I' VAV P OTI f6 IZDAIft UPRAVA NA' ROCMEBR OLEDALIUA VIJUBLJANILREIA OTON ZUPANČIČ J CEI\IA«K Spored za 21. teden Drama ^°ned., 3i. jan. — Zaprto. Torek, i. febr. — Cvrček za pečjo. C Sreda, 2. febr. — Madame sans G6ne. Izven. etrtek, 3. febr. — Školjka. D etek, 4. febr. — Sen kresne noči v opernem gleda- 1'šču ob dramskih cenah. E ^obota, 5. febr. - Zaprto, edelja, 6. febr. — Zaprto. oned., 7. febr. — Zaprto. Opera rj,°ned-, 31. jan. — Zaprto. ^°rek, i febr. — Fra Diavolo. D reda, 2. febr. — Od bajke do bajke. Mladinska v Podstava ob 3. pop. Izven. Pet^k' ^e'or- — Dalibor. A S k ^ebr- ~~ Sen kresne noči. Dramska predstava. E a> 5. febr. — Črešnjev vrt. Gostovanje hudože-^ ®tvenega teatra. Izven. eJa, 6. febr. — Bratje Karamazovi- I. Gostovanje p °žestvenega teatra. Izven. **ec^> 7. febr. — Bratje Karamazovi. II. Gostovanje o^estvenega teatra. Izven. Začetek ob 8. Konec okrog ll> Cvrček za pečjo Božična pripovedka v treh dejanjih. Po Charlesu Dickens« dramatiziral Lodovic de Francmesnil. Prevel Ivo Šorli. Glasba J. Masseneta. Dirigent: A. BALATKA. John, voznik . . . Dotka, njegova žena Caleb, lesorezec . Berta, njegova hči . Edvard, njegov sin . Tackleton, trgovec . Mrs. Fiedlingova Maya Fiedlingova, njena hči Režiser: O. ŠEST' g. Terčic. ga Rogozova. g. Kralj gna Wintrova. g. Gregorin, g. Ločnik. gna Rakarjev3-ga Juvanova. Prvo in tretje dejanje pri Johnu, drugo dejanje pri Calebu. Godi se v bližini Londona leta 1800. Začetek ob 8. Konec ob 11. Madcnne Sans-Gene Veseloigra v 4 dejanjih. Spisal V. Sardou. Režiser: B Putjata. Napoleon....................................g. Putjata. Maršal Lefebvre.............................g. Manjecki. ^°uche......................................g. Čengeri. ”e>pperg....................................g. Nikolajev. ^espreaux...................................g. Micič. ^avary . ,..............................g. Strniša. Vaboutrain | ^anouville |................................S- Gregorin. ’*olicoeur | Laurieton |...........................8- Rakuša. •Jasmin.....................................g. Ločnik. °nstant....................................g. Jerman. Ur0y | Roustan |...................................g- Potokar. J^atarina...................................ga Marševa. raljica Karolina...........................ga Nikolajeva. ruicesa Eliza..............................gna M. Danilova. ^me de Bulow................................ga Manjecka. de Rovigo..............................gna Bergantova. -p . de Bassamo.............................gna Maškova. ,)u°;n°n ...................................ga Čengerijeva. r l® •......................................gna Gorjupova. * Houssolte..............................ga Volkova. w° .........................................gna Gabrijelčičeva. va eu.......................................gna Lehinanova. . lnaigre | C' ^igode I.................................S' Kovič- jIortemart ) 5 ISsout j...................................g- Subelj. ^l>bchr.°loK' ' ‘iv^list;i 1792. V pralnici kospc Katarine Do U|j • zvane Madame Sans-Gene, pričakujejo gospodinje. V dalji 1'kun ^0)' F0110!*^ pribiti po svoie perilo. Ker ie položaj repu-noYicCuv s^ab. hoče odpotovati. Katarina pride domov z ugodnimi °Sv<>ie t' ^s' se lot‘i° dela. Fouclie čaka v pralnici, da republikanci 1,111 pr ',li,(rriie- Katarina se norčuje i/. njegove strahopetnosti in orokuje če postane minister, da pač ne bo vojni, nego poli- — 3 — cijski minister; Fouche pa jo zavrne, da bo 011 minister še-le. kadar bo ona vojvodinja. Bojni hrup narašča. Tuilerije »o osvojene, Vsi odidejo veselo razburjeni na ulico. Madame Sans-Gene zapre pralnico in hoče tudi oditi. Kar vstopi neznanec, ki se izkaže za grofa Neipperga. Ranjen se je rešil v pralnico. S ceste sc začujejo glasovi: bliža se Lefebvre, Katarinin ženin. Ona skrije grofa v svojo sobo.Vstopi Lefebvre s tremi tovariši, Katarina jim postreže z vinom in nato se odpravljajo vsi na shod. Lefebvre hoče še stopiti v Katarinino sobo. da bi si umil roke. Toda vrata so zaklenjena. Lefe-bvru seže sum v srce, zato zahteva od svoje neveste ključ, ta pa se mu ga brani dati. Lefebvre ji ključ iztrga in vstopi. Ko se vrne, izjavi, da ni našel v sobi nikogar. Katarini sami pa pravi, da je njen gost v drugi sobi mrtev. Po vtisu, ki so ga naredile njegove besede na Katarino, vidi, da ona tujca ne pozna, in med zaročencema je sklenjen mir. I. Devetnajst let pozneje. Lefebvre je že maršal in vojvoda gdanski. V njegovo stanovanjc vstopi plesni učitelj Dcs-preaux. ki ga je poklicala vojvodinja, da bi jo učil dostojnega vedenja, kajti ona je ostala, kakoršna je bila. V tem prinese cesarski krojač Leroy zanjo lovsko obleko. Vojvodinja si primeria obleko in se vadi poklonov. Nato pride maršal slabe volje: cesar Napoleon je nezadovoljen z vsem nastopom vojvodinje in zahteva, naj se od nje loči. Oba skleneta, da se ne uklonita, celo če bi morala odložiti svoj naslov. Nenadoma se pojavi grof Neipperg Prišel je po slovo, ker mora v dveh urah po cesarjevem ukazu odpotovati iz Pariza, ker je osumljen, da ima na dvoru ljubezensko spletko. Katarini, ki zasluti nezgodo, mora grof obljubiti, da odide nemudoma, ne da bi se še prej sestal s svojo ljubimko. — Vstopi Fouche, bivši policijski minister, sedaj vojvoda otrantski, ki vedno vse ve. On opozori vojvodinjo, da je pravi vzrok Neippcrgovega odhoda — cesarica, in da sta že na poti k vojvodinji cesarjevi sestri, kraljica napoljska 'in princesa de Ligne, z namenom, da bi pri tem posetu izvabili iz vojvodinje kako žaljivko zoper Napoleona, da bi jo tako tem laže odstranili z dvora. Vojvodinja odide-da bi se oblekla za sprejem. Prihajajo gostje, med njimi novi poli' cijski minister Savary, vojvoda ravigonski, nato kraljica napoljska in princesa de Ligne. Naposled pride vojvodinja. Vsi se norčujejo J* njenega vedenja. Vojvodinja se spozabi ter jim pove par neljub1'1 resnic, nakar ves dvor razburjen odide. Lefebvre odobrava nastop svoje žene. nato pride Brigode, cesarjev komornik, in povabi vojvodinjo gdansko v cesarjevem imenu k avdijenci. II. Napoleonov kabinet. Cesar je neprijazne volje. Cesarica mu ie bila povedala, kaj sc je zgodilo pri vojvodinji. Napo' leon očita svojima sestrama, da sta podvzeli na svojo roko ta* korak. Tidve ga še bolj razdražita, ko mu izdasta zlobne govorice-ki krožijo o Neippergu in cesarici. Vstopi Madame Sans-Gene. Na' poleon izrazi svojo željo, naj se Lefebvre od nje loči. Ona pa nuj odgovori, da je cesar vsegamogočen, da pa ne more zatreti ljube/m med njo in Lefebvrom. Če pa bi to poskusil, da hi bila to PrV bitka, ki bi jo izgubil. Kar se pa tiče dogodka ž njegovima sestrama, da si ona nima nič očitati, pač pa je krivda na njih strani, ker sta zasmehovali armado, v kateri je služila ona dvanajst let za m^jj ketenderico. Ko Napoleon to sliši ter nadalje izve, da je bila tuo ranjena, ji vse oprosti. Nato mu vojvodinja pokaže star račun *' pralnice ž njegovim podpisom, in izkaže se da ji je cesar še vedn^ dolžan štirideset frankov za perilo. Obema se zbude spomini 11 prejšnje čase. in ona mu celo prizna, da je bila nekoliko zaljublien — 4 — Vai'i. Napoleon ji začne dvoriti, ona pa ga opozori, da je danes cesar. Nato ukaže Napoleon, naj jo spremijo domov, kar se začu-!?10 s koridora koraki; in Napoleon zasači pred cesaričinimi vrati iNeipperjja z dvorno damo baroneso Bulow. Nato sledi buren prizor med Napoleonom in Neippergom, v katerem potegne ta proti Napo-Jponu meč; cesar da grofa prijeti in ga zapove še pred svitom ustreliti. . Ul. Prav tam: i s t o n o č. Madame Sans-Gene je ostala v Napoleonovi sobi in se na vso moč trudila, da bi Neipperga rešila. Poš-nh-P0 ^oucheja in zasnuje z njim načrt, kako bi se izvršitev smrtne zavlekla, da se pridobi čas, cesarju dokazati cesaričino dolžnost. Da hi dosegel Fouche dostop do cesarja, fingira zaroto Proti Napoleonu; ta pa noče ničesar slišati o Foucheju in njegovi ur°ti ter ukaže Lefebvru. Neipperga brez sodbe ustreliti. Tedaj (>uehč svoj načrt predrugači: Neipperg naj se skrije v stanovanje Dni .Voiv«iir,ii- vse drugo hoče poskrbeti Fouche sam. — Vstopi Na-™ieon, zelo razburjen, ker ve od Lefebvra. da sta Madame Sans-ette in Neipperg prijatelja, skuša izvleči iz nje kaj zanesljivega, sa .Se mu ne P081"0®- ^ato sklene, izvedeti resnico od cesarice JP° : torej oošlie k nji baroneso Bulow, ki naj cesarici javi, da je eipPersj tu in njenih ukazov. Cesarica da baron c si za Neip- m ,Sa pismo: Napoleon ga vzame, prečita in spozna, da cesarica pr lp.ocrKa priporoča svojemu očetu, avstrijskemu cesarju, ter ga vzr fc Ua^ Kro^a zadrži na Dunaju, ker ga Napoleon brez vsakega tod- snn'.niči. Napoleon je tega odkritja vesel. Neippergu odpusti, iz'a Prepozno; odpeljali so ga že na morišče. Pride pa Fouche. in Ijalit0 se’ ^.a 'c on s'Prav'* Neipperga v kočiji, s katero so ga pe-liein usn?rt'tv*’ do meje, če se cesar s tem ne strinja, ga lahko pripe-mi .nazaj. Cesar je s Fouchejem zadovoljen, ga imenuje nanovo za istra, Madame Sans-Gene pa milostno odpusti. — 5 - Začetek ob 8. Konec ob pol tl. ŠKOLJKA Drama v treh dejanjih. Spisal Alojzij Kraigher. Režiser: O. ŠEST. Pepina, 23 let........................................ga Šaričeva Tonin, njen mož, 30 let...............................g. Rogoz. Maks, njegov brat, 26 let.............................g. Kralj. Olga, prijateljica Pepinina, 25 let .... ga Juvanova. Dr. Podboj, zdravnik, 36 let..........................g. Terčič. Dr. Lubin, odvetnik, 34 let...........................g. Pregare. Strelovka, mačeha Pepinina, 54 let . . . . ga Danilova. Trgovski vajenec........................................g. Rakuša. Čas: fin de siecle. Začetek ob 8. Konec ob 11. Sen kresne noči Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare, prevel Oton Župančič. Glasba F. Mendelssohna. Dirigent; I. BREZOVŠEK. Režiser: OSIP ŠEST. Tez. E, ej> vojvoda atenski 'j>ej> Hermijin oče............. bander, 1 Demetrij zaljubljena v Hermijo L'*0strat, voditelj zabav pri Tezeju ^Unia, tesar . p.loPčič, tkalec 'sk> mehokrp ~°San, kotlar r 'ca, krojač ^iik, mizar . Polita, kraljica amazonska ^ermije, zaljubljena v Lisandra ®ena, zaljubljena v Demetrija 'p.,er°n> vilinski kralj . Spak**3’ v‘*'nslca ^•'ašek Mčevina vesča palčki Gorčica g. Gabrščik. g. Gregorin, g. Kralj, g. Rakuša, g. Potokar, g. Strniša, g. Plut. Rogoz. Ločnik. Peček. Škrl. gna Bergantova, ga Juvanova, ga Rogozova. gna Wintrova. ga Šaričeva. gna Vera Danilova, gna Gorjupova. gna Presetnikova. gna Repovževa. Juvanova ml. g- g- g- g- >n *]?• Pa*čki iz spremstva kraljevega in kraljičinega. Tezejevo ‘Politino spremstvo. — Godi se v Atenah in v gozdu blizu njih. Začetek ob 8. Konec okrog 11- fr a Dicivolo Opera v 3 dejanjih, napisal E. Scribe, prevel A. Fantek, vglasbil D. F. E. Auber. Dirigent A. BALATKA. Režiser F. BUČAR- Fra Diavolo, pod imenom marchese di San Marco (tenor).............................g. Drvota. Lord Kookburn, potujoč Anglež (bariton) . g. Pribislavski. Pamela, njegova žena (mezzo sopran) . . gna Šterkova. Lorenzo, častnik (tenor).......................g. Šindler. Matteo, krčmar (bas)...........................g. Zupan. Zerlina, njegova hči (sopran)..................ga Levičkova- Giacomo, (bas) \ |.................g. Zorman. Beppo (tenor) J an 1 a \.................g. Trbuhovič. Podčastnik (bariton)...........................g. Drenovec. Mlinar (tenor).................................g. Rus. Vojaki, strežniki, kmetje in kmetice. Godi se blizu Terracine v Italiji začetkom 19. stoletja. Prva vprizoritev 1. 1830. v Parizu. I. Pred gostilno. Krdelo vojakov, na čelu jim častni Lorenzo, veselo poipliva, le Lorenao je žalosten, ker mu krčmar teo ne da iza ženo hčere Zerline, ki je namenjena bogatemu Fra”' cescu. Lord Kookburn in njegova soproga Pamela prihitita vsa raž' burjena, bila sta ravnokar na cesti oplenjena po roparski tolpi Dfavolovi. Vojaki takoj odidejo zasledovat roparje. Ko je lord svo)1 ženi razodel svoj srd nad njenim koketnim vedenjem napram n ek en* ^ markiiju iiz Napolija, nastopi Fra Diavolo pod imenom markija ® San Marco. Angleška dvojica odide, s Fra Diavolom ostane Zerli>ia sama, ki mu zapoje pesem o zloglasnem roparju Fra Diavolu. Pr*' hajajoča ropanja Beppo in Giacomo javita, da se ni posrečilo, A®' gležu vsega ukrasti. Ko prideta zopet Angleža, izve Fra Diavolo 113 zvit način, da ima Pamela v obleki všitih 100.000 lir. — Vojaki si vrnejo in iprineso veselo novico, da so roparje premagali in Pani®'11' krasni nakit zoipet nazaj prinesli. Pamela, vse STečna, podari ZerlinJ — Lorenao dar odkloni — 10.000 lir, In tako je poroka Zerline Lorenza mogoča. II. Z eri in in a spalnica. Zerlina vede angleško dvojico v sobo. Fra Diavolo pride skrivaj ogledovat, kaiko bi mogel do Angleža, da bi ga oropal. Pri odprtem oknu zapoje barkarolo v znamenje, da zdaj lahko prideta Beppo in Giacomo, ki se priplazita skozi °kno. Zerlina se vrpe, razbojniki se urno skrijejo v maili temni sobici, Zerlina gre v posteljo in ko zaspi, hočejo razbojniki takoj k Angležema — ali zdajci se začuje hrup, vojaki so se vrnili, zato se rOi>arljfi izopet skrijejo. Zerlina hiti gostiti vojake. Lord pride poizvedovat, od kod ta hrup in zdaj nastane ropot v temni sobici, kjer s° skriti roparji. Ko pa hoče Lorenzo vstopiti, mu pride naproti :ilarki cli San Mairco — Fra Diavolo. Lorenzu reče Fra Diavolo, da le biil namenjen k Zerlini, lordu Pc, da je hotel k Pameli. Tako ie re^'l sebe, Lorenzu in lordu pa zbudil ljubosumnost. III. Gorata pokrajina. Fra Diavolo pride kot bandit in ytakne v votlo drevo listek, v katerem veli Beppu in Giacomu, na] ®u dasta znamenje z zvončkom v kapelici, da je prišel čas oropati ngleža, potem odide. Po svetem opravilu ostaneta Beptpo in Gia-001110 sama, najdeta listek ter ga z velikim naporom prečitata. L>-lcr>zo pr,ide in toži o Zerliniini nezvestobi. Z vračajočim se ljudstvom Pr*de ZerlSna, prinese banditoma naročeno vino; tadva pa se pri tej ker sta malo preveč pila, izdata, pr ep e vaje ono pesem, ki i0 ‘ie bila pela sinoči Zerlina, ko je bila sama v spalnici. Takoj pri-meio oba bandita in res najdejo listek,, ki ju izda. Lorenzo zaipove ^stražit; cello okolico, vsi se poskrijejo. Giacomo mora dati, prl-^ Ien po Lorenzu, znamenje z zvončkom, Fra Diavolo pride in baš 0 "oče k Angležu, ga vojaki ustrele. IV — 9 - Začetek ob 8. Konec okrog 10 1 *• Od bajke do bajke Pravljičen ples v petih dejanjih in z eno premeno. Spisal Ladislav Novak, vglasbil Oskar Nedbal. Dirigent: A. BALATKA. Režija: V. POHAN. I. Babica pripoveduje bajke. Babica. . . . gna Jakhlova. Prestar . . Nje vnuka . . gna Turkova Lajnar . . . Stražnik ... g. Mencin. Turist . . . Dekletce . . . gna. Fajgelova. Postrežček . Stara devica . gna Vrhunčeva. Vajenec . . II. Kraljevič začaran v povodnjaka g. Simončič-g. Klepec, g Ižanc. g. Drenovec, g. Parcer. Kralj .... g. Ižanc. Kraljična Zlatolaska . . . gna Svobodova. Povodni mož . gna Jezerškova. Kraljevič . . . gna Chladkova- Poljaki kraljevič, gna Haberlov*-Turški kraljevič, g. Simončič. Krojač Iglič , Vrag . . , Krasotica . III. Pogumni krojaček. gna Svobodova. Črni vitez . . g. Ižanc, g. Pohan. Njegova žena . gna Vrhuncev'1*- gna Špirkova. Vražički IV. Trnoljčica. Kralj ... g. Drenovec. Kraljica . . gna Vrhunčeva. Rožica . . . gna Haberlova. Kraljevič iz devete dežele, gna Bežkova. Stražnik . . g. Ižanc. Vodna vila. Kresnica . Dvanajst mesecev, lovci. V. Zveri in razbojniki. gna Špirkova. Profesor. Klepetulja . . gna Lapajnetova Predica . . . gna Jakhlova. Prvi kuhar . g. Simončič. Staro stoletje, g. Mencin. Novo stoletje . gna Vavpotičev*' Češki dudaš . g. Klepec. gna Ruta. Spremnik . g. Drenovec- . g. Faigel. Trije razbojniki, dva speča možička, osel, pes, mačka, petelin. Solo-plese plešejo dame: Svobodova, Špirkova, Chladkova, Bežk°va' Ples otrok, lovcev, vragov, rož, gozdnih vil, gob in zveri pleše bale*®1 zbor in gojenci baletne šole. Godi se na otroškem igrišču. - 10 — !• Babica pride s svojo vnučko na otroško igrišče in deca jo Prosijo, naj jim pripoveduje bajke. Babica sede in pripoveduje. II. O princu, ki je bil začaran v povodnjaka, in ga kraljična Zlatolaska, ko ji je prinesel izgubljeno kroglo, s poljubom odreši. III. O pogumnem krojačku, ki je osvobodil začaran grad hu-^iiSu iz roik in ga odnesel v vreči. IV. O Trnoljčici, ki so ji rojenice določile, da se zbode v prst 'n se vse kraljestvo pogrezne v spanje, iz katerega reši njo in vse kraljestvo kraljevič iz devete dežele, ki se vanjo zaljubi in io Poljubi. V. O gozdnih vilah in možičkih. o zvereh in razbojnikih. VI. Babica konča svoje pripovedovanje, stemnilo se je. otroci Se neradi ločijo od babice. — 11 — Začetek ob 8. Konec okrog ll- DALIBOR Opera v 3 dejanjih. Besedilo po I. Wenzig-u prevel F. Finžgar, vglasbil B. Smetana. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser F. BUČAR- Vladislav, kralj češki (bariton) . Dalibor, vitez (tenor) .... Milada, grofica (sopran) . . Jitka, sirota (sopran) .... Vitek, oproda Daliborov (tenor) Beneš, jetničar (bas) .... Budivoj, poveljnik kraljeve straže Prvi sodnik (bariton) .... Sodniki ........................ gospod Zdenko, prikazen .... . . . g. Romanovski. . . g- Drvota. . . . gna Richterjeva- . . gna Thalerjeva. . . . g. Šindler. . . . g. Zathey. (bariton) g. Zorman. . . . g. Perko, e Povše, Vovko, Ribič, P*P-. . gna Bežkova. Kraljevo spremstvo, ljudstvo, vojaki, pazi. Godi se v 15. stoletju na gradu Hradšinu v Pragi. Prva vprizoritev 1. 1888 v Prag1- I. Na dvorišču gradu Hradšina v Pragi pričakuje ljudstvo krali3-ki naj sodi Dalibora zaradi umora. Milada, sestra umorjene#2 grofa obtožuje Dalibora. Pred sodišče poklicani DaliOor se za#®' varja rekoč, da je le maščeval svojega prijatelja Zdenka. Sodni*? obsodijo Dalibora v dosmrtno ječo. Milada. prepričana o plemeni' tosti Dalibora, začuti vzbujajočo se ljubezen ter pros.1 zaman P°' miloščenja zanj. Daliborova varovanka Jitka sklene osvoboditi ”a' libora s pomočjo Milade. t II. Jitka pričaka svojega ženina Vitka ter mu razodene nač‘^ za osvobojen j e Dalibora. Vitek navdušeno pritrdi, pove vse prih3' jajočim vojščakom, ki tako] obljubijo bojevati se za ljubljene? Dalibora. . g Premena. Milada, v moškega preoblečena, vstopi v sluz^ pri jetničarju Benešu, da bi bila rešila Dalibora. Beneš pošlje MUaC1. k Daliboru z naprošenimi goslimi. Milada se koj poda v ječo Daliboru. uo Premena. Spečemu Daliboru se v sanjah prikaže Zden*• Milada pride in povč strmečemu Daliboru, da ga hoče osvobod' ker ga ljubi. b. III. Daliboru se ni posrečilo pobegniti. Na predlog Kralja sodijo Dalibora na smrt. v0 Premena. Milada čaka z vojščaki pred ječo na Daliboro znamenje za naskok. Namestu znamenja se začuje mrtvaški Dalibora vedejo na morišče. Zaman naskočijo vojščaki grad. Dalio privede smrtno ranjeno Milado in ko zagleda zmagonosne sovra nike, se jim vda. — 12 — za«etek ob 8. uri. Konec ob 11. uri. v Crešnjev vrt Komedija v štirih dejanjih. Spisal A. P. Čehov. Režiser: N. O. MASSALIT1NOV. Slikar: I. J. GREMISLAVSKI. Ljubov Andrejevna Ranjevska, posestnica O. L. Knipper-Čehova. ^nja. njena hči.......................E. F. Krasnopoljska. j arJa> njena pohčerjenka.............M. A. Križanovskaja. •■eonid Andrejev Gajev, brat Ranjevske V. I. Kačalov. erniolaj Aleksejevič Lopahin, trgovec . N. O. Massalitinov. ^.e Ja Trofimov, študent..............I. N. Bersenjev. ^'iieonov Piščik, osirotel posestnik . P. A. Bakšejev. arlota Ivanovna, guvernanta . . . . V. M. Greč. emjon Epihodov, knjigovodja . . M. M. Tarhanov. pUtljaša, sobarica . . . . . . . V. G. Orlova. j1,8' star lakaj........................P. A. Pavlov. tfSa> mlad lakaj........................N. G. Aleksandrov. otepuh................................P. p. šarov. Hišn^n0- d u j a ni e- Nekdanja otroška soba pri Ranjevskih. tlača n’a^a ‘n bogati trgovec Lopahin, katerega oče je bil še hčer a'*- ^anJevskih, pričakujeta prihoda gospe Ranjevske in njene Vra£a h e’ G°spa je živela dolgo časa v inozemstvu .in se sedaj ^olod mov- Lopahin je nejevoljen: hotel je sprejeti gospo na pa zasPal- Spominja se... kako je bila blaga in ip ^o ie bil on še majhen kmečki pobalin. Rumene črevlje nosi iiakov Prsa. toda čuti, da je ostal še isti kmet. kot je bil. V pri-yaniu prihoda gosoe je bral knjigo, toda vsebine ni razumel. lnteij„ pi knjigovodja Epihodov in prinese šopek rož. To je polu-flebju ^n*e.n človek, dobričina in nesrečnež. Govori o slabem pod-j. ^'aja in o svojih črevljih. ki škripliejo. odide, izda Dunjaša Lopahinu, da jo je Epihodov snubil, ačuje se ropot voz; prihajajo, skih °lavi se stari s'uKa Firs, ki je preživel tri generacije Ranjev-SiivL na *° gospa Ranjevska, Varja, njena pohčerjenka in Anja, Wlan,ta Sarlota. Gajev, brat gospe Ranjevske in Simeon -obubožan posestnik, ki tiči do ušes v dolgovih. Prej,s,°?pa Ranjevska se spominja davnih, u beg lih dni, ki jih je Tela v otroški sobi. krije 3 ,Sl?.en* ost;ine Anja in Dunjaša. Dunjaša komaj čaka, da od-V'v°i! mladi gospodinji srce. Epihodov jo je snubil! Varja in ukaže Dunjaši. naj pripravi kavo. Anja ji pri-uJe vse nezgode s potovanja, ko je šla z guvernanto Šarloto - 13 - po svojo mater v Pariz. Našla jo ie v čudni družbi s Francozi, damami in nekim patrom. Svojo vilo je morala prodati in pri vseh slabih razmerah si drži še osebnega slugo Jašo. Tudi tega nepo-trebneža so morali voziti sabo. Sedaj zve Anja tudi to, da je prišlo posestvo na kant in da se že skoro dogovorjena ženitev Varje z Lopahinom zavlačuje. Varja sanja sploh samo o tem, kako bi našla za Anjo bogatega ženina, sama bi šla pa najraje v samostan. V sobo pride vsa družba. Gajev misli samo na svoj biljard. Varja priganja goste, naj vendar že gredo, saj je ura že tri. Gospa Ranjevska bi pila rada samo še kavo. Na to se je navadila v inozemstvu. Celo Lopahin postane nežen v razgovoru z gospo Ra-njevsko. Rad bi ji povedal kaj prijetnega, vendar jo mora opozoriti na nesrečno stanje njenega posestva. Edina rešitev je — parcelirati posestvo, posekati črešnjev vrt in oddati zemljo v najem, da zidajo na njej vile. To je nemogoče. Ne gospa ne njen brat ne bi nikoli privolila v to, da se poseka črešnjevi vrt, znamenitost vse gubernije. Celo v leksikonu je naveden! Lopahin zaman dokazuje, da rodi sadni vrt le vsako drugo leto in da celo takrat nihče ne kupuje teh črešenj. Le stari Firs se spominja, da so nekoč te črešnje sušili na poseben način, takrat jih je kupovala vsa Rusija, toda recept se je izgubil.... Gajevu se zdi Lopahinov projekt neumen. Ras.tel ie s črešrtje-vim vrtom in z vsemi temi starinami, sedaj naj se loči od niih! Vstopi Petja Trofimov, nekdanji sošolec sina gospe Ranjevske. ki 'je po nesreči utonil. Gospa ga najprej ne spozna. Tudi on se j® postaral. Ranjevska se spomni pokojnega sina in plaka. Simeon - Piščik, večno zadolženi obubožani posestnik, ponovno prosi Ranjevsko, naj mu posodi 240 rubljev. Ona denarja nima in ca napoti na svojega brata. Ta bo že nekako poskrbel. Gajev meru. da se sestra prav nič ni izpremenila. vsaj kar se denarja tiče-Jaša, lakaj gospe Ranjevske, drzno pripomni, da se tudi on, Gajev, ni izipremenil. Varja ga spodi iz sobe. Gajev premišljuje, kako bi si mogel pomagati iz denarne za' drege. Lahko bi poskusili pri bogati tetki, grofici. Toda grofica n® mara gospe Ranjevske, ker se je omožila z neplemičem. Stari Firs končno odpelje Gajeva spat. Anja zadremlje, daleč zunaj za vrtom igra pastir na s vi reti* Trofimov vstopi. Na Varjin znak, naj bo tiho. se ustavi. Varja od- pelje Anjo v spalnico, Trofimov gleda za njo: „Moje solnce! M<>)3 pomlad!“ Drugo dejanje. Polje na posestvu gospe Ranjevske. GU' vemanta Šarlota pripoveduje o svojem življenju. Staršj so ji b»* komedijanti, ki so hodili od sejma do sejma ter prirejali predstave-Ko so ji umrli, jo je vzela neka Nemka k sebi ter jo vzgojila. Epihodov igra na kitaro. On rad bere knjige, ali jezi ga. ker prav ničesar ne razume. V Dunjašo ije zaljubljen nesmrtno. Rad govoril z njo na samem, ona ga pošlie po svojo pelerino in se zabava z Jašo, katerega smatra za pravega, izobraženega človekj*-Ona bi rada v svet, naveličala se je življenja na deželi in Jaša i njena poslednja uteha. Pride gospoda. Lopahin zopet prigovarja Ranjevski. naj ven' dar parcelira posestvo iin se tako spasi od neizogibnega poloiiia-Ona ne mara ničesar slišati o tem. Gajev je popolnoma njenih Ranjevska pripoveduje o svojem življenju. Mož je zapravljal Pre' moženje za šampanjec. Po njegovi smrti je šla za ljubimcem v zemstvo. Ta jo je obral do dobrega in potem zapustil Sedaj i° telegrami vabi nazaj. 14 - V tem se zaeujejo v daljavi zvoki nekega orkestra. „To je naš znameniti židovski orkester," pravi Gajev. Ranjevska bi takoj ra-Priredila večer in povabila orkester. — Stari Firs prinese svo- i .!. Sos,podarju površnik. Oče Gajeva se še rodil ni, ko so ga že en.ili in ko je prišla svoboda (osvoboditev kmetov), je bil 011 že prvi lakaj v hiši. On prezira „svobodo“. tiniHvri^ mladina. Lopahin se norčuje iz „večnega“ študenta Tro-b0stea vpraša, kajj misli o njem. „Vi ste bogat človek, kmalu PotreKIni^onar>“ mu odgovori on, „in prav tako kot je divja zver prav tako ste potrebni vi.“ nen, ?|S,>a Ranjevska želi nadaljevati včerajšnji razgovor o ponos-^ajev e^u' klavno ie- W vs' ljudje delali, pravi Trofimov. Um ?ni:ma smisla, ker bomo itak vsi umrli. „Kaj se pravi s J.‘.ugovarja Trofimov. „Mogoče ima človek sto čuvstev in Vih. g?° ifh pogine le pet, petindevetdeset pa jih ostane dalje ži- oveštvo koraka naprej. Kar mu je sedat še daleč, mu bo -15- nekoč blizu. Vsi moramo delati in pomagati onim, ki iščejo resnico. Ogromna večina ruske inteligence ničesar ne išče in ne dela. pri-slugo tika, s kmeti ravna kot z živino." Tudi Lopahin je mnenja, da je malo poštenih ljudi. V daljavi se čuje nenavaden žalosten zvok, kot bi počila struna. Vsi ostrme. Firs se spomni, da je bilo pred ono veliko nesrečo prav tako. „Pred katero nesrečo," ga vprašajo. „Pred — svobodo." Pojavi se neki potepuh. Varja se zgraža, ker mu je gospa Ra-njevska podarila zlatnik. Petja in Anja ostaneta sama. ..Poprej sem mislila, da ni na svetu lepšega kraja, kot naš čreš-njev vrt, sedaj ga ne ljubim več," toži Anja, „kaj ste napravili ® mano." Trofimov: „Vsa Rusija je naš vrt. Velika in prekrasna zemlja* mnogo čudovitih krajev je na njej. Pomislite Anja, vaš ded, vaš praded in vsi vaši predki so bili tlačitelji, ki so gospodarili živim dušam. Ali ne gledajo na vas s slehernega lista, s sleherne veje človeška bitja, ali ne slišite besed ... O, vaš vrt je strašen. Če gre* zvečer ali ponoči po njem. se stara skorja dreves medlo svetlika in zdi se ti, da vidijo črešnjeva drevesa v sanjah to, kar se ie godilo pred sto, dvesto leti ... In težki spomini jih mučijo." Začuje se gias Varje, ki kliče Anjo. Trofimov in Anja odideta k reki. Tretje dejanje. Ples pri Ranjevski. V mestu prodajaj® na dražbi njeno posestvo. Ves zasopel pride Simeonov - Piščik iz dvorane. Že dvakrat je bil od kapi zadet, plesati mu je težko. Njegov oče se je vedno šalil, da izhaja rod Simeonovih od onega konja, ki ga je Kaligula postavil v senat. Varjo skrbi, kdo bo plačal godbo, ki so jo naročili. Trofim0^ jo draži z madame Lopahinovo in jo prežene iz sobe. Piščik zopet išče na posodo. „Ko bi vi porabili energijo, ki ste io zapravili l. iskanjem denarja, za kaj drugega, bi lahko preobrnili svet," menj Trofimov. Piščik pravi, da je po Nietzscheju dovoljeno ponareja** bankovce. On Nietzscheja sploh nikoli čital ni. to neumnost mu ie natvezla njegova hčerka Dašenka. Gospa Ranjevska je v skrbeh za brata. Odšel je na dražbo se še mi vrnil. Guvernanta Šarlota zabava družbo. Varja skuša pomiriti gospo. Mogoče je le Gajev kupil posestvo za onih 15.000 ruti' ljev, ki jih je poslala teta grofica. Trofimov zopet podraži Varjo z Lopahinotn. Varja ga v resnih ljubi, toda sama se mu ne more ponuditi. Najrajša bi šla v samostan- Gajeva še vedno ni z dražbe. Trofimov tolaži Ranjevsko. Saj je vseeno! Danes ali jutri bo prodano posestvo. Toda Ranjevska » ne more misliti življenja brez črcšnjevega vrta. Trofimova uvažuj®' Dala bi mu Anjo. ko bi napravil izpite. Pokaže mu zopet telegraf* ki ga je prejela od „njega“ iz Pariza. Beden in bolan zopet buje njene pomoči. On je mlinski kamen, ki jo vleče na dno. tod ona mora k njemu. Petja Trofimov tega ne razume. Tako star J že, pa še ljubovnice nima! V dvorano stopi Firs in modruje: „Da. prej so admirali in nerali plesali tu. sedaj kvečjem poštni in železniški uradniki, Pa te je treba nagovarjati, da prideio. — 16 — Raznese se glas. da je črešnjev vrt že prodan. Fars nestrpno čaka svojega gospodarja. Jaša prosi gospo, da ga vzame zopet sabo v Pariz. V tej necivilizirani deželi ne more več živeti. Simeo-Hav io prosi za ples an ji skuša pri tej priliki zopet izvabiti 180 rnb-(Jbv. Ker ni dovolj dam. pleše tudi Dunjaša. Poštar ji je dejal, da Je Podobna cvetki. Epihodov vzdih.a, ker njega ne mara. ^reJni *n Lopahin se vrneta. Lopahin izjavi, da je on kupil — stva n Vrt‘ Ranjevska pade v stol. Varja vrže ključe gospodinjci 7J.leh. Lopahin je kupil! Ne pisati ne brati ne zna prav, nje-vi>o črcšnjeveni drevju. boija ^a tolaži svojo mater. Zasadili bomo nov črešnjev vrt in glo-adost bo zaklila v naši duši. ^anjeve£rt.° dejanje. Otroška soba. Vse se pripravlja k odhodu. ska in Gajev se poslavljata zunaj od kmetov. Lopahin jima Donuju šampanjca. Kur ga ne marata, povabi lakaja Jašo. Lopahin priganja k odhodu. Tudi on se pelje z istim vlakom Petja TrofinioV mu prizna, da je v splošnem dober človek, le eno slabo lastnost iina: da z rokami maha. Odvadi se naj! Lopahin je ganjen in ponuja študentu denar na posodo. Ta Jta ne mara sprejeti. Gajev je sprejel službo pri neki banki. On je sanjava in lena natura. Ne bo dolgo vzdržal. Anja vstopi. Gospa Ranjevska prosi, naj ne sekajo vrta. dokler je še ona v hiši. Lopahin obljubi. Anja vpraša Jašo iin Kpihodova. če so starega Pirša že odpravili v bolnico. Oba potrdita. Cas odhoda. Gospa Ranjevska poskusi še enkrat opozoriti Lo-pahina na Varjo. Zakai vendar ne srosi za njeno roko. Lopahin i11 Varja ostaneta sama. Toda povedati s: ne znata ničesar. Poslavljanje. Lapahin zapira vrata. Vsi zapuste hišo. Iz neke sobe se priplazi stari Firs. Pozabili so ga. Brez moči pade na zof o. Zunaj udarja sekira po črešnievem drevju. s*7' i y — 18 — Začetek ob 8. uri. Konec ob 11. uri. Bratje Kara m cizo vi Odlomki iz romana Dostojevskega. Režiserja: N. N. LITOVCEVA in N. O. MASSAL1TINOV. S|'kar: I. J. GREMISLAVSKI. Prvi večer: 1. Pri čašici konjaka. 2. Obe skupaj. 3. Pri malih vratih. 4. Luk. 5. Nepričakovana odločitev. 6. V Mokrem. p« Jodor Pavlovič Karamazov .... P. A. Pavlov. jyan. Karamazov...........................V. J. Kačalov. A;^rij Karamazov..........................P. A. Bakšejev. o 8ei Karamazov...........................S. M. Komisarov, g!erdjakov................................P. F. Šarov. G^rij.....................................M. M. Tarhanov. Kat C.n^a.................................M. N. Germanova. Kipar'na ^vanovna.........................J. G. Orlova. Ratv tetka................................E- F- Skulskaja. pe*. n....................................I. N Bersenjev. pr .® •...................................M. A. Križanovskaja. Prot s°dnik........................V. I. Vasiljev, Str«'Urat°r..................................N. O. Massalitinov. Zar • •.............................N. G. Aleksandrov. Čitalec: A. S. Astarov. PrcDusntri' Todorovič Karamazov. ki ga je oče že z mladih let stila 11 usodi, se vrne v rodno mesto. Pokojna mati mu je zapu-|»čcta i«C^šn)0. sv°to denaija. Dimitrij zahteva to svoto od svojega • Jšiljatv £Ve'. deoarja ni več. Vso svoto je že prejel v majhnih ! 111 očct,,‘ ’ J'*1 ie prejemal od časa do časa od doma. Med njim i Dhni!’..nastane ,lucl spor. Lv3iiovn !xtJu zaročen z lepo in mlado plcmenitašinjo Katarino ,nom()(>' 1 0(-e Je k°t podpolkovnik poneveril državni denar. Bo*rebn()r 11111 urodv'[e^e krajno nesramno. Med drugim očita Katarini, da je in j,j .a za denar moškim svojo lepoto. Katarina je vsa iz sebe ljai„,v v' Aljoši, da je njegov brat podlež. Grušenka odide s srneh- ‘tn se obrazom. Snlerj.. r a j malih vrat. Ivan Karamazov in Smerdjakov. itiajnj k°v pripoveduje... Svetuje Ivanu naj gre v mesto Čer-izjavj kamor ga je oče že davno poslal po opravkih. On sam Piwr a ne more ostati pri starem, ker je zavoljo Grušenke v ie sjJ, z Mitjo. Pravi, da bi Mitja lahko ubil svojega očeta. Stari Sedaj v ^(l začeti novo življenje. Tudi Grušenka sanja o novem življenju. Nenadoma pride policija. Dimitrij Je obtožen, da je ubil lastnct-očeta. . je Dimitrij kriči: „Jaz nisem kriv". Grušenka plaka in obtozui sebe. Grušenka mora oditi, začne se preiskava. Edino. kar tol3' Mitjo, je zavest, da ie Grigorij še živ. Obrača se kot otrok k Vse in jih prosi, naj mu verujejo, da on ni ubil očeta. Toda zakon je strog. Uradniki vrše neizprosno preiskav' Roke, ki jo proži Mitja, nihče ne sprejme. Le stari policijski uraclii mu je naklonjen in — Grušenka. Grušenka mu obliubi, da bo de*1 z njim vso težko usodo. Stražniki odvedejo Mitjo. \ - 22 Začetek ob 8. uri. Konec ob 11. uri. Bratje Kara m cizo vi Odlomki iz romana Dostojevskega. Režiser: N. N. LITOVCEVA. Slikar: I. J. GREMISLAVSKI. Drugi večer: 7. Zadnje srečanje. 8. V mrzlici. 9. Sodna zabloda. van Karamazov.................................V. J. Kačalov. jmitrij Karamazov...........................P. A. Bakšejev. eksej Karamazov.............................S. M. Komisarov. ^erdjakov.....................................P. F. Šarov. Jesenka.......................................M. N. Germanova. atarina Ivanovna............................V. G. Orlova. ,;asftnik.....................................I. N. Bersenjev. r°KUrator...................................N. O. Massalitinov. v 7-. Zadnji sestanek. Mitja je v ječi. Ivan se je žc davno ran,. ^-urmašnje. Vse sorodnike muči vprašanje, kdo je ubil Ka-br;ltaz?Va-, Najbolj zanima to vprašanje Ivana, ki je bil najprej o !van?Vl ^r*vdi prepričan, sedaj pa dvomi. Pogovarja se z Katarino Mjtja>Vn<)- Ona ima v rokah strašen dokaz, pismo, ki ga je pisal ubij !1(*oč pijan v neki kavarni. V tem pismu Mitja prisesa, da bo o i.„0epta in mu vzel 3000 rubljev. Kdor bi to pismo prebral, bi bil Vt*i Prepričan. le?a;lv.au -se spomni taiinstvenega Smerdjakova, ki je prišel po bose j 'z bolnice in živi sam zase. Smcrdjakov je še bolan. Vname niste i'1!. uo'iov°r. Smcrdjakov pomirjuje Ivana: ..Bodite mirni, vi I;iko?Un le‘c-“ "Vem, da nisem jaz," odgovarja Ivan. ,.Vi veste? 2 u,:' ,"°tein vedite, kdo je ubijalce! Jaz. A sokrivec ste — vi.«‘ lilo mm glasom pripoveduje Smcrdjakov, kako je krepila Ivanova Ves' V)a: ..vse je dovoljeno«1 njegov sklep. Končno se jo odločil, besno}1 jj. J? simuliral epileptičen napad in čakal prilike. Zvečer je Qr(js ..Mitja po niši in udaril tik pod oknom starega Karamazovega Ka čau:l *?° slavi. On se ie splazil v sobo in nalagal starega, da 30()(. , ‘1,Orušcnka na vrtu. Potem mu je razbil glavo in mu vzel rubljev. i1-' Poražen. Silno se mu studi Smcrdjakov. Žc misli planiti Ko se spomni, da bi mu mogel biti koristen. ^ 'Jloči se. da pojde jutri k sodniji in naznani njega in sebe. 23 8. V mrzlici. Ivan se vrne v svojo sobo. Napade ga silna mrzlica. (Jlava mu je razbeljena. Zdi se mu. da živi v njem še drug človek. On ga vidi. To je majhen, čisto majhen demon, v njem so vtelešene vse pcdlc misli. In z njim se pogovarja Ivan Karamazov. Prvi jaz udarja, napada, drugi se brani ;in neizmerno trpi! Toda oni prvi „jaz“ ni demon. To je moja prava duša. pravi Ivan Ka-ra.nv/pv in proglaša: ..Ko bomo uničili človeku idejo Boga. se bo pričelo novo življenje. Na mesto Boga bo stopil človek! Človek-Botf bo prišel... Na vrata trka. Vstopi Aljoša in pove, da se je SmerdjakoV gpcmI. ’ 9. S o d n a zabloda. Razprava. Zaslišujejo priče. Aljoša W (irušenia ne povesta nič posebnega. Vstopi Ivan, ves bled in pre' paden in bolim. Nedosledno obtožuje sebe. Smerdjakova in izroči sodnikoin 3000 rubljev. Polasti se ga mrzlica, kriče se vrže na stražarja. S salo ga odvedejo: Ganjena od njegove izpovedi kriči tudi Katarina Ivanovna. Ona se silno boji zanj. Hoče ga rešiti in izda sodišču ..strašni dokument", pismo Mitje Karamazova pisano pred umorom. Nato priča. Mitjo imenuje degenerirano žival, Ivana pa „globoko vest j Mitja jo prekine: „.Jaz sem ljubil njo, toda ona mene ni ljubila-*. Pri čil o se govori prokuratorja in branitelja. Prokurator ocen1 rodbino Karamazovih, ki je odsev današnje ruske družbe. 'Ruska duša ima dve glavni potezi: romantično in neukrotljivo. Prva sesa po nebesih, druga se potaplja v brezdna propasti. Ta je uničil3 Mitjo. Prokurator je prepričan, da je Mitja ubil svojega očeta. Tudi zaščitnik govori sijajen govor lin prosi usmiljenja. Potejfl bo rekel obdolženec: ,,Ljudje so bolji od mene, oni me niso uničili* temveč spasili.“ In skesal se bo. Mitja vedno na novo ponavlja, da ni kriv. Na to razglase ob' sodbo. Mitja je spo-znan krivini ubojstva svojega očeta. — 24 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. g!?dal»ki list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-prj 1 ^arodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti ^eUhf'S 'n <*ru£0(*’ kratke članke o važnejših dramskih in opernih Gol' 'n n-i'h avtorjih Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel A, Vran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, 1 Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.