadkomisarja g. P o 11 e y a itd. itd. — Tudi z gmotnim uspehom teh predstav je vodstvo »Šolskega Doma“ jako zadovoljno. Zahvala in prošiya. — Knjižnici v »Šolskem Domu“ je podarila trgovska-obrtna zadruga 225 zvezkov knjižnice za mladino. Neimenovani rodoljub je izročil knjižničarici 10 K v nabavo dobrih slovenskih kniig za mladino. Po več različnih knjig pa so poklonili gospa Strelova, g. Badalič iz Volč ter neimenovani gospod. Vrlim darovalcem presrčna hvala in obilo posnemalcev šolski mladini v korist in zabavo I L. K o r š i č, knjižničarioa. Odbita pritožba. — Deželni šolski svet je pred tremi leti določil, da se je nastanila mestna slovenska ljudska Sola v prostorih »Šolskega Doma11. Ker ni hotelo mestno starešinstvo dovoliti do-tičnih denarnih sredstev za najemščino in za druge šolske potrebe, je namestništvo zarubilo mestne doklade do pokritja dotičnih stroškov. Mestno starešinstvo vložilo je pritožbo pri miniterstvu in konečno tudi pri državnem sodišču, ki je pa to pritožbo odbilo. Goriško pokopališče je vse na vodi. Novi grobovi so navadno tudi ob suhem vremenu do polovice napolnjeni z vodo, v katero spuščajo mrliče. Ljudje se zgražajo. Meščani so upali, da se bo pokopališče s časoma nekoliko posušilo, a to se ni vresničilo. Čast dr. Tume pred c. kr. naj-vlšjiin ln kasacijskim dvorom na Dunaju. — Kakor smo svoječasno poročali, je spoznal sodni dvor pri porotni obravnavi, ki se je vršila dne 11. febru-varija t. 1. v znani pravdi dr. Tume proti dr. Aleksiju Rojicu zaradi domnevanega žaljenja časti, da je kazensko postopanje v zmislu $ 40. k. z. zastarelo in je vsled tega dr. Rojica obtožbe oprostil, dr. Tumo pa obsodil na plačanje vseh dotedanjih pravdnih stroškov. Kakor smo nadalje poročali, je dr. Tuma proti tej razsodbi napovedal pritožbo ničnosti in pritožbo pozneje tudi uložil. Vsled tega vršila se je dne 10. julija 1.1. pri c. kr. najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru na Dunaju obravna. Dr. Rojic je že pri obravnavi z dne 11. februvarija t. I. želel, da bi prišlo do pravoreka porotnikov, ker je vsaki, ki je prisostvoval tej obravnavi moral biti uverjen, da ga bodo porotniki enoglasno oprostili. Proti njegovi izrecni volji je torej njegov zagovornik dr. R Luzzatto, kakor je sam izjavil, ugovarjal, da je dr. Tumova tožba zastarela v zmislu § 40. k. z. in to, kakor je ta zagovornik povdarjal, le radi tega, da bi bo njemu ne očitalo, da ne pozna postave, kar hi bilo za njega kol odvetnika vnekako čudno. Kakor rečeno, ugodil jo tukajšnji sodni dvor temu ugovoru. Z ozirom na stališče, katerega jo zavzemal dr. Rojic glede toga ugovora, mora biti vsakdo uvofien, da je bila njegova želja, da bi kaftcijski dvor ugodil pritožbi ničnosti ■*. Tume in da bi prišlo torej do nove obravnave in do pravoreka porotnikov, katerega bi imel dr. Rojic, po rezultatih obravnave z dne 11. fobr. t. I., popolnoma mirno pričakovati. Kor jo že pri lej obravnavi dokazal vse, kar je pisal in trdil o dr. Tumi v inkriminiranih člankih v „Gorici“ št. 80. in 81. z leta 1901., in ker je bilo pričakovali, da bi se pri novi porotni obravnavi prečitali vsi velezanimivi spisi, katerih prečitanje je on in njegov zagovornik žalibog to pot zaman predlagal. Da je morala biti to želja dr. Rojica, dokazuje dejstvo, da isti k obravnavi dne 10. t. m. pred kasacijskem dvoru niti poslal ni svojega zagovornika. Kasacijski dvor je bil prisiljen, da zadosti kazenskemu postopniku, imenovati dr. Rojicn ex ollo zagovornika. Konec obravnave je bil, da je najvišji sodni in kasacijski dvor potrdil razsodbo tukajšnjega sodnega dvora z dne 11. febr. t. I. in obsodil tožitelja dr. Tumo v poplačanje stroškov kasacijske obravnave, priso-divši obenem ex olTo zagovorniku dr. Rojica 80 K. — Kakor smo svoj čas trdili, da je bila cela ta kazenska afera dobrodejna, naše politično ozračje raz-kužujoča nevihta in da nam je razkrila dr. Tumo takega, kakoršen je koLčlavek, kot bivSi učitelj in uradnik in kot sedanji poslanec in voditelj „nar.-napredne“ stranke. Tako smemd danes, ko jd stvar toifSana, trditi, da nam je ta pravda prikazala dr. Tumo tudi kot odvetnika, kateri postav ne pozna. Dokazal je dr. Tuma to v zadevi, v kateri mu je šlo za lastno kožo. — Sapienti sat. Prvi poskus električne razsvetljave v Gorici je bil v soboto po polu-noči. Poskus obnesel se je na nekaterih krajih prav dobro. Posebno blizu gledišča in na Travniku, ki je bil razsvetljen kakor ob solčnih žarkih. Na raznih mestih pa elektrika ni funkcijonirala. To so ne-dostatki, ki se kmalu odstranijo. Ko bodo odstranjeni, se poskus ponovi, in potem začne se kolaudiranje, ki bode trajalo nekaj dni. Na podlagi kolaudicijskih zapisnikov se Se le zaprosi za dovoljenje, da se sme električna razsvetljava redno rabiti. Ako ne bode utemeljenih ugovorov proti instalacijskim napravam, potem bo izdala pristojna oblast tako dovoljenje koj. Brivci v Gorici. — Brivci delodajalci in njih pomočniki so se med seboj sporazumeli tako, da bodo od 1. aprila pa do 1. oktobra odprte brivnice od 7. ure zjutraj do poludne in od >/a2. ure popoludne pa do 8. ure zvečer. Od 1. oktobra pa do konca marca odprte bodo brivnice od 8. ure zjutraj do poludne ter od y22. ure popoludne do 7. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih odpro se pa brivnice in sicer v poletnem času ob y26. zjutraj, v zimskem času ob 6. uri, zapro se pa opoludne. Ob sobotah se zapro brivnice in sicer v poletnem času ob 10. uri, v zimskem pa ob 9. uri zvečer — Prvi majnik pa bode praznik. Nesreča. — V Ladrah, občina Li-bušnje, zgorela je dne 24. pr. m. 7-letna Marija Fon. Igrala se je z otroci na vasi. Naenkrat pride jim v glavo in šle ste s tovarišico v hišo v zgornjo izbo, našle tam pri postelji svečo in nekaj žveplenic. Prižgale ste svečo, in ne ve se kako, vžgala se je deklici obleka. Ljudje, ki so bili doma, bili so takoj zraven in udušili ogenj — pa je bila že preveč opečena, umrla je še tisto noč. Sodnijska komisija je bila kmalu na mestu. Sedaj sodnija preiskuje, kdo je kriv nesreče. Občinske volitve na Libuši^jcm. — V občini Libušnje imeli so pred kratkim občinske volitve. Županom izvoljen je bil obče spoštovani posestnik na Vršnem Janez Berginc, po domače Mohora. Novi župan je mož na svojem mestu in □d »Katoliškega političnega in gospodarskega društva v Kobaridu-. Bog daj srečo! Slaba vest ga je gnala na koprive. — Pišejo nam: Bilo je na nekem trgu. Kupec sadja izplačeval je ljudem, kar jim je šlo za prodano sadje. Denar ležal je na mizi. Nekega pa so prsti tako srbeli, da ni mogel storiti od manje, nego da je vzel z mize nekaj svitlih kronic, katere pa mu niso pritikale. Kupec, ki je to zapazil, rekel je dotičnemu nekaj časa potem, da to nikakor ne gre in mu žagal celo z orožniki, ako ma koj ne povrne svetlih kronic, kar se jo ludi zgodilo. Kmalu potom zagleda oni, katerega so srbeli prsti, orožnika, ki se je bližal njegovi hiši in mislil si je koj, da orožnik njega išče. Naglo zbeži iz hiše, bilo je to že pozno v noč, in teče na neki vrl, kjer se zarije v koprive in kjer jo celo noč ostal. Drugi dan pa, ko se je prepričal, da ni orožnik njega iskal, prikaže se spet v domači hiši, a imel je ves obraz rudeč. Koprive so ga namreč ožgale. Bog ve, ako ga bodo še kedaj srbeli prsti ? Salezijanci. — Kdor hoče dati v salezijanski zavod na Rakovniku pri Ljubljani kakega ^jijejnarjenega dečka, ki je dolžan obiskovati še ljudsko šolo, blagovoli naj se oglasiti ustmeno in pismeno pri vodstvu zavoda na Rakovniku, da se mu naznani pogoje vsprejema. Vspreje-majo se dečki tudi s Primorskega. — Ministerstvo za uk in bogočastje je dalo skušnjo sposobnosti in imenovalo ravnateljem oddelka za ljudske šole duhovnika Alojzija Valentina Kovačiča. G. Kovačič je bil duhoven naše nadškofije, ki je svoj čas kaplanoval na Placuti. Pred štirimi leti je vstopil z dovoljenjem umrlega kardinala Massia k Salezijancem. — Zavod obeta mnogo dobrega. Nemščina čez vse na Kranjskem. — Na občnem zboru kranjske kmetijske družbe je imenom vlade dvorni svetnik grof SchafTgotsch pozdravil zborovalce najprej v nemškem daljšem govoru ter na kratko končal slovensko. Tako se godi v Ljubljani, odkar je Tavčarjev kveder zlezel pod Švegljev pantofelj. Prošnja. — Podpisani prosim vse cenjene bralce „Prim. Listau, posebno prijatelje in prijateljice razglednic, da bi mi blagovolili poslati krajevne razglednice, ki bi me prav razveselile. Tudi bodem vsako vrnil od domačih in sosednih krajev. Miha Geržina, slikar in podobar v Kozjem, Štajersko. Izredna ugodnost za naše gg. naročnike. — Z velikim veseljem naznanjamo svojim gg. naročnikom, da smo izposlovali za nje posebno ugodnost, katero bodo gotovo z veseljem pozdravili, dogovorili smo se namreč z umetniškim založništvom B. Koči v Pragi, da dopošlje našim gg. naročnikom do konca julija t. 1. prekrasno, verno reprodukcijo v bar-votisku slike sv. Cirila in Metoda od Fr. Urbana v velikosti 60:70 cm (z belim robom), katera stane v trgovinah 6 K, samo za doplačilo znižano ceno na 1 K, franko po poSti 1 K 20 v. Isto sliko v belem modernem okvirju namesto za 14 K, samo za 10 K. Škatlja zato stane 1 K 50 v. — Za ceno in jakost tega delo daje nam poroštvo slavnoznano ime češkega umetnika. Resna stroga pobožnost diše iz obrazov dveh častitljivih solunskih bratov, katera stoječ pred bizantinskim oltarjem kažeta evangelij, katerega sta pred tisoč leti prinesla s češke dežele. — Upamo, da uporabijo naši gg. naročniki to posebno ugodno priložnost In si naroče za to nizko ceno prekrasno sliko, katera bode jako lepo krasila vsako slovansko hišo. Tako počaste najlepše spomin svetih solunskih bratov. Tako dovršena slika naših blagovestnikov in za tako čudovito nizko ceno, dosedaj nikjer ne ekzistira. — V ta namen izvolite odstriči dolnji kupon, prilepiti ga na odrezek poštne nakaznice ter poslali ga se zneskom 1 K 20 v umetniškemu založništvu B. Koči v Pragi. Potem se Vam slika franko po poSti takoj dopošlje. > OS O ol M E .-= N --Q- a- ea-H »o th >N . o - 5 p- d o ca ^ ■P d « £ •■2 ► e " o « o o b m cS — a ® •2.2 o * s a g II O 03 N en ® C at 0 « O « CT C* o OS —* uri ► £ O m © Ji o S.2 ii? iS .S * n? i KT S G cn o m ec o o Qu 03 I* Lekarna CrislolMi v Girici Pravo in edine žel kapljice z znamko sv. Antona Pado-vamikoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če »e jih dvakrat na dan po jednn žličico (Varstvena znamk«) popjj0 _ Okrepi Sclodec, stor6, da agine v kratkem času omotica in ii-votna hhiost (mrtvost), Te kup Ijico tudi slorč, da človek raje jf. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo sc v vseh glavnih lekarnah na svetu. Zn nnročitve in pošiljatve pa jediuo le v lekarni nV CKIHTOFOLETTI v Gorici. Andrej Mikluš ključavničarski mojster, priporoča slavnemu občinstvu svojo delavnico v ulici Vetturini št. 6. Prevzema vsakovrstna v to stroko spadajoča dela po poštenih cenah. 1 PETER COTIČ j| čevljarski mojster | v Gorici, Gosposka ulica št. 14. * priporoča svojo delavnico. •1 H * 'J 1 4 Odlikovana mizarska in strni delavnica. A. Černigoj (društvenlk , Miz. 7,a(lriiK»*“) v Gorici, Tržaška ulica h. štev. 18. Priporoča svoje mizarske izdelke ,£ 6 6 Š f ** -j vseli slogov in za vsaki stan. Izdeluje tudi vse strugarske izdelke točno po naročilu. Vsa naročila se preskrbi v najkrajšem času po zmernih cenah. Delo lično in Irdno. a OOOOOOOOOOOOOOOOO0000000000000O0 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o §" )) Ipalna poso ilnica" i v Gorici, rectatrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katere o- breetuje po 4Vf polumegečno; uevzdignene obresti pripisuje konec leta h glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 6°/0 in na vknjižbo po §'/i* Sprejema Alana z g I a v n i m i d e-I e 2 i po 200 K in z opravilnimi deleži po 2 K. Otvarja Članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so na razpolago položnice c. kr. pofttne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poštnih ■troSkov. Uradne ure so vsak delavnik od8 -12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudi popoludne od 2 4 v ulici Vetturini 9. o o o o o 9. o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o I O o o o o o o o o o o o < • o o o o o 000000000000 0000000000000000000 ° Anton Kuštrin Gosposki ulici li. štev. 25, priporoča častiti duhovom in slavnemu občinstvu v mestu in r* deželi svojo trgovino jedilnega blagdL n. pr. kavo: Santos, Sundomingo, JavTCojlon, Porlo rico i. dr. Olje: Lncca, St. Angelo, Korffi istersko in dalmatinsko. Petrolej v zhSujU Sladkor razne vrste. Moko Sl. O, 1, 2, 8 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V« kila in od I funta. Testenine iz tvornice Žnideršič A Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranja in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih UHjmanje pi> f) Kg. na vse kraje. Si^ Pozor! Pozor! jftiton J^on, klobučar in gostilničar v SemcniSki ulici, imahogalo zalogo raznovrslnih klobukov in loči v svoji krčmi prisl na domača vina frr posl rožo tudi ?. jako okusnimi jedili. Postrežba m cene jako solidne. O 0*8 2- jfegf: S tei* Na prodaj je belo in Orno briško, vipavsko, furlansko in istrijansko vino. Odpošilja s(> na vse kraji' v sodčkih od o(i litrov naprej. Postrežba ji' ločna. Sc priporoča s spoštovanjem Josip Toroš, Via del Poute Isonzo list. 6. Gorica. .OR*, N (»orle«, V Gosposka ulica š. 7, priporoča •)AV'A\ c * F' sw / V", x 'r P§&|fi F ts%f C E. >.»\/ - - * JUliVi N * • Viktor Toffoli v Gorici, vi a Teatro St. 20 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Corfu ... kr. 56 Bari ... „60 Lucca ... „70 Nizza • . . „80 Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko ,, 48 istrijansko . „ 56 Priporoča se preč. duhovščini za naročbo olja za eerkv. svetilke. Nova delavnica cerkvenih posod O O O O O O in orodja. Gorica, magistratna ulica št. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za na-ročbe svečnikov, svctilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene. Udatii Franc Leban, srebrar. Odlikovana delavnica! ANT. KRUSIČ, krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča se sl. občinstvu v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, laslni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne! svojo vol lko zalogo mod. C t blaga, kakor: zadnje no- <0. S * vostl okraskov za oble- čfeS O ^ ke, rokavico, nogavice, pajčolane, solčnlke, dež- S & iilke, trakove, pasove, predpasnike, vse potreb- S ščlne za šivilje. Zaloga S $> najboljšega perila za gospode in gospe. Zaloga raznovrstnih trakov Itd. Krojaška mojstra $ čufer karna k „crnom orlu11 K. Germana u Belovaru. /.ato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko esenco; ako pa ti se ponudi druga, za katero hi se trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzarni, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš.