IV. A.: Moji zajčki. Iz prvošolčevega dnevnika. ' N^K^^--^ -š. esto se spominjam onih zlatih dni, ko sem bil še doma /f \J v rodni hiši pri svojih ljubih starših. Zlasti mi pa / /N^ /"""""N hodijo na misel one ure, ki sem jih presedel na vrtu CSSS^^f/i))] P" r0^a^ *n v hlevu pri svojih ljubih zajčkih. Ej, to ^^^IJHl^/, so bile urice, ki si o njih želim, da se povrnejo. a'' Pride do mene, me ------------------J samo povoha, nato pa zopet odskaklja, ali pa je celo tako boječ, da se me že oddaleč boji. No, zadnje vrste dolgouhljatih junakov je po navadi le bolj malo; a na moje veselje jih je prve vrste največ. Kadar sem le utegnil, sem smuknil v hlev, vzel stolček, ga postavil na sredo hleva in sedel nanj. Kmalu je bila vsakovrstna družba zbrana -^, 6 ^- okrog mene, zakaj dobro so vedeli, da nisem prazen. Po navadi se tudi niso motili, zakaj prinesel sem jim vedno kaj, n. pr. trave, repe, korenja, ali sem pa naplel plevela in ga jim prinesel. Tudi kruha sem jim časih prinesel; sploh sem jim dal, kar sem imel. Zajčki so mi pa vračali mojo ljubezen s tem, da so me radi imeli, se mi dali pestovati, sploh se me niso kar nič bali. V takih urah je čas jako hitro potekal, in često zamaknjenega v to tnojo družintco me je prišla matna pojat od zajcev, rekoč: »Pojdi no enkrat od tistih svojih zajcev! Če boš vedno pri njih, ti vse prodam." To je navadno pomagalo, ker hitro sem vstal, dal stolček na navadno mesto in se naglo lotil dela, da bi ustregel mami in bi mi ne prodala lepih zajčkov. Potera sem pa šel k nji in ji rekel: BMama, sem že gotov; ali mi | • =^t U? ^t iM' •. - 1 boste sedaj tudi zajčke prodali?" V takemTslučaju je pa mama dobrovoljno odgovorila: »Sedaj, ko si bil priden, ti jih pa ne bom". Nato mi je pa odrezala velik kos kruha. In jaz? — Kaj setn hotel — zopet v hlev k svojim zajčkom in zopet smo si delili kruh po prijateljsko. Toliko raislim, bo dovolj, v kakem razmerju sem bil jaz in pa zajci. Torej naj preidem do opisa! Z besedo »zajeC ne zaznamujemo bogsigavedi kake zveri. Vsak otrok ve, da je to junak, ki ima dolga ušesa in da ne stori nikomur nič kaj po-sebno žalega, le časih malo oprasne, no, pa to nič ne de. Divji zajec, bližnji sorodnik domačemu zajcu, živi po polju, kjer ga varuje njegova prstenorjava varovalna barva. Podnevi leži v razoru in spi, ponoči se pa loti zelja, a s tem de!a veliko škodo. Po gozdovih se v poletnem času že še prehrani, a ko nastopi zima, dolga zima z debelim snegom, takrat pa nastopijo za zajca slabi časi in takrat se često lačen preteza pod 'kakim grmom. Tedaj ga tudi prisili lakota, da gre obirat mlado drevje, a s tem dela veliko škodo. V tem času mu nič ne pomaga njegova varovalna barva, ker je vsa priroda odeta z debelim snegom. A sedaj naj se vrnem k domačemu zajcu, ki sem ga za nekaj časa zapustil! Domači zajec nima tako dobro razvitih čutov kakor divji, pa tudi ne tako hitrih nog, zakaj njemu se ni treba tako boriti za obstanek, ker ga varuje človek. Zadnje noge ima daljše, močnejše in krepkejše kakor sprednje. Na nogah ima močne ostre kremplje, posebno na zadnjih, da se pri teku bolje odbija od tal. Rep — oziroma repek — je kratek. Vrat veže podolgasto glavo s trupom. Na glavi ima zajec najvažnejša čutila. Ta siromak, koliko je že pretrpel zavoljo dolgih ušes. Nagajajo mu, ga vlečejo zanje, a on mora pa to vse mirno trpeti. A za odškodnino ima to, da sliši tako dobro kakor malokatera žival. Oči ima velike in celo ponoči dobro vidi. Ni pa res, da ne more zamižati, ker nima obrvi in mora zato z odprtitni očmi spati. Na i vsaki strani gobčka ima dolge brke, ki z njimi ,#-, izvrstno tiplje. Brez njih bi ponoči marsikateri- \K ^.^^KpV^^k. krat poizkušal na raznih predmetih svojo glavo, ^MmRK^'*&LL&& ali je kaj trda. Tako pa je te pokore rešen. Hrani ^«i81f^%WMra»B~ se z raznovrstno hrano; n. pr. z repo, korenjem, P^S^Jm^jMmMi peso, plevelom in z različnimi ostanki, varovalne ^ŽX^;^aPPP3H» barve nima, ker ga varuje človek. Najnavadnejše ¦^^^^^^^^" barve so pa: beli, ki jih je največ, črni,sivi, rumeni, " ~—>l ~~~~ pisani i. t. d. V sužnosti se ne plodijo tako mnogoštevilno kakor v svobodi. Dobra zajkla vrže na leto po 7 ali 8krat po kakih 5—12 zajčkov. Divji mladi zajec se sicer udomači za nekaj časa, a ko odraste, vedno iščcpri-like, kako bi pobegnil in prejalislej tudi uide. Domači zajci so jako krotki, če jih ne pojamo semintja. Pri nas jih je nekaj, ki se prav nobenega ne boje. Domači zajec tudi podivja, ako ga puste dolgo časa odzunaj. S tem sem opisal življenje svojih zajčkov. Povedal setn, kar sem sam videl in opazil na njih. Torej pustil bom sedaj svoje zajčke v miru ter se povrnil v Ljubljano. Vi, dragi zajčki, pa ostanite tudi še zanaprej moji dobri prijateljčki. Potrpite, da pridem zopet domov na velike počitnice in takrat bomo zopet skupaj preživeli nekoliko veselih uric!