u k ■ KVniM-tf «V« .«AV.Vlr»(r»*i* k • Posamezna Stcr. K 1*60 « ; Ob nedeljah K 2*— „TAB0R* izhaja vsak dan, razvem nedelje in praamikoT, ob 18. uri z da.tunom naslednjega dne ter stane mesečno , po posti K. 20*—, za in©« seinstvo K 40*—, dostavljen na dom K 22* — t prej eman v upravi E 20«—. Jnserati po dogovom. O fl O POSTNIH A PAVSAJARANA JL a NnroSa no p: MARJ B03, J ravi .TABORA*, eva niica Štev, 4. ei‘a^ff% w • wlf 0 Ve O O e e msr ■ *«*■«•■ <*■ vaa : " • Posamezna žter. K 1*60 j Ob nedeljah H 2*— [ i URBONIbT v O • ee aaiuga v Mari* jj boru, Jurčičeva ul. št. 4, 1. nad* ■ slropje. Telelon interurb. št. 276. ! UPRAVA se uah;.ja v Jurčičevi a iflici št. 4, pritličje,' desno. Tele- JJ zira. — Rokopisi ee ne vračajo. " M&vamsusim&iJBisi Leto; 19. Nova četverozveza. Uspehi washins;tonske konference so za ves svet važnega pomena. V informacijo o velikem političnem dogodku prinašamo dobro in lasno pisan članek, ki je izšel v praških ■ „Nar. Listy“. Washingtonska konferenca žanje • 'Svoje uspehe. Zedinjene države, Japonca, Anglija in Francija so ustanovile j^ovo četverozvezo in podpisale po svojih pooblaščencih na ameriških tleh Zgodbo o Tihem oceanu. To je nedvo-°fiio največji dogodes svetovne zgodo-,v}no izza sprejetja miru med zavezniki in poraženo Nemčijo. Predsednik Harding, ki je imel pri klicanju v/ashin.gtonske konference ^amen, razgnati grozeče oblake nad ‘Pacifikom, lahko sedaj z zadovoljstvom Zl'6 na.svoje delo. Pošast vojne za Tihi °cean med Ameriko in Japonsko iz-Rurc, kakor fantom preteklosti in ob-z°r.ie se vedr i z mirovnimi nade jam i. Vsi. kulturni narodi pozdravljajo ta n&eporni uspeh vashingtonsko konference, katerega jo francoski delegat V i-. viani po pravici označil kot »resnični hapredok civilizacije«. Neradi glodajo Nanj samo oni, ki imajo druge težnje, kakor jih zastopa ta uspeh in pa tisti, ki načeloma zametujejo vse, kar ne pride iz njihovih lastnih vrst, najsi ima sicer še tako plemenite namene Podpisana častna obljuba štirih ve--Tegji pa ne pomeni samo zasiguranja hliru na Daljnem, vzhodu, ampak tudi i'afno. sankcijo pravičnega sklepa, s 'aterim je bila Nemčija posunjena v zasluzene meje. Kajti ta zveza se je ■ustanovila brez Nemčije in proti Nern-‘tji, kalem še vedno goji upanje, da 'bo enkrat izkoristila ameriško-jaipou* . .Nasprotja in zavzela izgubljeno •Pozicijo na Daljnem vzhodu. Od 1. 1898. je imela v svoji oblasti Kiaučau, eno na j bogatejših kitajskih Pokrajin, ki šteje okoli 30 milijonov Prebivalcev ter se odlikuje po pridnem bogastvu in gosto razpredenem železniškem omrežju, ki sega globoko V^btraiijost Kitajske in šteje približno 9 km. Leta 1914. jo to državo na pok ?.°ku Šantungu okupirala Japonska, 1 je z versaillsko mirovno pogodbo Prevzela vse nemške pravice. Bilo jo Pričakovati, da je to samo prehodno 6tanje, ker Kitajska mi hotela podpisi mir. pogodbe. Zedinjene držam so °dpovodale ratifikacijo, Rusija na pa-V^ki konferenci ni bila zastopana in Amerika je celo dosegla, da so Japon-1 izpraznili polotok. v0dslej bo morala nemška politika s,a?unati z blokom štirih velesil, ki ho-r 30 ’la Daljnem vzhodu postopati spo: m.zumrio. Zato si bo Nemčija še težje pripravila tako situacijo, ki bi, bila , °voljna njenim interesom. Njihova Pogodp^ ^ obsega celo Japonsko, celo J^kio, Filipine, ki spadajo pod a-erisko oblast izza špansko-ameriške ft,r3af 1 l898-i Marshallove otoke, otok Mariani m Karolini v Tihem morju, tL?1?-361“*!?.vna pogodba oddelila Ja- ? jonski, nadalje vse francoske in ameriške kolonijo v Področju Tihega oee-»na. Ta pogodba je Japonski garancija 5n obenem brzda. Za Ameriko pa. p0-bieni pomnjenje ondi, koder je čutila Najresnejšo opasnost. Obe državi sto. ■ °bili dobro podlago za nadaljne po* £<>dbe. Ko se posreči urediti problem ^j°ka Jnpa (eden izmed Karolinških mkov, M je pripadal Japonski,* kateri j™ je ^ velevažna kabeljska postaja) do odstranjena najresnejša nasprotja ^bema državama. Japonska se siju. . odrekla posesti omenjenega ofo* >—? **e Pokazala dobro voljo in so Številka; 284, sirarn *T A'B CTK* * Manmr,” 11, aeceraora"I52I jo »obnov£ Rusije!« Ekonomsko zasuž* njenje Eusi.no in Slovanstva je v bistvu načrt za obnovo Nemčije in zapa-tine Evrope. Italija ne pride v poštev, Kato pa, jo hočejo pomiriti z nekakim protektoratom nad Srednjo Evropo in Balkanom. Ostaile velike' države pa bi pričele eksploatirati Rusijo,v ogromnih dimenzijah. Politične vesti. * Zimsko zasedanje angleške spodnje cbornice. V sredo se je vršila slovesna otvoritev parlamentarnega zasedanja. V prestolnem govoru je dejal kralj Ju-o*ij med drugim: »Gojim iskreno željo, Ida bi pogodba* katera se vam predloži ikončala večstoletni spor in da bi Irska kot svobodni, član družbe narodov, ki sestavljajo Veliko Britanijo, dosegla izpolnitev svojih narodnih ciljev * Anglija anulira dolgove. V \va-shingtonskih diplomatskih krogih se govori, da je nameraval Lloyd Georg' predlagati, da anulira Anglija vojne dolgove svojih zaveznikov Francije, Italije, Belgije, Rusije ter nekaterih analih balkanskih držav, v slučaju, da tudi Francija odstopi od svojih zahtev mapram zaveznikom in če se znižajo nemške reparacije. Predsednik ITar-ding upa, da bo konferenca za razoroži tev še pred svojim razhodom sklenila, da se na prihodnji konferenci razprav. Jja o svetovnem finančnem položaju. Zaramirosti. lijubezen srne do mladiča. — Čudna žival. — Ameriška teta. Letos spomladi se je pasla v bližini cerkve v Pišecah srna z mladin srnjač* kom; izsledili pa so jo psi tev je nagnali v beg. Ker mali srnjaček naravno ni mogel tako teči kakor mati, je za= ostal in psi so ga nagnali v vas, kjer se je v strahu zatekel na dvorišče pocestnika-Ivana Kostevca, ki ga je vjel ter oddal lastnici lova, graščini v Pišecah. Graščina je vtaknila srnjaka v, nalašč za to pripravljno kolibo, kjer ga lepo hrani, tako da razen svobode ne pogreša ničesar. Toda mati srna ni pozabila na svojega mladiča, iskala ga je toliko časa, da ga je končno res našla v omenjeni kolibi, čeprav več kilometrov daleč. Sedaj ga mati redno vsako noč obiskuje ter postaja po več časa pri njem pred mrežo. * Nedavno je prinesel v Sydney nek avstralski zoolog’dva eksemplarja najbolj čudne živali na svetu, ki živi v notranjosti Avstralije in katero opisuje •ravnatelj sydneyskega zoologičnega ..I-I*..,,. .I-n. Radivoj Rehar: Moj odgovor. (Dalje). G. Ostragovski pravi dalje, da bomo Mldeli, ako opazujemo lanske kritike, da so *bile pomanjkljive, včasih celo puhle, da so jih pisali nepoklicani kritiki in — nezmožni za to delo. Ker razen »Tabora« ni prinašal (razen par izjem) noben drug list kritik o predstavah na našem odru in kor sem pisal kritike v »Taboru«, kakor pač vsakomur znano, jaz sam, se mi zdi nerazumljivo napadanje kritikov in ne 'kritika. Comu nejasno namigavanje? Mož govori z možem lahko odkrito. Na te njegove puhle fraze ne bom odgovarjal, opozoriti pa hočem na njegovo lastno trditev par stavkov nižje, ko pravi: »S tem pa ni rečeno, da v Inn* ski sezoni ni bilo zdravih kritik. Kritike nekaterih dram, pa tudi oper in ope* ret so bile nad vse pohvalne«. Torej kritik, kateremu jo ravnokar odrekel sposobnost in upravičenost do pisanja kritik, je vendarle napisal nekatere dobre kritike! To je logika g. Ostragov-»kega in'že ta logika jo dovolj velika oviira na poti do »udejstvovanja med mariborskimi feljtonisti«. Glede mojih letošnjih kritik pa pravi dalje, »da go odgovarjale, kair se tiče stvari same, stvarnosti.« Kar ga najbolj vznemirja pa jo to, da »kritike« operet niso bile nikdar tako stvarne in ostre, kakor kritike dram. Toda tu je pokazal zopet novo hibo,. da ne zna. razločevati krj,- vrta A. S. Le Souef takole: Učenjaki so to žival nazvali platipus, njena posebnost pa obstoja glavno v tem, da leže jajca kakor ptica, raste v kožni malhi pod trebuhom matere kakor kenguru, ima širok klun kakor ptica, ima pre icrasno dlako kakor lisica, a'pri samcih so prsti na nogah spojeni s plavalno kožico. Plavalcem je žival jako opasna, ker ima strupene žleze. Čudno pa je, da platipus proti ljudem te žleze ne uporablja, tudi če je prav razdražen. Žival živi ob vodi, kjer gradi samica čuden dom, ki je podoben mišjemu, sestoji iz mnogih hodnikov, kateri kon čujejo v dokaj velikem skupnem pro* štoru. Hodniki so na več'mestih zaprti s prstjo, tako da je skoro nemogočo pogoditi, kje se žival nahaja. Platipnsa je vsled tega silno težko najti in vloviti. Poizkusili pa so ga tudi že prenesti tudi v Evropo, kar pa ni vspelo, ker je pogini!, menda vsled tega ker ne prenese naglo klimatične izpremembe. Slovensko ime za to žival je kljunač. # V Newyorku je umrla te dni neka gospa, Ivf- je zapustila svojim sorodni/ kom Kcnstancu 80 milijonov dolarjev. ! j je, da ima ta teta 25 sorodnikov, ki prihajajo pri tej dedščini v poštev, vendar pa ho v nemških markah imel vsak dedič dovolj, čeprav se zapuščina razdeli na 25 delov. Nemški listi pa se boje, da te zapuščine Amerika no bo pustila prenesti v Evropo, ampak da jo bo morda celo zaplenila na račun nemških reparacij. Dnevna vero, tedaj vere ni več. Mi smo pa bolj kristjani in vemo, da izkaznice SLS še niso vstopnica za nebesa. Širite na* prodno časopisje, ki uči ljudi misliti z lastno glavo in delati tako, 'kakor kažeta zdrav razum in poštena vest. — Dalmatinci ne marajo separatizma. V Splitu izhaja zajedničarsko glasilo »Hrvatska rijee«, ki je po perju in po glasu podobna mariborski »Straži«. Te dni je »Hrvatska rijee« občutila potrebo, da se navduši za Radičevo zmago v Zagrebu. V svojem pijanskem navdušenju je udrihala vse-povprek po državi, ter se cedila same hvale o Radiču, onem Radiču, ki je dejal, da je njegova politika solidarna z zunanjo politiko Italije. Ker državno pravdništvo ni lista takoj zaplenilo, so si pomagali ljudje sami, odvzeli kolporterjem vse štev. ter jih raztrgali. Nato jo državno pravdništvo zaplenilo celo naklado. Ni pravilno, da se ulica vmešava*v pisanje tiska, verfdar pa je drznost zaslepljenih separatistov dosegla tako mero, da potrpežljivost poštenih državljanov gre res že h koncu. — Dan pozneje, dne 14. t- m. so se vr* šilo v Splitu veličastne manifestacije ob prihodu Karagjorgjevega. polka-Split ne čuti. strankarsko, ampak, jugo* slovensko. Morda bo Dalmacija iznova preporodiia Hrvate, če bo Zagreb utonil v svojih barih! — Narodni kolek »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Vsled ministerijalne odredbo se no smejo prilepljati. razen po* štnili znamk, drugi znaki na pisma in dopisnice. Družba sv. Cirila in Metoda. jo zaprosila na merodajnem mestu, da se dovoli uporabljati. C. M narodne coleke, kakor doslej še nadalje na. pismih in dopisnicah. Družba je dobila zagotovilo, da bo njena prošnja ugodno rešena; do koncene rešitve pa merodajne oblasti dovoljujejo, da se sme družbeni kolek nemoteno uporabljati. tik od navadnih'poročil. Poročila o o-peretah, katera’ so bila objavljena v »Taboru«, so bila razen par izjem (katere g. O. hvali) samo poročila in ne kritiko. O operetah nisem pisal kritik, ker nisem glasbeni, temveč dramatičen kritik, ampak poročila, da so je o njih sploh nekaj pisalo, ker glasbenega kritika žal ni bilo nobenega. Kar pa namiguje dalje glede g. Železnika hi Gregorina, mu moram povedati, da sta ta dva gospoda zapustila Maribor radi gaže in no radi kritike, ki ju jo znala ceniti. Nelogične so dalje vse njegove ostale trditve, kjer pobija en stavek drugega. Sploh je ta feljton zrcalo vso one naivnosti, ki se zbira zadnje čase krog našega gledališkega vprašanja. Podobnih’ stvari je bilo te dni vse polno v naših listih. »Slovenčev« ?ta=* Jereki poročevalec jo pisal o priliki o-tvoritvene predstave »Strička Vanje« v gledališkem poslopju, »da se je mora* la predstava.(!) zadovoljiti s »Stričkom Vanjo« ter »da se je uprava (!) pokazala osobito v glavnih vlogah«. Vendar pa tudi ta »Kritik« ni pozabil postrani ošvrkniti po meni. Podoben nesmisel jo napisal o tej predstavi neki »Notus« v »Volksstimme« ter tudi u-drihnil po meni, Tega gospoda bi opozoril le na nekaj, namreč, da je »Notus« psevdonim netkega ljubljanskega publicista ter ga vsled tega on nima pravice uporabljata. Prodno analiziram premijero »Strička Vanje,« in Skrbinška programatični govor - »Naša pot«, moram odgovoriti tudi še* naj dr. Škapinov feljton »Mariborsko gledališče in »Striček Vanja« v 263. in 2G4. št. »Na.proja«. G. dr. Škapin je morda edini izmed vseh, ki po »spregovorili« po moji kritiki, mož, ki zasluži, da mu odgovorim. To je pokazal že v načinu pisanja, pokazal pa je tudi. že večkraj prej, le žal, da se ogla* ša komaj takrat, ko ne gre več za u-meinost samo, ampak za upravo ter da piše tudi s tega stališča. On sam zasto* pa filozofično načelo o determinirani človeški volji, radi tega mi bo najbrže že sam priznal, da je mogoče, da jo pisal to svojo študijo pod tujin*,vplivom, čeprav recimo morda nevede — saj jo človeška volja pač determinirana. Ne bom tu podkrepi! mojih trditev s citati neštetih tujili učenjakov, kakor dela običajno g. dr. Škapin, ker imam dovolj svojih lastnih’, na podlagi študija in premišljevanja ustaljenih misli in nazorov. Ne bom pa tudi dailje odgovarjal na njegova podtikovanja »o gotovih namenih«, ki sem jili zasledoval z znano kritiko, ker sem že uvodoma izpodbil vse take in enake sumnje; o poetičnem Skrbinškovem programu bom spregovoril pa pozneje ob koncu tega mojega odgovora, kakor tudi na vsa druga načelna vprašanja, katera nas ločijo, Zavrniti moram tu v prvi vrsti le nekatere trditve in sicer najprej to, jda bi bil moral upoštevat r, da so igrali »Strička Vanjo« prvič v nepreizkušeni in neakustični dvorani. Zahtevati Kaj takega od Kritika je smešno, saj vendar no moro Kar sam od sobo, ne da bi poznal dvprano.vcde-, nastanjen v neki baraki na Ciglani št, S jo prijavil redarstvu, da je dne 10. t. m- med .12. in 14. uro nekdo stopil v barako in ukradel S pol rokopisov njegove lirsko poezije, katerih vrednost ceni okradeni pesnik na 10 tisoč kron. — Za božičnico pri Sv. Dubu so da* rovali: g. Fornezzi v Selnici 60 K, gosp. Štiblcr na Fali 2()0 K, ga. Gril-Hekerl v Gradišču 100 K, ga. Hartman v Kapli sladkor in pecivo, gdč. Cencka Jarc pri Sv. Duhu pecivo in kavo. Vsem,iskrenra hvala! ^ — Bolgarski konzulat v Zagrebu. Bolgarska vlada je zaprosila za dovo* 1 jen j e otvoritve svojega konzulata v Zagrebu. — Italijanski teror. Ker naša vlada noče podpisati, od Italijo predlagano ribolovno pogodbo, ki bi, kakor je sedaj sestavljena izročila našo vode italijanskim ribičem, jo pričelo italijansko časopisje silno kampanjo proti naši drža-vi. V Zadru so hoteli Italijani in italija-naši napasti naš konzulat, ki mora biti vsled toda stalno zastražen s strojnicami^ Italijanske ladije pa nočejo preva- * žati naših državljanov. Nova lekarna v Celju. Dosedanji lekarnar na .Tosenicah, g. mag. ph ar m. Fedor Gradišnik' otvori te dni v Celju novo lekarno. Velika nesreča v kamnolomu. To dni se jo pripetila v Ježovnikovern kamnolomu v Veliki Pirešici pri Zale« težka nesreča, k je zahtevala par človeških žrtev. Eksplodiral je dinamit, vsled česar so bili štirje delavci težko ranjeni. Eden je že med prevozom v celjsko bolnico umrl, ostali trije pa 6» še borijo s smrtjo. — Volkovi in divji prašiči v Kočevja. Sneg in mraz preganjata tudi. divjačino. Le dni jo ustrelil nek. lovec s svojim tovarišem pod Rogom pri Kočevju dva divja prašiča. Preteklo nedeljo pa so blizu Kočevske Beke ustrelili dve volkulji. r . — Planinci, ki sle žo uživali krasen razgled od naše severne trdnjave Sv. Duh' na^Ostrern vrhu, spomnite se z malim darčkom bedne obmejne šolske dece pri Sv. Duh'u. ki priredi v nedeljo 18» decembra božičnico- Darove (obleko, o* ' butev, šolske potrebščine ali 'denar) sprejema »Tabor«. Vsak najmanjši dar dobrodošel! Darovi se priobčijo v »Taboru«. — Usoda raziskovalcev Sibirije. Jz ruskega vira poročajo švedski listi, da so pri izlivu rake Jenisej v Sibiriji našli trupla švedskih raziskovateljoV Knudsena in Tessena — Veleposestva madžarskih magnatov na Slovaškem. Na podlagi zakona z dne 12. feb, 1020. se jo uvedlo stalno nadzorstvo nad vsemi, zaplenjenimi ve- ti, če je akustična ali no in prepričan sem, da tega tudi on sam med predstavo ni vedel, ampak, da so mu to povedali pri upravi' komaj potem po predstavi. Meni tega ni nihče povedal. Kon' čno pa je izgovarjanje na dvorano v Narodnem domu nesmiselno. 'Boljo hi bilo v tej dvorani no začeti s predstavami, kajti vsak lajik jo moral že vna' prej vedeti, da te predstave no bodo ie prazne, ampak, da bodo kvarno vplivale tudi na poznejši obisk v gledališču. Če bi bili. podali »Strička Vanjo« v gledališču kot prvo in otvoritveno predstavo brez ponesrečenega Narodnega doma, bi bila, o tem sem trdiio prepričam, hiša kljub vsemu polna in tudi poznejši obisk bi bil drugačen- Na* rodni dom jo pokvaril veliko, ker drugače sploh ni moglo biti. Daljo mi g^ dr. Škapin očita, da sem padel,po »beraški kulisoriji«, kar ,pojmuje tako, da so mi je zdola premalo bogata, če 3^ pa jaz nisem mislil. Vem, da jo oiiJ moderne režijo čim najbolj poenostaviti kuliserijo, da 'pride bolj do izrazai misel, toda v tern poenostavljenju je gotov sistem, in namen, katerega^ pa v Narodnem domu ni bilo. Tamkajšnji* kuliserija ni vnašala harmonijo, ampak' diiletantovsko disharmonijo in po tem se »padel«, čisto napačno me j® razumel g- dr. Škapin dalje glede^Testenove, o katori nisem^ trdil, da^ je i* mela predolgo krilo, pač pa, da je P0"1 metala oder in to radi toga, kor je vsako malenkost padala na. kolena in sedala na tla, česar bi rcžiia no smela nikoli, v taki meri. trpet L (Dalje Pr*J d ttfirffidr,- J. taefetnuraT^ leposestvi JJu do vika Windiscligralza, Julija Andrassyja, Štefana Bakovskega in Jurija Apponya, katera leže vsa na Slovaškem- — Slama je začela goreti v sredo krog 7. lire zjutraj v Kirbiševem skladišču slamo na Lavi pri Celju. K sreči so ogonj pravočasno zapazili in poga-eili, tako da ni napravil večje škode- — Tat v bolnici. S2-lotni brezposelni tasar Frane Tempran se je nahajal v celjski javni bolnič-i. Pri odhodu iz bolnice je odnesel Franu Boštjančiču listnico s 1500 kronami. Bil je aretiran in oddan v zapor. — Nezakonska dcca v Jugoslaviji. Iz podatkov, katere so poslala oblssiva za zaščito dece naši vladi, je razvidno, da je v vsej Jugoslaviji (razen v ?a-grebškem področju, ki podatkov še ni. poslalo 16.014 nezakonskih otrok. Najmanj jih je v Macedoniji, največ pa v Sloveniji. — Mati prodala svojega otroka. — -ditaaska policija je prijela te dni no* ko žensko, ker je bila osumljena, da je .Umorila svojega nezakonskega novorojenčka. Pri zaslišanju pa je izpovedala, da otroka ni umorila, ampak Prodala neki potujoči cirkuški družbi za svoto — 10 L. Policija zasleduje seti aj omenjeno cirkuško družbo, mati Pa sedi še vedno v zaporu. —■ Sv. Barbara v Halozah'. Po na-som »varošii« gonijo eksekutorji konje naših »najugodnejših mož-;. — čudna Prikazen! Človeku se dozdeva, kakor da l>i imolf nekateri ljudje jugoslovanstvo le na jeziku ne zavedajo« se toajprimitivnejših državljanskih dolžnosti. Doaiovina rabi poštenih in požrtvovalnih. državljanov, katerim je Ojved vsem sveta dolžnost naprtim državi. penuncijantov imamo itak že Preveč. -—Račje. (Dopis.) O klerikalnem* poslanca Pišjeku in o njegovi Kmetijski Zadrugi v IJaejem, se zadnje čase širijo po Dravskem polju vse mogoče govorice. No vemo, v koliko so upravičeno aji neupravičene, gotovo pa je, da ni vVe v redu'ter da pri zadrugi neka j* smrdi. Videli smo ie dni neko sumljivo jvevažanje blaga iz zadruge, v kake «vrlic ne vemo. Javna tajnost pa je, .‘la so bilance njegove zadruge 'drugače, kakor bi morale bi'i- Ljudem, °sobito zadružnikom, je znano, da se Vrši z denarjem zadruge tudi konjsko Prekupčevanje. Kako nese to prekupčevanje, pa ni znano. Da mora biti na 'teh govoricah nekaj resnice, pa dekanije že to, da so Pišek in njegova žla-lUa, ki imajo v ravnateljstvu večino, Pometali .zadnje dni iz zadruge vse tiste, kateri jim niso no godu. In to $.o kili colo resni ljudje iz lastne klerika!* 3ic stranke. Za zadružniki pa so pome* ^a]i na cesto še.usln/.bence in to sedaj na zimo, da dobe mesta novi Pišeki in Kolmani. Pišek pa je poleg tega tudi Š5 na -lastno reko prodal zadružni sre' neki varižniški družbi. Maribov-skf klerikalni kolovodje vedo vse to, pa —■ molče. Mislimo1 na, da bodo kmalu &vav debelo giedali , — Iz Ljutomera. (Ponarejevalce mo-lic.) To dni so prišli v tnk. hranilnici _aa sled uradniku Milanu Cehu, rodom ,-j35 Llrije. ki je ponaredil menice za o--kroglo 200.000 K. Ker so mu prišli na sled ravno še o pravem trenutku, se .se tako posrečilo dobiti nazaj še celo ' O’ tako, da hranilnica ni ni« oškodovana. Ceha. so zaprli ter ga v kratkem prepeljejo v mariborske okrožne aapore. .. Strašen potres na Japonskem. Kakor poročajo listi je bil pred par dnevi aia Japonskem, osobito v okolici Toki ja strašen potres, kakršnega ni bilo na Japonskem že veo stoletij. Na tisoče hiš •je porušenih, število mrtvih in ranjenih Pa prekaša 10.000- — Eksplozija v Besarabiji. »Soir* Savi j a iz Bukarešte, da je bilo z bom* tf‘o razrušeno poslopja sSiknraneie* v ^ol gradu (Besarabija). Baje je ostalo med razvalinami 100 vojakov in redarjev. (•• ' v'. - ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od %10.—V211. ure in ob četrtkih od Mariborske vesli. . Maribor, 16. decembra 1921. m Himen. V pondeljek", dne 21. nov. t. 1. so je poročil tukaj g. učitelj Josip Lešnik z gospodično Linko Žigartovo. Kot priči sta fungirala za ženina gosp. Ivan Koren, posestnik in gostilničar, za nevesto g. Franc Kapun, veleposestnik. Obilo sreče. m Razobesite zastave. Na jutrajšnji rojstni dau Nj. Vel. našega kralja Aleksandra razobesijo vsi državni uradi in javna oblastva narodne in državne zastave. Upamo in pričakujemo pa, da se bodo pozivu g. pokrajinskega namestni ka odzvali tudi zasebniki ter istotako izobesili zastave. m Najbolj informirani list je pač »Jugoslavija«, ki poroča, da je Jadranska banka ustanovila v Mariboru in Kranju svoji podružnici, čeprav je Jadranska banka ustanovila že 1. 1919. svojo podružnico v Mariboru. Priporočamo temu tako dobro informiranemu listu, da prinaša novice, ki so vsaj dve leti stare, ker se mu sicer more primeriti, da bo lepega dno poročal: Danes je bil g. Pesek- dve leti starin Predavanje univ. prof. dr. Ozval-da. Sinoči je predaval v risalni dvorani državne realke g. univ. prof. dr. K-Ozvald o temi »Kaj je in kaj ni ljudska univerza«. Predavanje .je bilo srednje obiskano. Posebno številno je bilo zastopano učiteljsvo osnovnih in srednjih šol. Kakor pri vseh kulturnih prireditvah v Mariboru," tako bi bila tudi tamkaj umestna opazka: Kje ko bili ti.. • in oni. . . saj ima Maribor že lepo število inteligence. Predavanje jo bilo polno globokih misli in podano v lepi. mikavi obliki. G. univ. prof. je razložil pojme, kaj je izobrazba in kdo je izobražen — vprašanja, na katera večina izobražencev ne odgovarja pravilno. Izobrazba je harmonična vzgoja človeškega uma, srca in volje — kultiviranje človeka. S tega vidika je očrtal postanek in razvoj gibanja, ki se šivi pod imenom ljudska univerza od angleških sattlnu en tov r!o danske ljudsko visoke šole. Zelo prisrčno je opisal pramene in sestavo danske ljudska visoke šele. Glede naših ljudskih univerz je dejal, da ne, smejo posnemali fran-uoskega in angleškega vzorca,, aro pok se >naj približujejo danski hojskoli. Predavanje je trajalo eno uro. Predavatelja so burno pozdravljali. Hvaležni smo "Pedagoško-diciakf. društvu«-, da je priredilo to predavanje. Fpamo, da bomo imeli priliko simpatičnega g. predavatelja še večkrat pozdraviti v našem mestu! •m Mariborski okrajni za stop je- na svoji seji dne 13. decembra privolil 50 odst. podporo k strošl^an za ceste v Ceršak, Paz vanje in Sv. Poier. Slovenski dijaški zadrugi v Pragi je naklonil 5000 K, zp božičnico revnim otrokom 1000 K, uradnikom okrajnega, zastopa novoletni nabavni prispevek in za napravo električnega omrežja v občinah okrajnega zastopa postavko 100.000 K. Po preračunu za loto 3922 znašajo dohodki 101-52? K, izdal ki pa 2.1C5.499 K, torej primanjkljaj 1,71)0.977 K, ki se po* krije s 50/» dok(adami na direktne davke. Okrajni z a stop jo popravil cestt* na Pohorju +u .popravlja sedaj cesto na Sv. Jakob. \ teku je tudi gradnja nove ceste Maina Velka. V proračunu za 1. 1922. jo določeno za obrtno šolo v Mariboru 20.000 K, v podporo živinoreje in za druge gospodarske svrhe 44.370 K, za okrajne reveže 120.500 kron, ža okr. ceste 7S3.950 K. za. razne občinske ceste 35.000 K, za požarne hrambe 4200 K, za cesto Majna Velka 500.000 K in za nadaljevanje gradl.io ceste v Melje 100.000 kron. ni Oglašujte v božični številki. Božična številka našega lista izide na straneh ter bo tiskana v večji nakladTT kakor običajno, zato opozarjamo naše trgovce in obrtnike, kakor tnrli drugo podjetnike, ki žele uspešno reklamo, da go poslužijo te številke tor še pravoča* sno pošljejo naročila, naši upravi. m Za božičnico pri Sv. Duhu nam ja poslala trgovina Baloh' & Rosina na Gmjskem trgu zavoj različnih darov. Darove hrani našo uredništvo- Posnemajte! m Kavarna Central. Danes koncert sa* Ionskega orkestra Perc-Comclli. začetek’ Ob 8. urfc 17§£ m Iz poravnave Rožič-Kosi daruje odvet- g. dr. Jan 200 K za CM družbo, m V izložbi trgovine Ivanke Wc;xl v Gosposki ulici so razstavljeni origi* nali božičnih razglednic naše umetnice Ljudmile Janovske. Sliko predstavljajo različen- lišp božičnega drevesca, ki razsvetljen od sveč vpliva v skladni harmoniji barv jako dekorativno. Priporočamo našemu ceuj. občinstvu te umetniško razglednice, ki bodo gotovo na-jlepše častitke za božične praznike. m Dijaška kuhinja v Mariboru ima letos**izvanredno veliko število dijakov na opoldanski hrani. Radi velike draginje so stroški silno narasli. Priporočamo se torej za obilno podporo. O-5; tani te nam zvesti prijatelji in dobrotniki! Obračamo se s posobnim zaupanjem do društev in denarnih zavodov, da sq nas pri svojih občnih zborih in računskih sklepih zdaj ob praznikih spominjajo. Vsak dar so z veliko hvaležnostjo sprejme. — Odbor. m Akademski ples. Ker se vrši dne 5. jan. 1922. v Gotzovi dvorani lovski ples, smo primorani preložiti naš ples na soboto, dne 7. jan. Obenem opozarjamo cenjeno občinstvo, da se renovi* ran j e prostorov v Nar. domu vrši v polnem obsegu. Sokol je lansko leto dokazal. da se da tudi Nar. dom lepo uporabljati za. veselice, in mi bomo to še v večji meri letos cenjenemu občinstvu V splošno zadovoljstvo pokazali. Ker je čisti dobiček namenjen za podpore revnim visokošclcem, članom društva, in za izpopolnjevanje društvene knjižnice, vabimo k obilni udeležbi. m Trgovski ples priredi Slov. trg. društvo dne 14. januarja 1922. v Gotzovi dvorani. Svira vojaška godba, in je del čistega dobička namenjen za gremi-jalno trg. nadaljevalno šolo v Mariboru. m Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru opozarja svoje člane, da razpolaga čez večjo množino izgotovljenih moških sukanj in izgotovljene obleke za dečke, prikladne kot božično darilo. Cene ugodne, tudi na obroke. Dobijo se tudi božične svečice, keksi, strd, češplje, marmelada in dru* go božične potrebščine. Člani se tudi obveščajo, da je prodajalna dne 27., 23. in 29. 1- m. .zaradi Inventure zaprta-m Laži-agent. Po mestu in okolici se potika nek potnik, ki se izdaja za zastopnika >Wornsdorf*ke taktilne industrije d. d. v Warns'lrfu« (češkoslovaška). Poslužuje sc bloka, ki nosi najprej v latinici, potem v cirilici napis: »Prvo varnstlorfskotekstilno dioničko društvo Wa.rnsdorf«. Na duplikatu, ki ostane stranki, so nikdar ne podpiše-Seboj nosi tudi vzorce blaga. Med drugimi-je obiskal tudi tule. frančiškanski samostan, kjer so naročili za 44.000 K blaga. Kakor povsod je sprejel tudi tukaj 25 odst. naplačila. Ko se je obrnil samostan po neke informacije na označeno tvrdko, je dobil odgovor, da tvrdka sploh nima nobenega potnika v Ju gnslavi-ji. Ta laži-agent. govori mešanico slovenskega in srbolirvatskega jezika ter prosi navadno za nadaljevanje pogovora v nemščini. Tudi v Zagrebu in Ljubljani je uspešno deloval«. Opozarjamo občinstvo- na tega goljufa; mož je srednje postave, 40—50 let star tor izgloda slabo. V slučaju, da se kje pojavi, ga jo treba takoj prijaviti policiji. m Pobegnil je pred par d novi uslužbenec Mestnega kina Pečuh ter odnesel s seboj 7.000 K denarja iz blagajne kina- Na mizi je ostavil listek s pripombo, da gre v Dravo. Nedavno je Pečuh izgubil, kakor je trdil tudi 12.000 K denarja kina, kar se mu je tudi verjelo; kakor pa izgloda, je tudi ta denar sam spravil ter izgubo le fingir#!. Pečuh je tako oškodoval Mestni kino za 21.000 K. Za njim je izdana tirnflen, ker je pač malo verjetno, da bi bit odšel z'denarjem res v Dravo. m Pevski večer g. M. Šimenca, operetnepa tenorja, v petek 16. decembra v Veliki kavarni. . . .... 1954 — • ■' " - Odmevi 1. decembra na Dnnajn. DKU D u n a j, 14. dec. Sodna razprava .proti (ploniiteljem, ki so 1. dec. oplenili več hotelov in trgorvin, se nadaljuje in jo bilo včeraj zopet nekoliko krivcev., obsojenih' v 3 do 6 mesečno ječo. ’ ' Stran at, Ptujske vesti. « Ptujski pevci izgube dobrega bari-« ton is ta, ker jo magistratni tajnik gosp* Rudolf Mate premeščen k ministrstvu v Beograd, kjer bo kmalu nastopil službo. . Kolo jugoslovenskih sester v Ptujrt priredi v nedeljo božičnico v Društvenem domu za najubožnejše otroke. Razdelilo se bo 20 parov novih in nekaj rabljenih čevljev in 10 oblek. Jako hva levredno delo, posebno v teh hudih’ časih! . ... .. .. >, ,, v Narodno gledališče. Repertoar: Sobota 17.: ,Oče“. Ab. A. Nedelja 18.: 01) 15. uri „Favn“, Ijud-ka pred* stava ob polovičnih cenah. — O!) pol 20. ur? „ Poljska kri“. Izven ab. Torek 20.: „ Poljska kri*. Ab. B. Četrtek 22.: ^Vzgojitelj Lanovec*. Ab, C. Nedelja 25.: Ob 15. uri ..Poljska kria. Izven ab. — Ob pol SO. uri „Oee“, delavska predstav« ob polovičaih cenah. Pondeljek 20.: „Svet*. Izven ab. Torek 27.: .Poljska kri'1, Ab, A. Gclrtcfc 20.: „Za naroiov blagor“. Ab, B. Petek 30.: „Oče“. Ab. C. KuStura in umetnost x Za X. simfonični koncert tukV voj. godbe v soboto, dne 17. t. m. ob 20. uri v Gotzovi slavnostni dv. vlada med mariborskim občinstvom opravičeno veliko zanimanje. Ne ozirajo so na prvovrstni umetniški užitek, ki ga bo nudil koncert, opozarjamo cen j. občinstvo, da je preskrbljeno za toplo kurjeno dvorano in za dve garderobi. Predprodaja vstopnic v trgovinah Zlata Brišnik, Slovenska ul. in Jos. Hofer, Šolska ulica, v soboto zvečer pa pred koncertom od G. do S. ure pri blagajni. x Cankarjeva proslava. Splošna del-kult. zveza »Svobode«, podružnica Maribor priredi v nedeljo, dne IS- t. m. ob 10. uri dopoldne v kazinski dvorani Cankarjevo proslavo. Predavala bodeta prof. Ivan Favni in posl. P. Golouh. Tretja točka bodo recitacije iz Cankarjevih del. Recitirala bodeta gg. Bratina in Skrbinšek. Ceno prostorom so določene od 2—5 din, stojišče .1 din-, za.dijake 50 para. Čisti dooiček je namenjen za Cankarjev spomenik v Lju* bljani. Predprodaja vstopnic se vrši v trgovinah Zlata Brišnik in Hofer. x Vilharjeva sedemdesetletnica. (Dopis.)* Dasi čitamo vsak dan vaš list in posebno še rubriko »Kultura in umetnost«, vendar doslej še nismo zasledili nobenega naznanila o kaki .proslavi sedemdesetletnice našega jugoslovanskega komponista Frana Vilharja. Vilhar, katerega upoštevajo in cenijo ne samo .Tugosloveni, ampak tudi Čehi, Poljaki in Rusi, obhaja dne 5. januarja 1922. sedemdesetletnico svojega plodonosno-ga delovanja na glasbenem polju,- Zakaj se v Mariboru nihče ne zmeni, jsa tega moža? Treba bo na to opozoriti našo - Glasbeno Matico« in druga pevska društva. »Glasbena Matica« je na zadnjem koncertu jako lepo zapela njegovo balado ?Na vrelu Bosne*, f -pa mo, da ta apel ne ostane brez uspe* Im. ------------------------ MM Sokolstvo. • o Člani jezd. odseka mar. Sokola sa opozarjajo, da se vrši prva. vaja v nedeljo 1& t. ni. od 9.—11. ure v stari dragonski vojašnici. Zdravo! — Načel* stvo. Porotno sodišče. Maribor. 15. decerpbra 1!);J1, Rop na Meljskem hribu. Danes so sedeli na zatožni klopi štirje mladi, delazmožni ljudje, ki mrze vsak napor 'in hočejo lepo in udobpo živeti na stroško svojega bližnjega. Da pa so svoje delo lažje opravljali, so se organizirali- Načeloval je tej nevarni dnižbi 30lotni Franjo Lah iz ormožko olcoJice, ki je bil duševni oče vseh izvršenih del. Za svoje tovariše si je izbral profesionalnega tatu, 251etncga Irana Drevenšoka, 2Gletnega Matija vSuloka in IDiekiega Jakoba Podgoacl.-a- SJ* -Stran 4 -t , >jW» ST 4t A B O K' »h;fi •j orožje, da bi so v sin čaj it, če bi ju ikdo zasačil, lahko branila. Ko ni bilo tnobenega. drugega več v gostilni in je /bila gostilničarka sama v kuhinji, sta šla k njej in Podgorelec jo.je vprašal za •teračun. V istem trenutku ji je zatisnil lusta, a Drevenšek ji je nastavil samo-ikres na prsa ter zahteval denar' ali pa življenje. Nato sta jo vlekla v spalnico, /kjer sta jo prisilila, da jima je odprla blagajno. Podgorelec je izpraznil bla-• cajno, v kateri se je nahajalo 2000 K denarja in več vazne zlatnine. Nato sta gostilničarko zaklenila v sobo ter odšla. Sulek je staj mod tem zunaj na straži. V gostilni Vigec. na Koroški cesti. so si potem razdelili 'plen, kjer :ie tud Lah dobil svoj delež. Prej so pa že •napravili načrt za Ma.renberk, Lah", ki je bi! v gostilni Lukas v Marenberku tlobro znan, je opisni Podgorelcu natančno vse hišne razmfere ter sc peljal ž njim na voprled«. Dmgi dan so je vr-jšila »ekspedicija«. Najprvo sta šla v gostilno Podgorelec in Drevenšek, za tniima pa je prišel še Čnlek in sedel k idrugi mizi. Podgorelec in Drevenšek,ki , sta se izdala za trgovca, sta najela so* !ibo za prenočišče ter se podala v t. nad* stronje, dočim je Drevenšek motil sobarico. k; je imoiavljala postelje, je smuknil Podgorelec v spalnico gostilničarke, odprl omaro ter pobasal vso tzjatnino, ki jo ceni oškodovana na 40 itisoč kron- Podgorelec so je vrnil na to /v gostilniško sobo, izpil kozarec piva Yd ogovorjen o znamenje!) ter izginil. iKmalu na to je odšel tudi šulek'. Drevenšek pa je imel smolo. Ker ni vedel kam sta tovariša izginila, se je potikal ipo Marenbei'k'u. Po odkritju tatvine je padel suin tudi »a njega ter so ga orožniki takoj zaprli. Podgorelec in Drevenšek sta šla ponoči peš do Sv, Lovrenca, od tam pa z vlakom v Maribor in od tod v Ormož. Da pa- bi Lah odvrnil sum od sebe, je ovadil Podgorelca orožništvu ter bil v zvezi z detektivom Jugom, ki jo tatvino zasledoval. Podgorelec in Drevenšek sta bila torej na varnem. Pa tudi Lah ni užival dol° go zlate svobode. »Izposodil« si je na okr. glavarstvu kolo in ga prodal svojemu znancu; ta pa je, ko je izvedel o tatvini, javil zadevo policiji, ki je tudi Laha spravila na varno. Kot zadnji se je znašel v zaporu tudi Šulek. Lah je bil razen tega obdolžen, da je dno 16. januarja 1. 1. izvršil tatvino v gostilni Jančič, kjer jo zmanjkalo 35-001) kron i*i Tazna zlatnina. On je razmere v gostilni dobro poznal, ker je tam stanoval svoj čas in kritičnega dne popival z nekim tu jcem ves popoldan. Edina priča lOletni sin gostilničarke trdi, da ga je zvečer videl s tem tujcem pred vratmi svoje sobe, kako je kazal tujcu sobo, v kateri je bil denar. Sumljivo je tudi pismo, ki ga jo svoj čas pisal preiskovalnomu sodniku iz N. Avstrije, v katerem dolži to tatvino Podgorelca, ki pa to odločno zanika. Podgorelec je vse priznal, dočim je Drevenšek kljub izpovedi, soobtožencev in prič, ki so v njem spoznale storilca, vse tajil, češ, da nobenega niti ne pozna. Tudi Šulek je priznal svojo krivdo, a so je previdno zagovarjal. Lah je zavračal vso krivdo na ostale in zanikal, da bi, bil on . izdelal načrt. Ob pol .13. uri je bila razprava prekinjena ter se je nadaljevala ob 15. uri. Zaslišanih je bilo 17 prič. Porotnikom je bilo stavljenih 22 vprašanj. Na podlagi krivdoreka so bili obsojeni: Drevenšek na 12 let. Podgorelec na S let, Šulek ra 4 lota in Lah na 4 in pol leta težke ječe. Podgorelec in Šulek sta kazen spreje-Ije, Drevenšek jo trdovratno tajil še da- ’ Ije ter kakor Lah izjavil, da kazni iie j sprejme. Razpravo, ki se je končala po 21. uri, je vodil g. sodni svet. Posega, obtožence pa so zagovarjali dr. Haas, dr. Lašič in dr. ‘Juvan. Dvorana je bila nabito polna ter so govori obtožencev večkrat vzbujali mnogo smeha. Mestni kino. »Pariški izdelovalec biserov«, senzacijska pustolovščina s predigro v 6. činih se predvaja v petek soboto, nedeljo in pondeljek. Borza 16. decembra. Clirih, devizfc Herlin 2.85, Newyoik 5.16, London 21.57. Pariz 41.80. Milan 23.80, Pra{?a 6.25, DudimpeHa 0.75, Zagreb 9.05, Vaišava 0 IG, Dunn.j 020, avstrijske žigosano krone 012. Zagreb, devize: Berlin 147—150.—, Milan 1150—1195, London 1090 —! 100, Newyork ček 258, Pariš 2000—1)25, Pritpra 315—320, Švica 5000—5030, Dunaj 4—4.10, Budimpešta 3!)— 40; valute: dolarji 355— 257, avstrijske krone 4—4.50, rublji 27—29, čeSke krone 523,, funti 1050, franki 2050, drahme 940. nnpoleoni 900— 950. marke 140—152, loji 204—208, lire 1180—8 1185. Havnalclj Andrej Žmavc: Rszmišljevanje o vinski trgatvi 1921 na državni vinarski in sadjarski šdli v Mariboru. (Nadaljevanje). Podioga, na kateri je žlahtna trta cepljena, im3 seveda velikanski vpliv na rast, razvoj, trpežnost in rodovitnost trte, na zorenje in kvaliteto grozdia. Riparija por-tališ je stara znanka in se v primernem svetu še vedno dobro ponaša; znana je tudi solonis riparija 1616. Vso pozornost pa zaslužijo rupestris St. 9 (Goethe), potem pa selekcionirane hibride od riparila X berlandieri Teleki in v gotovih slučajih tudi chasselas X berlandieri 41 B. Vitis solonis se motamo čisto odkrižati, a rupestris monticola zahteva tudi precej previdnosti pri uporabi. Po dosedanjih izkušnjah se v splošnem moreta najbolj priporočati za naše razmere rupestris št. 9 (Goethe) in riparija X berlandieri Teleki. Vprašanje .podlog zahteva točnega raz-jašnjenja pred zopetnim obnavljanjem vinogradov, ki je pred durmi. Ob tej pri' liki pa bo treba izločiti iz vinogradskega kolobarjenfa zemlje in lege, ki sodijo bolj za druge kulture nego za žlahtno vinsko trto, v interesu kvalitetne produkcije, ki je za naš severni vinorodni pas tako velike važnosti. Misliti*je tudi treba na večletno,počivanje* vinogradnezemljei ko stare trte izsekamo, predno jih zasadimo vnovič, kar se le prčlahkomiselttf prezira. Letos so bili ugodni pogoii za dober potek kipenja mošta; grozdje je bilo zdravo, naravne kvasnice (kvasne glivice) na njem dovoli krepke, da bi bilo v ve* liki praksi odveč uporabljati umetno vzgojene čiste kvasnice (drože); temperatura je pa bila prej previsoka nego prenizka da psč ni bilo potrebno v nobenem slU' čaju moštov umetno segrevati, odnosno vrelnih prostorov kuriti, ampak ravno nasprotno. Ob vročih popoldneh brano grozdje je imelo deloma celo previsoko temperaturo, da le kazalo trgati le ob hladnejih predpoldanskih urah, (Koneo nriE.I Ne pozabite naročnino! Glavni urednik: Radivol Rehar. Odgovorni urednik: Bndoli Ozim, rnupHuisBaiiasu m 1111111]® ininiBiiiii] m £H [SO ■ m Petek 16. Dr. B. Ipavic: Če na poljane rosa pade mer Petek 16. gosp. Ciganka Marija Tost: Pesem nezvestobe Leoncavallo: 201® Naj te ljubim častni večer orkestra prof. JCubičoka. -o- Dvorak, Grieg, Wieniavski, Liszt ild.( -o- Dirigira: J. Ivaplanek, Šimenca > s kavarna I VOZNI RED luZne 2eSe»znlco w kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Veljaven od 26. okfo&ra 1921. Maribor @1. koS.—LlubSjana gi. ko!.—Trsk' ro. 48 Os. 45 MeS. 801 . Brzvl. 3 Brzvl. 7 41 Os. 49» fr« *.<•» Os. •12 Me§. 802 Brzvl. 8 Brzvl. 4 Os. •14 Os. 48 Os. 60a 6-80 1015 12-49 13-58 1414 1650 23-30 < Maribor gl. koD< . 959 14-05 14 27 14-45 16-56 22-17 403 602 10-47 13-43 , 17-22 0 01 I * Pragersko >? . . . »■25 13 02 16 22 2143 8-32 7-80 12-12 1617 15-12 13-28 18-51 1-21 Celje 2 7-58 10-45 13.09 ia-27 14-55 20-17 2-11 813 12-55 17-1« • 19-34 1-69 2idanimost X . . . 7-09 9-40 m 14-03 19 27 1-32 10-41 14-55 20-30 17-01 • 21-40 3-47 Ljubljana gi. kol. 5-18 C-40 • 11-35 120G 17435 28-62 , 28-40 • 21-55 • 12-23 Trst X C‘35 6-00 15-80 11-13 • e • 18-01 • . > Zagreb jnž. koL . . H * • 10-30 • • 16-13 • Maribor gl, kol,—Graz-Ufien. Brzv. 10 Os. 70a Os. 72 Os. 84 Brz. 4 Os. 44 Os. 74 Os. 36 Brzv. D Os. 71 Os. 35 Brz. 3 0*. 33 Os. 75 Os. 81 0a. 77 4-21 6-30 12-41 5-16 1516 1900 19-15 8-00 m Maribor gl. kl.JC 1-35 7-35 8-40 13-35 22-21 1406 19-32 2052 • 6-53 13-05 # 19-42 s St. lij 1 71H 1H-.J3 20-29 4-48 • • 5-40 15-4« 1931 • 8-31 Spiclfcld-Strafi 1-11 8-OP 13-11 2.1-50 19-00 5*45 • 8-06 16-40 22-19 • 11-17 Graz pl. kol. X . . 0-21 5-37 "v .V, l^-^l 1!H? ir,-32 10-65 . • t 14-46 21-45 «•45 • 19-40 r Wien juž. kol.JC . . R 19-20 • 21-45 7-25 13-20 • 8-05 • Ma oznanila. Vinske* steklenice (buleljke) kupuie vsako množino tvrdka Gjuro Valjak, Mliruka ul. 2 in Grajska klet. 2007 3*2 Kupijo se majhne mizice s stolicami. Kavarna „Central“, Maribor. 1998 Sedla, civilna, kupi Iv. Kravo?, Aleksandrova cesta 13. 2012 Mlada psica volčje pasme se je zatekla dne 14. t. m, Spozna se na tem, da ima brazgotino na desnih plečah. Odda se naj proti nagradi v Krčevini 15?, Pcklar. 2010 denarnice, tobačnice, damske in potne torbice v ve' liki izberi, pripravna darila za Božič in Novo leto pri 2011 Sv. Kravos, Maribor Aleksandrova c. 13, Izvrstno .Maribor gl. kol.—PrevaSJe-CeSovec. tj' Os. 411 Os. 419 Os. 416 • Os. 412 Os. 414 Os. 416 5-00 16-00 19-48 • • • • Maribor gl. kol. . X 7-37 12-25 10-45 6-10 16-08 19-56 • m • • Maribor for. kol, . f 7-32 12-20 20-40 6-53 16-44 21-88 e • • • [ Dravograd-Meža X . J 601 1050 19-10 7-86 17-2* 2216 • • • *■ • Prevalje 5-81 100i 19-05 • • 8-44 19-40 • . • • e . • KlagenfurJ gl. koL X . '< ■ 7-50 1544 e • « e V I Maribor gi. ko! ,-Plui—Čakovec- -Kotoriba. 'i*'"' " i*- Os; Os, Os. » .’ r • ■ % Os. Os. Os. 221 223 226 ••j. A- 222 324 286 9-00 16-00 20-60 • • • 'c M Maribor gl kol K . A 7-19 11-06 17-89 fen-, 9-36 16-86 21-25 • • ■'* • Pragersko X . , . 1 6-40 10-27 17-00 10-27 17-24 22-24 m • - • / Ptuj 6-26 9-44 1614 * 11-40 18-82 28-87 m , .4- • Čakovec X . ... 1 400 8-18 14-47 18-53 19-36 0-60 . • . • iA • * t Kotoriba . . . . . H 1-32 7-00 18-20 • * e • - I teOt: S-C' ... .'i a s . , 11. ,L*. -i' -C1- -C'. Os. orzrL Os. Os. Brrrl. •jjfc- Brzvl. Os. 0Ši r — - ■ »i Os. Brzvl. Os. Brzvl. 0* 1 08. Brzvl. 4*18 616 6-46 7-47 9-84 8-29 10-40 11-13 14-20 16-18 19-46 • ••• - * 18-01 17-36 19-12 19-60 22^2 2*156 ■“ • i4 i • .• Jzidanimost . f ' Zaprošič .tv ? . '• . Zagrsb jnž, kol X . . I | 8‘82 6-2t 5-60 V - -9-67 0-02 9-35 si-.- - f** "V- " 10-30 MM i . n, v; 1613 2105 ^30 21-56 14-18 ramp se, cenjeno občinstvo najuljudneje vabiti na 3 prav obilno udeležbo. Restavracija „Maribor“.