St. 12. V Gorici, 17. marca 1887. „Sofia" ifcbaja vsak petek in yetja no piisti prejemana ali v 'mriri ua droit Vse l(!to.....i*. l.iu l\»I let:*.......• •¦:' Cetvft leto ......l.)< = Fri OZUiKtiiih in t:i!:u tudi }•:•: ..;•• -8 ..wreak" se plaeu>' /..i iiu.-u.hi.. tr.-4t.>: -no vrsto: 8 kr» te se tiska I Jo-uf 7 „ ,, ,, „ 2 ,. 6 „ „ » „ » v Za veLs Srke i»o pro*toro Posamezne Stevilke 88 dobivajo po 8 kr. t tobakaniicah v gosposki ulici blizu ,,treh kron", na ataretn trgn iu v nunski ulici tor r Trstn, via Ca« Btrma, 3. Dopisi naj so bragovoljuo poMljajo nrcdniStvu „Soce" v Grtrici Via Mercato 12,1., narocnma pa opravniStvu „So6o" Via della Croecst. 4. II. Rokoi»ni so ne vrafajo; dopisi naj se blftgovoljno fraukujojo. — Dolalcera in drugim jieprwtin&iim %e itaro^niiin mnrm, ftko so oglaw pri opravniitvu, Jezikovua ravnopravaost v Primorji za vlade grofa Taaffeja. (Konec. — Glej itev. JO.) Imanto pa ie druge pritotbo o Bvojih okrajnih sodnijah. Slovenskim atraokara, ki so se dr/nilo v)o-ziti slovenik© vlogo, odkladala se je reiitev z irgoverom, da ni pisarja, ki bi mogel v pravilnej Slovenian! razaodbo pisati. Veanib »oje sloven-skim sfcrankam zabarljalo, ker so so v sodnijah posduzevale svojega jezika, Tako je n. pr. neki fzpralevaloi sodnik v Goriei nagovoril slovensko stran-ko (upokojenega vojaskega duhovnika) i temi lo iz-razi (v italtjanlini): „Ce no govorite italijanski, ni moja krivda, ampak Vala; ufiiti ate m iraeli ilalijan-ski," Rrugikrafc izrazil se je isti sodnik o alovonskom jeziku ? sodniji med obnivnavo g^ sloveusko atranko, rekofS (v italijanSelni); „Danes sera premalo zajutrko-val, da bi govortl slovenski (seiavo); do so Yam zdi, govorite italijanski. Mi no grrj (no la mi va giu) ta prokllti joilk,'4 Ali ni trtku poitopanjo pioli |. 302 ka^onskoga Kftkonika, ki so gltiii: wKodor drugo k sovralnosti ropt'r ra/Jiu narodo (ljudttva rainoga todu), %opoi' ver-t,k« alt druge druibe, zopor poitmne vrsto ali sta-nove di'/.tvljattrtko drulbet ali ssoper postavno prisstiano ikupl^ine^ ali iploh prebivaleo dr^avo k Hovraztiim razprtijam m®& sabo nagotarja, spodbada ali zapeljati nktisa, jo krir piogrolka in, co so no poku^o, da jo to dojanjo prepoTedf.no pod vc6jo kavaiijo, naj se ob-sodi ? bud zapor od 3—6 meaecev?u Fripetilo se je tudi pri okrajoi soduiji v Kor-minu, da se je moral* obravnava odloiitj, ker ni zna! soctnljski pristar brati sloven skill vlog. Tsled toga mornle so stranke brez vspeha vroiti m domu, ter mnogo caaa cskati, da je voditelj sodnije dovrSil svoje delo o novi intabulaciji na kmotih, ter povmil so k sodniji, ker on edini je slo^enskega je* zika zudostno ztnolen. Ali niao taki odlogi v akodo aloveitskim straokam in razzaljivi za narodslovenski? I» vsega oatedenega se visoko c. k. miaiater-stfo lahko propria, kohka krifioa se godi nasemu slovenskemo oMtnst?n zaraii jezika v c. k. okrajnih sodnijah. Bad! tega pona?lja pokorno pod-pisano drttitvo ^S'11^ j®^" «^"eje proinjo ^fprilogi A, lor jo priporoda ? po?o-Ijtto telitt^. Visoka e. k. vl.ult naj ae gleda toliko aa sloz-nost nailb sodnijskili uradov9 in na porocila, ki so sbltiosti prijazna, kolikor na blagor ljudstva in pro-speb drlave, katera najde najafcalnejlo za-slombo ¡ Testnea ia popolnem izvrle-?anji driavnik temeljnili postav. Zo* zirom na to poatav* prosimo visako c. k. ministeratvo prarosodj.i, katero ima po clean 11. drl. tern, po-stave od 28. decembra 1S6T (drz. zak. it. 145) oblast, snapodIagipostav uredbeizdati in u-kazo razglaaiti ter podlo^ne prisiliti, da izpoinujejo iste, kakor postave same,* — naj Wagovoli zaukazati naslednje: I. Dokter apadajo Slotreoci iz Brd v okolise c. k* okrajnih sodnij v KorminE ia v Goriei ter c. k. okrozne sodaije v Goriei, morata biti v tch sodnijah oba d e zel a a j e zi k a sloveaski in itali-janski koturadiiajeaikater se nabita po ielji sfcrank. Kailogi. Ke od I. 186T. je ravnopravaost ^seli deieUib jezikoT zagolovljena pra-vica (ein Terburgtes Kecbfe), kakor Ye!i ukaz vis. c. k. mmUterstva pravoaodja na predsedaistvo grauke nadaodnije 0d 18. aprila 1882 at. 20.513 — vender ae nase sodnije nt^ posebno ne brigajo za izvr-aitev ra2nopravnostt, ter se proti strankam izgovarjajo, da nimajo t ta namen potrebnega po-v e 1 j a ter da velja ie zmiraj stara navada, vsled katere se pri teh sodnijah samo v italijanskem jeziku uraduje, Ze dvotni dekret % due 22. decembra 1S35. §t. 109 piiznava de^elnim jezikom pravico t sodnijah, ker veil: ^Stranke morajo priloiiti vaem listinam, ki pi»)o jdsaue v sodnijskem ait v katerem dezel- | nom joz iku.....potrjeno provodq na solnijaki ali I katofi dezelni jozik". Oo ae jo Ra ta cas vsak do^olni jezik, ki ga probivalstvo v okro-Iljisodnijegovori, prismaval kofc «posobon in opraviCun m rabo v Bodnijskih pismib, kotiko bolj so smo v sedanjih hslk snloinoga uaprodka lahtovati, dasopovsehokrajnih in okro^nihsod-nfjfth vpoljejo kot uradni joziki vai v okrolji do-tWno sodnije ?avo6i de&elnijeRiki; knjti sedaj jo tako zantevanje Se bolj opravi^eno, kot naravno in neobhodno potrobna izpeljava drlav-netomoljno postave od 21, deeerabra 18 67. (dri zak. 142), katora vfcm XIX, priznava ravnopravnosfc vsoh dezolnib je^Jkov v ioli, uradu in v javnom livljrstvii pravosodja, da to „primorno uradovauje" strogo capo v o. Dal jo prosimo, da bi visoko o. k. mi* nisterstvo ukazalo: II. Pri c. kr. okrajnih sodnijah v Gorioi in v Koriaiuti, kakor tudi pri c. k, okrozni sodniji v Go-rici morajo se ne samo sprejemati, am* paktudiresevati .vsevlogc in to^be, tu ii pravne to2be, bodisi pri kazenskem ali v civilnem postopanji, v obehdezelnihjezikih, ital. in sloven-s k o m, in to po Lelji strank. Tudi zaptsniki, ki jili sodnik narekujc, morajo biti pisaui v tistem dozcinem joziku, hkateremuse prostovoljnopri-znava toLite)j. Odgovori, replike, dupliko itd, naj se spisujejo v tistem deLemem jeziku, katere-ga si s trunk a izbere. (2o patent 1. maja 1781 §. 13 govoii: nObe stranki, kakor tudi ujili zagovor-uiki naj se poslu^ujejo v svojih govorib deielnega jezika.8) III. Kotarska pisma, katera postavljajo temelj pravnim razm im med strankami, morajo biti pisana v tistem dozelnem jeziku, ki si ga stranke izvolijo. (Postava od 25. julija 1871. St. 75. §. 43. odstavek 1, Xsto ukaznje.) Vsled tega treba nastaviti v Goriei in v Kottnina notarje, slo-venskega jezika popohioma zmoiae. IV. Izpraievanja prid in nj ih izreki naj ae piSejo v zapisnik v istem jeziku. ki ga pritSe rabijo. Prisege morajo se narekovati vaelej v pravilnem jeziku, ki ga prica govori. Samo take price, ki bi ne bile nobenega dezelnega jezika zmo-2ne, naj se — ako potrebuo — zasli§ijo po zaprise-zenih tolinacih, ki so pri^inega jezika popolnema vesci. Visoko c. k. ministerstvo! Prepri6ani smo, da bodo vsi sodcijski uradniki iz patrijotizma inizpokorldine dovisjih, katerim slu2ki so poklicani, prav radi tak ukaz vis. c. k. minister-stva izvrsevali tert 6e niso za to se zmo^ni, 6as in trud irtovali, da se potrebuih dezelaih jezikov nau6ijo in za svoje poalovanje potreb-nozmoznost pridobijo. Imamo 2e zdaj po naSih sodnijah nekaj slovenskih in italijanskih urad-nikov, zlasti sodnijskih vodittfljev, ki so obeh de-zelnih jezikov zmolni. Toliko vec se jih je nadojati, ko izidejo zgoraj uavodeni ukazi. Ako bi pa kateri uradnik ali kaucelist ae mogel all ne hotel prisvojiti si znanja tietih de&laih jezikov, ki se v o-kolili doti6ue sodnije rabyo kot uradui jeziki, prestavi aij ga vis. c. k. ministerstvo iz sluzbeaih ozirov v tako s'jjzbo, m katejp j» #|o«obt;jQ; k#r posts?© so nud uradniki in uradniki so isavoljo Ijudutva, ne pa IjuiUfcvo zuvoljo njih. Na njegovo meifco naj se pa pokliSo nsiih do-^elnili jezikov 7Aiiofoi\ uradnik, kaketinih mnogo, proti »voji vo 1 ji, ilulbuje v neiloftnikih do-ielah. Ako viiok) o. k. ininistoritvo hoio douocU namen dri tern, poatav, mora ra-biti tudi prhnonia sreditva, ter poatav* Ijativdriavneslu^be take uradnik)e, ki so za njo spoiobni na vie ntranil < K tu ke niu po.it o pan j a tilinekako 1 tudi olon 10, dr^avne temeljno poitave od 21. do-eombra 1867 (drz, zak, 14&), ki so |!ui i .Vii organ! driaviio uprave morajo v ivoji sluibenf priiigl obljubiti tudi niprelomljivo izpolnovanjo drUavoih to-moljnili poatav." In slu^bona p?*ieg% miilimo, je i »votft} f, njo jo dilivoi urndnik uavewu v svojl vtitij ! i njo odgovoren jo toroj oewrju iu Hogu, nijvl* j Ijomu Hodnlku, V tout 4aiu, ko sovraina irrodonta na jugu in na Severn po nalih lopib diielih roko itegtije in v niili ljubi domovini Avntriji narodo drall, treba v po-mirj.Mijo narodov, zawtitvo ravnopravnoiti fieh jo/ikov vlioko drUati tw v jeiikovnetn oziru ravno-prav no uradovanje po naiili sodnijah n e ni u d o in a ufpoljati, da v romiei obvolja tudi glodo narodnih jezikov izrok: ttpravioa je totnelj drlavarNl Ililjaun, dne 18. avguita 1886, Kat. pol. nar. druitvo niloveuski job v Urdili" Pod piwaiii vsi odborniki. Za goridke vikdrije nekaj. Slu^ajno naletol sera te dni na najnovejgo raz-sodbo upravnega sodi§6a v zadevi duhovenske kon-grue. Stvar sama sicer ne zadeva neposredno go-nikih vikarijev; ali iz te razsodbe d& se nekoko sklepati, kak vspeh bi znale imeti njih pritozbe prod upravnim sodiiSem, ako tudi c. kr. ministerstvo po-trdi odloko tr^nSk<»ga namestniltva, kt vikarijo uvr-soujo med pomocno duhovne. Predmvt obravnave pred ttprftvaim sodiscem jo bit ta: Neki duini pasUr obcuo bolniiniee v Lvovu je zahteval, naj se mu vsled novo postave o kongrui z doe 19. aprila 1885 placa zviia. Namestniitvo kot prva instanea v tej zadevi je zahtevo odbilo, rekii, da duini pastirji v bolnisnicah se ne morejo priitevati v smislu novo postave duSnim pastirjem, Duhovnik ugovarja proti temu odloku pri ministorstvu; ali zastonj; to potrdi odlok numostniitva. Stvar pride pred upravno sodi§6e in to razsodi: „da imajo vsi duhovni, ki so po akofn k samostalnomtt pastirovauju pooblaSSeni, pravico ¡ smialu postave zahtevati povi§anje svoje plaLe; ia aktov v tern slucaji predloienih pa ni dovolj razviduo. kako je pastirovanje pritoznikovo, kaka so njegova opravila (Bfunkcijert pravi socliioe) in ali izvrfiuje bvojo ali tujo sodncst (ob er eigene oder fremde Jurisdiction ausubt); zato se zarad pomanjkljivega regevanja (ob mangelhafien Verfahrens) onega re-kurza ministerstveni odlok ovrie.* Iz te nacelne razsodbe upravnega sodi§6a sledi troje: a.) da tudi ono, kakor je „So6au utrjevala o svojem dasu, razlofiujo dvojao vrsto samostakih du-saih pastirjev, ker se sklicuje, svojo razaodbo ute-meljevaje, na oni del § 1. te postave, ki ne govori o kanonicao umeaeeoih duinih pastirjih; b.) da k samostalnemu dusnotnu pastirovanju ni treba redne sodnosti po iavostituri, ampak da zadostuje neposredno pooblasfenjo po akofu, ker sicer bi bilo upravno so-dMa zavruilo pritozbo onega neinvestiranega duhovna kot neopravi5euo, in bi ne biio ovrglo ministerstvonega odloka; c.) da mora ministerstvo po natancnejSem preiakovanji donesti dokaze, da deb in opravila onega duhovua, ki zahteva svojo uvrstitev med samostalne dusne pastirje, niso eoaka opraviloui iuvestirauih du-hovuov. Bistveni znak samostalne du§no paatir-ske sluzbe v smilu te postave tedaj ni stale o. umo§6enje, kakor meni c. kr. namestuiitvo v-Tistu, katero je eelo uaie neodvishe vikarije (vicarii independentes) zato uvrsUlo med pomo^ae dunpy^^ loft- ier jit more skef po svoji toIji predstatljati (L***¦ amovibiies*),—ampak nepoaredno poobla-S6enje po Skofu ia opravlja;, * ^ob *wt" funkeij v doloceoi cerkvLni coeeski, ~*-nr*i* opravljajo v svoji dahovaiji investirani duani pasu.j . DaljSega koraentara k temu ne dam, kee ot«n»« ¡onto obSiraejie elauka t lanski „So*i«. ttonskiu vikarijev vpraianje aicer ni ie reieno; ali #» pogle-damo stable, a katerega upravno sodisce eelo zadevo razsojuje, nadajati se je, da konecno tudi oni dose-iejo aamoatalnoat v sinialu te postave ter povi&anje aroje place. Ako se reli zadeva goriSkih vikarjev ugodoo, nastane veiika prememba v dosedanjih tazmerab. Kako bi bilo v torn slocaji poatopatt a duhovake ia ¦vetoo strani, izpregOToriti hooera o svojem eaau. Dopisi. V fitrid, 10, mare*. — Vincencijera druaba priori y kratkera svoj« tiskano poroiilo za leto 1886. katero razpoSlje odbor vsera dubrot-nikom in podpirateljem. Hie danes pa lehko trdimo, da tadi v preteklem letn je druzba napredovala. I* konefnih ra&raov ponnaraemo za danes to le. — Krajni oprayilni svet, ki druii obe konfereuci, imel je dohodkov 597 gl, 92 kr. in 595 gl. 01 kr. stro-Skov, —. Zavod seatersv. kriia za oskrbovanje bol-nikov (sedaj 5 sester in 1 noviea) imel je 1778 gl. dohodkov in 732 gl. 37 kr. atroskov. — aQratarjj*, Kapucinske nliee it, 16,, za varstvo znnemarjenih citrok imel je dohodkov 70 gl. 90 kr. in stroSkov 41 gl, 28 kr. — Konferenca sv. Hilarija in Tacija-ti:i, z it ilijanskira poslovnim jezikom, imela je skrb za uboge v stolni fan in v iari sv. Roka. Imela je dohodkov 383 gl. 42 kr, in afroSkor 364 gl. 10 kr. — Konvikt, Nnnake nlica St, 8, ima sedaj 14 italijanskih in 2 slovfnska dijaka. Dohodki: 2014 gl. 81»;, kr. in atro&ov 1244'gl. 34 kr. -— Konfe-renca sv. Ignac^ja, s slovtwkim poalovnim jezikom (prrdsednik I. pi. Kleinraayer), imela je skrb za ubojre v farah sv. Ignacija in sv. Vida. Dohodkov je iiuola 374 gl. 22 kr. in stroskov 284 gl. 80 kr. — fcttudentoYstka knhinja, Ntinske ulice *t. 8, katero je povpm'no obiskovalo po 36—40 u-tancev, nam kale zaleto 198S te ledobodke: osta-nek31. decembra 1985 let a 90 gl 02 kr.; iz pnSice delavnib udov 49 gl. 10 kr.; darovi podpirateljev 230 gl. 50 kr.; tri darovane delnice 30 gl.; male vplaLe nekaterih nfiencev 96 gl. 80 kr.; visoki de-zelni zbor gori§ki 100 gl; doloceni darovi 28 gl. 60 kr.; sktipaj 625 gl. 02 kr. Stroskipa: 5760 por-cij v vrednosti 345 gl. OS kr.; naknp pohistva in po-polnitev knkinjske oprave 21 gl. 40 kr.; Solski pri-poraocki revnim nSencem 24 gl. 60 kr.; obleka ne-katerim dijakom 12 gl. 40 kr.; dijakom pomofi za stanovanje 15 gl.; stanovnina za zavod od l.aprtfa 1886. do 1. maja 1887 poplafiana 86 gL 66 kr.;od-skodnina L6. sestrara od 5. novembra 1385 do 5. maja 1887 60 gL; za odlofiene namene nfiencem 28 gl. 10 kr.;mali stro§ki 1 gl. 25 kr.; sktipaj stroskov 594 gl. 49 kr.; tedaj ostane v tem oddelku le se 30 gl. 53 kr. Jednemn dijakn se je po prizadetji predsednikovem podelil privaten stipendij 60 gl. V Studentovski knhinji sta se praznovala god sv. Aloj-zya in sv. Miklavza. Tudi Bo2i6 donesel je u6e& se mladini po nekaterih posebnih dobrotnicah svoja da-nla. Natancneje pove porocilo. Bog podeli blagi in dobrodejni „studentovski knhinji" svoj blagoslov in tudi v letu 1887 mnogo Llovekoljnbih dobrotnikov! Ljubezen vsamih Cutih je lemajhne vrednosti; pra-va ynbezen se kaze v dejanji, vdelih; in ta ljubezen naj obrodi v blagor nasim nfiencem blagih sadov! Druzba v obfie pravlepo napreduje Letal884 je imela 2315 gl. 76 kr. dohodkov in 1641 gl. 58 stroSkov; leta 1885. uze 4965 gl. 35 kr. dohodkov in 2819 gl. 30 kr. stroskov; v preteklem letu pa 6142 gL 86 kr. dohodkov in 3856 gl. 27 stroskov. Iz koboridskega Kota, 10. muca. — Kotari smo res tcmaati, svojeglavni Ijndje, ki se ne damo tnko bitro prepritati. Da je temu tako, mi vsakdo pritrdi, ki nas le nekoliko pozna. Kajti znaoi so dolgotrajoi prepiri in needinost zarad zidaoja novo cerkve v Sedlu. tako da ae dandaac8 mrzenje in so-vrastvo med obcinami ni popolnoma ngasnilo. dasi je ze dokaj vode po Nedizi poteklo vmorje, odkarima-mo novo cerkev. VzviSeoi go^pod nadikof je lanako leto aaso poddruinico v Podbeli obiskal in avojo misel razodel zatad maS, ki se imajo tukaj brali. A vkljub temu se So zdaj nismo po vsem razsodbi podvrgli. Pa kaze so, kakor da bi nam kazen za. to za petami slcdila. Yrii uas dub troi pastir g. M. Leakovec moral nas je zapustiti zarad bolozai. Poslal nam je vi§i pa-stir druzega enako marljWega duhovna, ki pa ie dalj tasa tako hado boleha, da nam je vsa nada izginiia, d.k bi ga kmdu apet vide'i prol altarjem ali na leci. Po mm t / Jjapanje je tudi iired bna du- hovaa, in oajprej bode se dalje casa. Tudi tukaj ae kaie edinost, kakor drogod. Bill smo samo ¡ tem edioi, da amo o poataem casa kar na treh krajih ob eaem pleaati. Ali in kje pa duhovinico poatavimo, o tem se 5e dand tatolj, da znam le grajati. naj omen m Se to, da a > Krejei idtos svoji cerkvi lepe, note orgle omufiii. ki pridi^o gotovo v .Sociaem* Hstfcu v kratkem na re-Seto. Ati bolje bi bilo, da bi bili za kaj druzega prej Skrbeli. Prav padaeljivo besed> si lan«k« leto, draga. „Soca*, pisr.la. kj ai spregovorifa o Smodiou in Bla-iiau, ki ata sezi pr4?en m& toliko caaa pravdala in klavada, dokier niata prwU oba akoro na beraako palko. Prav tako ae godi tukaj v uaSem Kota. DaleS smo Kotui znaai kot pravdarji. Pa ae omeoim celib statin ne^otrebnih in neapametnib pravd v tukajiujera krajit ki s*leto zaletom pri swvlnvji re-Jujejo, naj omentm le p uvlo zarad niSvredaegt ztda, zarad katerogi nu je vdautj *U*n\ komiaija iz Tot-mina, obatojeeia4o«ebt se afojim d'ihodompacaatila. Pre I nemnogtmi let? b-i je Kot na glasu^ da ,p draaren; ali dandane> nx YeS tako. Ia menim, da n-apim-tna pravde ao na* »e 6et nezncHoo bataro, ki m nam aleberno leto naklada z darkt; a t*b, ki si jih sami ticm iroo nakladaino, noiemo ne viJofi ne HHiati. Le prtn-asttt&aa je prl-slovica, da pravda je razergana iuivda Zitorej je skrajsti &x% da ao sparaetttjemo, &* sluSaJEie preptiif doma p iravaamj b iu\ bodimo skoro dan hod a dragt c.ts tratit in ttaSib zufjev denar za-pravljat. Kdor ima usosa, naj »liLt I Nepravdar. IZ QPabOVSke Z*lipailije, 8. marea, «• Sam ne vem. kje naj bi priS'ol ; a naj b». pri obSinakih vo« Utvah, ki bo so vcsiTe 25, j,vn. Mialilt ami. da dobinv* v kralkom novuga inpiaa; a do soilaj ni 4e volitev potrjena. N'i] nokoltko popiacm, ztkaj ne. Pri naa s« Ijiulstvo navadito ni zanrmato za vo Jittre, kakor so fie za maraikaj dntgega no zanima; a drugafio je bilo sod.i'u kervzbudili ate so dve atranki, soJanjegt 2upnna in nasprotna. No morem reoi, ka tera stranka je zm *gata, a Tender sodim, da je z«pa« nova v manjfiini, ker ^utita je potrebo, vlogiti pritoibi> proti volitvi. Strmite in cudite se, tjudj-r; zupanova stranka dokazata je sama sebt, da ju pripetjala na volisce Sest moi, ki iiibo imeli velilne pravicc. Alt ni res, da je to lepa mogkoat,. pred votitvijo priga-njati volilce, naj grade valit, a potent opo&tatt jim, da nimajo volilne pravtce. ter ae celo klicati p^> ne-katerih obftnah, naj se Se eukrat pritoStjo proti v«-Kfvi. Sltcalo se jp, se v6 da, le tarn, kjer je fcilo opati, da g. iupan dobi ljudi, ki bi mn podkri^ili o-menjeno prito2bo, d>i bi bila volitev ovr^eaa in s tem ob&naijotn nalazeni novi stroSici. "Wader mistim. di spozoajo v;3jcj oblasti. kako re5i atoje. S fakim raz-lagom bi so lehko volitev welej ovrgla. ker iapan bi labko vsakrt>t po svojej stranki poklicat volilco, ki oimajo volilne pravice. Marsikd) bi reket, da na to bi imela pa/iti volilna komiaija; a ud kotnisije, ki je sosed omenjenim mo2em, ae jo izrazil, da jib ni po znaf; drug neud se pa ni smt'l ogiasitt; s.tj je bilo koj treba iendannerijo, ko se je ueki o'ikan mai o-glasil. Naj bode ze, kakor bo5ot samo jedno foVp jarljam, da bi visja oblast naio V>Iitev potrdila in u-kaziia koj izvoliti zupina. Steer mwti nas sedtnjc zupaa, da nhmi & njim zadovoljat ia da ga faled tega nocemo. Zadoroljoi i njtm ? resaid nism>, a ce bode zopet voljea, ne bomo se pritoae?;rUT kor vemo, da so v stareSinstvu mozje, ki mi ae bjcta d>j-Toljevali uka^ovati, atnpik le zapaaorati, ia ztp>m-niaao si tudi, pod cegarim pritiskom je bit izvoljen. Grahovska iupanija, 10. marca. — V 9. st. eenjene ,Soce* sem bral dopis, ki je priporodal, ka-teri moije naj se rolijo v cestui odbor. INLeil drugimi je priporocal g. dopisnik iudi ffJaneza BriSarja, in. pana na Grabovem, ki jevobce apostovan". Da, res, janez Bria:'r je v oboe spostovan kot dober gospo-dar, dober 2agar, dober mliaar, in tudi Se ti je treba kaj strngarskega dela, njema je izroti, in zagotovtat te, dragi brtlec, da ga bodeS tudi kot stmgarji spo-stoval; a kot iapau at bil aikdar spostovan. ker Se nikdar ni nosil te easti. Mogo5o je g. dopisnik misltf Franca Biiaarja, Supana grabovskega; a pokazil je, koliko pozna moza, ki ga je priporocal, ko ntti nje-govega imena ne v6. Prosimr dovoitte mi. da jaz po-vem, kdo spostuje Fraaca Brisarja. Spostuje ga g<>-spod dopisnik, ki ga ne pozna, za njm ga v prvej vrati spostujejo nekateri kvartavci, kateri ga pi se pred malo casom niso spoStovali; a sedaj, ko so jtra povedali po druzih gostilnab, da ne marajo za nje, da bi cole noci kvartali, iu so h >dile njin ieae i»od okn«» jokaf, priceli so ga spo$toratit ker on jim do-F^ijuje v svtjjej ^oatjUu cele no^i "kvartatl Nere^em, da bi ga razen navedenih btafcev nikdo se sposfco-val; a to gotovo vem, da ni v obce spoStovan, Ce pa hocete kaj zvedeti o njegovem triletnem ^apano-vanji, povprasajte g. uredaika, ker po njeg^vib list-nicah aoditi ima ze nekaj dopisov o tem. Sieer pa vam tudi jaz maraikaj labko pojasnim in nekaj tudi nekateri volilci cesfcnega odbora. Oe jo komu Ijubo, pololim labko ae maraikaj na svetlo solace, da ostud-ni pies posnsi in pokaze, k,ij je dobrega. Iz Rihenberka, 7. marca. — Nnprodek je res nekaj Iepega.; ali je pa to nipredek, B)g ve. JDobili amo predpustno darilo, katerega oemajo Se nikjer. Priiel je mmre5 ukaz, in sicer, kakor pravijo, tikaz z viijega meata (katerega? Ur.), naj s e R t h e u-berski otroci, docki in deklice vaoli obligatno podudujejo tudi v neraSSini. Zakaj in kako je to pr'slo, ni So znano. Sre&i nam je doita in sicer turn vecja, ker samo nam. Sudaj bodo gledali naSi sosedje, kako m bomo kmalu po* gavarjali r bla2eni nemSfini. Ali urerjei sem, da iz te moke ne bo krnha, di F>e ofr- ci male ati niL ne nau6ijo, (jn bi so pa tudi dobro naucili, s kora bodo obcovali, kje bodo ra-biti nemL6ino 't (kot koproii Ur.) N»at kmetje in kme-tice bodijo kupcevat v Tr-»t in v Godco, a ne v Be-rolin!! Nekoristno je torej vpeljati nemskt poduk v obctnt, v ktcri se o Nemcth mti ne sanja. To ni nil! druzega nego ubtjati das in zapiavljati denar. Zato, Kihenberianje. prnsite, naj ostane vie ori dosedanjl navaJi. ilogoco, da razridijo tudi drugi, kar vi uzo davno vidite. Kr. RakOveC pri POtlmelci, dne 5. suSca 1887. -(lav. dop.) Pred 5 leti sklenila jo naia soseska na* praviti si novo ob&osko cesto iz Lcgarske skozi Ra-kovec v Kiav/e, da ne bi vedno tovorili br*z oslt6a; in zdaj imamo \\%*. toliko dodelano, da lehko vozari* mo prodane pridolke do meje Podmelfike obcine t. j, do Klavl Tu bi si dlovek mtslil, da pride vsaj na kolovoz, cc ne na cesto, kajti prav v Klav2ah hi-vajo taki rokodolci, kateri jo t)«obholno potrebujejo, Podmeldani, Kne^ani i Kakovcani. Tukaj m: burvar, strojar, k"vaS, Saga, mlini in drugo. Tudi so u2o tie* Htokrat poo.ntibt irnonitiie osob» ta romantioni vodo* pad ati slap, AH kaksno poti imamo iz toll imenitnih „Klav2'*? NuSeojom Ti co!o 3, diagi C'itatelj! Prvi pot ati pa tudi, kakor mi pravimo, Bfltop" (zarea vredn* tega imena) polje iz KlavS proti Knoii v sreinjo vas in je taka, da ne bi bili dobili euako niti v Jlereegovini pred nekaterimi leti. Bodi si v letncm ali zinnkem fiasu, osobito pri deLevnem vre* menu, dere yoda enako mocnemu hudourniku po net* zrekljtTO spolzlifi in oglajenib kamenih, tako da skoro ni nugace ni tlo^eku ni zivali prokoraciti te komaj 10 minat dol^e poti. Koliko nezgod se je uze pripe-tito na tem nevarnem kraji, kterega smatrajo nekateri za vozrtjo pot! Naj Ti, dragi (Sitatelj, zadostuje en sam slncaj, ki se je prigodil prod letom, ko se je predrznil neki lesotrzec \z Kanala s praznim vozickom (kolescljtiom) skozi ta stop. Zdrsnil mu je konj in vae skupaj S!o jc v prepad; konj se je ubil in vozi-ti prenaSajo v molSko r pot, ima vender na vsej dolgosti (da-!jivc 10 miaut) samo 2 odvoduika, Se ta vedno polna in zasuta. Ako dobijo vnjivi ali na travniku kamen, modrasa, zabo, vriejo to ment nic, tpbi nic na pot. TesEke htode vlacljo kar po tteh pa tej strugi. Ali ni to v zeriici plas P Sibki starfieki ne morejo plezati po taktb plazih, otroci padrrieai strogim Solskim pa-ragrafom se na takih poteh trud'jo, da ?e6krat celo nsvarno zbalijo. Iz ctoveske ljubezni k»ram Vas na tera mestu, Podmeldani, da bi ukrenili potrebno v zbopanje te pots. Tretja potf imenujmo jo cesto. no! gre ob Baci in veze pred nmenjeni stop. Tudi ta bila bi sposob-nejSa za en^kolotco nego za voz; in kaj se je storilo v zbopanje te crte od strani Podmelcanov ? Presneto malo; satno toliko, da se je enkrit daljava prehodila in izvelela dolgost. To so na uze nasi pradedje do-br> vedeli, koliko ur hod* je po tej crti. Podmelca-niT \>(»*uemyte vrle Sv. Lucijske obdinarje, ki so 2L?adili oze iep koscek cesteiz Bice proti KIav2am. Zdramite s^ veadec enkrat in v«aj delo ollocite onim, ki so vedao pripravljeai 3 kramp^m in lop it). Slavai non cestui odbor pa naj bi aavrgel dotifinikom ne* koliko aknofov" v veselje in podporo. _____________ Y. . Z BQlSkega, due IS. febr. — (D.uzba sv. I Ciria ia Metada.) Bili so casi pri nas, ko je bilo ateto v ,QaglaTai grQU," de je bil kedo ad ditalaifiai 23a pa ca8 *e°e' »^as vcfc* 8e aePrestano, seka rane ioo' zdravi!" 1 P« ttas Se zasekal marisikatero hudo < rano ki se oo bido zacelila So tako brzo. Nu, v j nekih zadevak se vender kaz*; sboljlanju. j Tako a© oekateri Srnogledi tudi trdili, da ni mo2uo ustanovtti pri nas poddruSoice sv. Cirila. Hvala Bogu, da so so varali ta krat. Lani j« bila td usta-novljona omenjena poddruiaiea; z odlokom'od 20, decembni I, I. btlu je potrjeaa, ia vceraj 18. t. m. imeli boxo 1. obcni zbor. po primemem kratkew nagovoru, ki je poja-gojeval: da naSa druzba dela prav po starem pre-gratuu: »Yse za vero, dom in cara,4 probrala ao se Se enkrat ptavila poddrozcice. Na to bil je vsklikom potrjea dosedaoji zaLasni odboi : pt'edsolaik moa-ligaor Ivan Kumar, dekan ia ca*fcai kaaoaik; pod-predseduik Alojzij Zorfi, poSfcar ia poses-.lik; iajnik girca, nauucltelj; biagajnik Or, Subie, c. k. duvkar; za poslanca k zboro glavne»druibe S. Gregorftie', ozi-rom* Zwc', G, Zor6 na*vetujo, naj bi se vabile k pristopu i na$o domoroduo zeoako -— goapu in goapodieJae glovensko. Nasvefc dobi p*>dporo ia obvoljii. Zbor go je sklenil su zahvato izvoljemh is s tri'tratnim „zivio* oa preavitlega Vladsrja t Kakor aera dejal, zadovoljni smo bill aploh. A ipak smo j). y zadujem razkaza izostato je ime Josipa Gra-^ ka^^una v pradiiCi, ki jc darqva! I ^i. L}) kf,; a njegov dar bil je vraSunjea v skapno vsoto 2034 gl. 03*/8 kr. Tako je bil tudi v razkazu preplac ori ErjavSevi besedi 6. t. m. izpnSSen Vjolwslav Spin5i6, c. k. okrajni Solski uadzornik y Koju-u, ki je poslal *kot vstopniiio" k besedi 3 gl.; a v (ijafcem donodku one veselice v znesku 202 gU 27 kr. vStet je tudi njegov dar. — Dalje so darovali: iz trzaSke oko-lice: Kari§ z Op6iu 1 gl.; Strukelj iz Tr*ibi6 2 gl.; Mejac 1 g!.; Urbanfiid iz Bazovice 1 gl.; Pertot 1 gl.; Relubec i Opfiiu 1 gl.; S. F. 1 gl.; Paeor Aadrej iz TiebiC 1 gl.; Valentid z Opfiia 1 gl,; — po g. And. Feiffjlji v Kamnjah poslali so na-sledoji dobrotniki sv»je dati : Leopold Furlani, nadnCitali, 1 gl.; Favctti Italoa (II. dar) i gl; g.fina Karolina Crsitf, uciteljica, 60 kr.; g.ona Marija Pare, ufiiteli.a, 50 kr.; — Janez Mari-niC, zupuik Lipski sta KoioSkem, 2, gl.; Ivan Krajnik, ufiitelj v Podimriii, I gl.; Neim«novaa 2 gl,; Karol Gjgoii? vikar v Teranicl, 1 gl.; Staadrelki fantovski Eevski zbor 2 gld.; pr@L. g. Fil. Kramar nakal je v 'orubergu 16. gl, 10 kr,, katare io dali; Amali-ja Golja in soprog 2 gl,; Janez Kudunc 2 gl,; Q, G. 1 gl,; Fil, Krainar, zapnlk, 4 gl.; Baudot Aadrej 50 kr.; Slnigoj Joitef, 2upao, 1 gl.; Mrevlje JaM i gl.; Luzmk Aadrej 40 kr,; Andrei Siuigoj 50 kr.; Andrej siuigoj 50 kr.; Siuigoj JoM Andrejev I gl,; Mrevlje lauez 80 kr,; Vodopivec Franc 20 k^,; Kralj Marge-riti 40 kr.; Siuigoj Vinko 30 kr.; Jug Popiua, u6i-teljica, 1 gl,; — novih darov 37 gl, 20 kr.; viob skupaj 2071 gl, 23Va kr. Gorifika slov. ditalnica je imela prirediti svojo obi6»jno poatno „be8edo,< v dau §v. Jo^efa, Ker pa uenavadno zimsko vicme uzc nckaj dm jako za* vira pevske in igralne vaje, odlozila m je ^boHudu" za prihodnji tedeu. Pel n bodo na novo Foerster-jov molki zbor BMi pjevamo", prav takd Urn primeriii Abt-ov ^euski zbor z glasovirom pOznanja zvon n a in v e I i k o nofi" in KocijiuitiC-ov „v e n a c n a-rod nib posnia tudi z glasovirom, Buzoii tt*ga m bodeti meuda Igrall dvo kratki veseloigri, — Sprva je bil odbor nkloiiil priredeti v postu dve druitveni wbi»sodia. Ker se je pa bila wErjav kakelino koli. Kdor so hoLe divko uleleziti a konjem, mora to naznaniti do 2. aprila t. 1. drultvenemu taj-niitvu, na Franoa Joiefa costi h. It, 6, ter placati vstopnino od 10 gt. do 100 frankov, Oglasi se bodo sprejemah tudi pol are pred vsako dirko pa proti dvojni vatopnini. Obcna boluiSnica in blazuica usmiljenih bratov v Girici isdala je tudi za leto 1836 lotno po* rofiilo o boleznih io bolaikih, ki so se nahajali v njpj. Koitcem leta 1885 bib je v oboai bolnisnict 92 boiaikov. Lota 1886 bilo je sprojetib 911; izmed teh biio je izpus6enih, ia sicer ozdravljenih 601, zboljSa-nih 230, neozdravljeaih 18; umrli so 104; s koncem decerabra 1886 ostalo jih je ? bolailnici 50; vseh boiaikov bilo je torej t teku leta 1003. V blazni-ci bilo je koncem leta 1835 oaeb 113; leta 1886 bilo je sprejetih 106; skupaj t >rej 219 Od t<»h bilo je izpuSc'enio leta 1886. in sicer ozdravlje.iih 19, abolj-lauih 37, premeiSenih 17 ; pobegnil jo 1; umrlo jih je 36; a koncem decembra 1885 bilo jih je 109. Izmed odpravljenih biio je oskrbovati h raanj ko 3 me-see^ 23, od 3 do 6 meaece? 33. od 6 dj 12 mase-eev 13, od 1 do 2 let 26, 6ez 2 leti 15. Med bolai-ki bilo je 715 Gorioanov, 238 pa iz dmzih deiel; med blazmmi 206 Goricitnov, 13 inozemoev, — §to-vilo postelj za boluike je 100, ?a blazne 80; boiniki ao ae oskrbovali 28.443, bla«ii 44.901, skupaj 73.344 dnij. Oskrbuina m bolnike in blazne znasa v L raz-reda 2 gl., v II. razredu 1 gl. 40 kr., v III. raeredu za goriSke bolaike 40 kr., zi gonSke blazne 50 kr., za tuje bolnike in blazne 70 kr. Bdniki se sprejo-majo vedno, Wazni pa la p» nazaaaila, ki ga ima po-slati dotiSna obCina visokeaia dezeluemu odboru zra-vea sprideval prtstojnosti in ubogtva in sprigevala j|i»vj}ilk0^ Qbkkmti w w>ej° WmU rak 4m od 2 do 4. popoldne, ob nedeljah in praznikih tudi od 9. do 10 Va dopoldue. Za obiskovanje blaznih je treba posebnega dovoljenja od predstojuika. KrUanovih poezij dotiskana je v Hilarijan-ski tiskarni v Gorici 4. pola z enako skrbjo in liSuo zunanjostjo, kakor prejSnje tri. Kolikor smo mogli spoznati iz napisov poedinih poezij, razvrSSene so po letih, v katerih'jih je zlagal prerano umrli blagosrcni mladeni^. Zato se opazuje stalen napredek v obliki in v opevani snovi, ki je jako raznovrstna. Prvi in drugi|zvezek bota obsegala slovsfcveno zapuSfiino ranj-kega v vezani, tretji pa v nevezaui besedi. Gradivo _ wcetrtiavezek v nevezaui besedi, je uie nabratio a kakor smo sliSali, ne fie pripravljono za ti^ek. Nade-jamo se, da v nedolgem 6asu bomo imeli prvi zvo -zek dovrien pred seboj. GroriSki domafii pevci in igraloi priredili so aiovoiBo bosedo v goriiki oitalnioi in doSio je to-liko obSinstva od blizu m r, daleka, da uo jo vso trio in da ie bilo distoga dohodka uad 200 gl. V gorU* kern glodiMi igrajo pa .mnetniki" iz daljnih krajev, katorl itauoio drag denar, a ob6instva je tako malo, da io morali oni voder prodstavo opuHtiti, ker je bilo baje le takih 40 posluiialcav. Zopet nov dokaz, kako malomarni so mnogi nam loraeieani italijaniko narod« noiti, ko jim je dana prilika, irkati iiladko itrd ali mad iz duhtoaih ovotlio, gkalere presajajo italijaniko maze ali vile na goriika tla. Zalestnol Siupnija v Muli dala je povod nokim gorii-kim modern, da io pro»lavljali Siksta barona Oo-dellija kot italijanikoga rodoljuba, ki bi bil obvaro-val rafiono ^upnijo pred ilovinikim duhovnikora ,8o* hu jo povedala, da oni wil«fcaakl duhovnlk", po ka-torora jo ^.ugala ntvarnost Fnrlanom v Mulkl lupnljl, jo rojon Italijan, bivli u^itolj italijaniolne ae-danjetnu Muikomu iupniku, ki jo nnfiol mlloit v o-5oh gPiiSkih italijanikili kri«a«ev, in mnoglm Italian-skim patrijotom, ki m bojujojo it „pravioa" gorll^h Italijanov proti Slovonocm. To nalo vest j« pa pou Mm glaiilo iriilijiimkili olikanoev tnko aaiu^nilo. ka* kor da bi bila nH»h« pliala, da io bill Hi kolovodjo goriikih Italijauov kot zaitopnikl raiaih drultav k novemu Lupntku na koillo na dan initalaoljo, tor jih * ¦¦¦ ........... "1 iziniadlhiit zagovarja, da so bill §11 kot in no kot zaitopnikl druitev, Ifa to, ioiar niirno nitl z btiodioo omonUi, odgovarja gorllka gospoda; o torn pa, kar smo v rtinioi pintli, si ne upa odgovoriti ter molei, kakor bl no nuola jeziki. TojoznaCi 1 Dmlba rude^iega krila za ranjene vojake inula jo protekto uodoljo ? nili mostni dvorani, ka* toro je g, lupau bla^ovoljn > v to prepuitii svoj la* toioji obvni zbor, Probrala sta so poroSilo in rafiuu za leto 1885/86 ter so mo tzvolili trije pregledovaloi ra^unov. Potem izprogovori g. Eugier Kiirner, ki se potoluje, da st«?je goriika poddfuiniea sami 150 ti-dov, kar je gotovo premato z ozlrora na to, da Steje Godca 20 tiso6 prebivalcov. Praia, kaj bi bilo uzrok tej prikazni, ter zanika, da bi to prihajalo odtod, ker Sive v mestu razne narodnosti (iidi, Italijani, Kemoi, Slovenci). Pondarja, da tn gre za dlovekoljub namen, da narodnn pralanja nimajo ta nidesa opiaviti, di je treba okleniti se druatva in podpirati je posebno z ozirom na 5roo vojskot ki se je uvedla, in na mnoge fiotrobe, ki bi zaale nastati vsled nje, Slednjic pred-aga, naj drultreno predsedoiitvo objavi ognjen oklio do mo scan ov brez razlike narodnosti, « katerim naj so vabljo k obilnoma pristopa. Predlog se je sprojel. Objavilo se jo tudi tiskaao porodilo o delovanji dru-§tva v zndnjih dreh letiii. V Trsfcu zamilojedrultvo ,S4cieApatriotica", katero je imelo namen Siriti v mestu avstrijski duh. Ne vemo, ali ni niilo m svoj namen p/avih tal ali pravih voditoljev ali pa ni enega ni drugega. Lmsko leto bl bilo imelo drultvo dokazati, da v Trstu so mogoco volitve v avstrijskem duhu tudi brez Sic /en-cev, ter je doseglo, da eelo v onem volilnem razredu, v katerem prevagujejo c. k. uradniki, so zmagali kandidati italijanskega drustva sProgre8Sotf. Da bi ne zakrivilo tudi letos kaj takega, je rajSe um.lo ; in vlada, kakor je pisal neki list, poplaca njegovo dolgovo. Koraaj je druIfc?o zaspalo, uze so razpiaaao dopolnibe volitve za mestno stareSinstvo. Zdi se, da pokojnikovo ulogo prevzame draSfcvo 8Pro patria*1, katero Iteje mnogo udov in so po tern odlikuje, da ni sloveusko, torej sposobljeno, da zastopa drzavni patrijotizera, kajti po meneaji aekaterih politikov je vsaka re5 toliko bo!j ndiiavna", kolikor bolj je protislovanska. Q oriSki ^idovski list vidi zdra^bo povsod, kjer se Slovenec ka2e Slovenca ali kjer ne aataji avoje narodnosti. Co nosi italijanaki mladenic Ober-dankov klobuk, Co so krasi italijansko dekle s cvetico marjetico, 6e vpije vesola uvuiba, da so ^giotani ar* denti". 6e se kdo utaika s Travuika ?oja§ki godbi, 6e se pelje kdo mlrao kosarna ia so jamo paime-huje avstrijskim vojakom, So so zvizga o javnih slo-vesnostih, ne izve ^Oorriore^ nikoli nic o tern; ce pa razvijejo sloveoski fintje, ki prihajajo v s v o j e* mesto cesarju zvestobo prisegat, narodn> zistavo, ali 6e praznuje kralj Humbert svoj 43. god, tfdaj je pa iidija m m i^ab tei #&? w&ex 4p^ tek^ v svoj list. Ce -vidi zdrazbo na eni strani, naj jc vidi se na drogi. Slovenski fantje se sxojib. ,zdrazeb" ne bojijo, ker vejo, da so cesarake iu avWjske. Narodna Citalniea Vlpavska px ji«i :¦' k^rist Erj«T{c»Ps:a spomcmkn in nstanove s pomelo v fa namcn h?B?e voljp sodolfljflfcb vipavskih rodolju-bovvmdpljo27.(natn,19.)t. ra. besedo, katortj bo spnrcd: 1. Prolog; bcaede Sim. GregoifcwEa; 2. Kan-tata; ngiasbil v slavo Fr. Erjavcu Ant. Forster; mo-Ski zbor. 3. Ranpach — MalavaSiC: Mlinar in njego-va bFi, ftrioigrs v pctih dejanjib. Zaietek tcCno ob 7. «ri zve&r. Vs:opn;na za r>?ebo 40 kr., za sedez 30 kr, I'rcplaiila se hvaltzn© sprejrod. — Gteile bla-gcga luupena, gli>d« wwc voljc ><>trniluikov in din-gin izrednih priprav za to Igro, priiakovati ni b» po-voljnfpa Itida bearde, ampak tudi jnnotnrga v>peba Tiled obilne udtleibc, latere se iwl.'ji Odbor. Zgodovina pedagogije, ki se tiaka v »U-tittl}iktm Tovarfcu* Uidt* v posfbni knjiiici, ki bo-dp fctala 70 k»\ Dovojjuji'in si vabiti, da bi si jo na-roMi g. g, uiitelji in »i!*ki prijatelji, Pri tej pnliki pro&iai om* go»ipod«% ki .*« dobdi od lime kako knjt-go na ogfcd, naj bi tui jo vrnili na mojjc stroSke, a-ko je ne jiawewvajo pUtati. V KrLkt»m, 10. tnarca 1S87. Hau Lapajne. Javna zahvala. Podpiaani a&jem si f icanicno dalienost, da iare-6em avojo najsnlnejSo zalivalo olvetniku clrw Ka-miln Km?««vjti za nfegoY neumoroi trud, a katerim ji* dascigel, da je koneal in dobil mojo 14 ]«»tno prcvdo. Kazen uaine z&hvale naj sprejme go* ¦pod odvetnik tudi to javno in iskreno zafiralo. N a L i v k u, 10. marca 1S5 • J. K. „Ljubljanski Zvon." Stiji :i ':i Im g!i UOi a eilrt leu gli I,!!, Jofo'f 4 nlot, v Kastplji 2—25. Maznaojtim poitenim kmrtotalcem, da acm dobil to do! vsakovrstnih rrtnih semen, friinih in zagotovljenih. Dalje naznanjam, da nioj.i atacuna je vedno dobro preskrbljena z drobnino In igra&uni veak8 vrste po tako nizkib cenab, da ae jej ni bati tekmecev. Jozef Gulot v FtaStolJI. Joief CnlotT v Rastolji 2—25. g ^ Y piaarai Seitz-eve tiskame nasproti seme-niscu v Oorici prodaia se po znizani ccui — za 1 gld. 30 kr. VEL1KA NOC, spisal profesor Andrej Marusif. Knjiga se poSilja tndi po po§ti na povzetje. Kdor pa.denar uze z narodilom rred poS'jf, naj pri-dene so 10 kr. za vozni list. Hove, bolj prirocne podoblce t raznih bar- vah za dra/.bo zlwega Itozaega Yenea jo- bivajo se roza =• 15 listkoT po 50 kr. (in postnino) pri : vodst»u bratoTMne pri S?. Jakopu t Ljubljani pa tudi : poton* Tseh knjigarjcv. u li id iaica za !e Yrate jabolcnib drew esc: CesarjVtfic Rudolf — Stajarski maSanLkar — Angleska zimska parmena — lluraetii kosmaS — Siiri koamac — CaQAIekeander — Tirolskr beli rozmarinSek — rsa lepo vzrasla dre-veaca z vrbom. Drevce 40 kr. — nwjnSa 20 kr. Htu-Ike najboljsib vrst. drevesce po 3045 kr. Marelice — breakve — slive in muibova drevosra po 30 40 kr. Koldi belega vlaake^i rizlinga in traminca 100 kol-^ij 40 kr. Kokoija ji»jca za lego od 12 najboljSih vrst koko§j»h za gospott.^tvo in lepotidje, jajce po 15 kr. Vae to prodaja: Josip Stiegler, oakrbnik pri prevzvis. gosp. Fr. Coroniniju x St. Petru pri Gorki. Samo sredi Rastelja st. ?. V GORICI. Br>g;5t:-t ziiTfjTJ: r»orLmter5*c»a. ek giilanla-| rijakfijyE b!:ur.-», I^po'rq*. *Ii;3.tvT x^:aet nogavic. | L;Tni!i pTi^L'iiv- f-rr^^^r^ vrt pr^je. femJaSferli ia ! f«vljar»r-:ib p-tn bat'i.--.. ^iipcav ziip^ruifcr' :n ka-" dike, i-i^.«rt:if-Jta p-pkl^r (*'»I«Io«Iaih zavpatn:-kov m i.'ipeAtrsikov va i!«!:»;¦; vafkc. m^^eaae ins vo-| j;iko; po^ebtiGat: uajfi-ieie igto ta Sivutae seuaje. Za pani'adwa setcv se najtop!^ pripnrf>Ltijo | SEMENA || pravA fcatwoak»* ItiiH'mskP itt 5t:tjerBk© mdeee |: detelje yasotovtjoni1. F>r«*sr pBeatikfr, potom itaTija-n-|| ske Kay -- (ismed najboljSai krmil) in angl«-5fce Hay — trave, kakor tndi raznih vrst zelenjav najboljae dobrt>tet ki httro kali. ]>{«, clrol>ilC» III IK* '10. Naslednjo knpgft iz zalngo Matijo Oerborja v iijubljani: A. Za mladino. Hrssopon M. Krwh angclJHki. — Finttir L. 8voti Angf.rj vnrh. --- lf«bn?.ke iskvirc. — I'DbuJni oirofc. — Volt'ic Jancx, Je/uH in Mnrij.i mojii Ijubo'-eii. — I'usttto to main k monfr ker njii» jo ncboAko fcrnljo.»[>ft prdsvetega seven. — Stopinjo k papain! Ijubazni IJozj?, — Sveta urn ibm-liti Jezusa v Znkramentu ljubezni BoXje. — Vcrtoii ncbcSkt,— Vijolico bratom in segfnim uruzbe yodnoga coiijenja sv. Jo-zota. -~ Zlatft uola. C. Pobo2ne knjige. BratovSiins sv. UrAulo, — Voldi6 Jancz. DovctJncvnira k nasi Ijubi Ooapej prcsv. Sorcn. — Petdeaet zdrhljejer k Mariji Devici. — Ura moltti Jezusa t Zakrawentu Jjulezni, D. Knjige za slu^bo bczjo, Molitve pri ofiitni uluzbi Bozji. ¦— Sveti Listt in; Evan-geliji. ~ Angeljska aluzba za strezbo pri sv. maSi. E. Pesmarice. Volcic J. & Jcrnn L. Svete pesmi III. in IV, knjr^a. Te knjige dobivajo ae vednot raznovrstno v«-zsine, kakor: v uanji. plafrm. v rujavem UHnjI, su slonovo kostjo aTi s penarejenim kristalnim ateklom, pri Via S. Sebastiano af. 3 v Irstn. Narogitbe izvrsujejo sc tocao in btr.ro na vse eti-anr. BS Zelodene !>o!e/ni gg hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepresegljivo Jetoddno zdrairilo, Izbrati t raznih zclodcnih boleznih zdravilo^ katero bi v resnici odgov.irjalo namenu, ni lahka dtvar dandanes, ko ae prodaja jo vnakovr»tna taka zdravila. Vecji del onih kapljte. izlit-kov itJ itd.T ki se oznanj:tjo in priporofiajo obcinstva z risoko letecimi besedami, ni drazega ko prevan*. pogosto sa 5k< dljiva. Samo jerazalemski balzam, uze darno znua po svoji pi-iprosti sestavi in po ozivljajoti svoji moi!i na zelodene 2ivce, si je pridobil prednost pred vsami dra-giini do zdaj znanimi pomoCki, kar potrjuje njegora razprodaja. ki vedno raste. Ta balzam, bogat krepi-ajoce mo6i kineSkega ra~ barbara, korenike, ki je sploh znana po svojem pre-barnem nspehu, daje gotovo sreddtvo proir zelodcnint slabostim, izvirajoCim iz nerednega prcbavlianja. Zato ae priporoCa, ko jesti ne dis:, prott neprijetni sapi, gnjuauT riganjn, zabasanju, hemorojdalniin tezavam * pomaga tudi proti zlatcnici, glistam in bolczuim v droba. Steklentca s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. PontOlli v Gorict. V TRSTtJ pri G. B. Roris, v KORM1KU pri A. Franzoni, v TOLMISTJ pri C Palisca. Wmm% » Qty^mMkiM- I$P& — ^«w*: fJBttt4|a»s|ra tiskiroi' w Horn DROGERIJA Antona Mazzoli-ja y Gosposki ulici in pri Mesinem vrtu ¦V GORICI Prah ki pogasi vsak po^ar. To najvspesnejso sreiN'vo. ki tt^rsi hipoma v«ak poz,:rT je do zdaj edino ziiano, da se jo pt'.titiiio po muogib fiktisiij'tb, icf so dokazale, 4a ta prah jo prekosil vse do z--!aj znar.e in hva-lje«« iznajdbc. Z;tto g.i priporoCam slavnim u-radom, gasifcom, obrtnijskim poiljeljim ir» zaseb-ji nik^nt. Strol^ki za ta prah m prav majbni v prime;.t z ogromuo Skodo, katoro uaredi v5nsib po-zar v najkraJKt^m ca^u. Edina zaloga sloveccga Fortlandskega t«MtHMitu fix K«f«tciii I, kutf»rega so rabili h (•udovitim rspehom pri velikanskem vodotoku na Uiiniji in pri drugib velikth stavbab tukaj in 7 ofcolici, kakor tudt bidravliLnega japna (rim* s&ega eementa). Vitrijolova tekoLina proti strnpeni roii I ali peronoapni'i na irtah, najbolj^e vrsto, pre-isk.tna ia potijena pij spricovulom tnkajinjoga e, k. poskuM-valistM za vinorejo po najnijeji eoni. Zaloga barv, SopiSev, tnalurskih potrebi^in, drog (disav), postavno dovoljenih zdravil in mi* nfiv.Irtih voda, kakor tudi cdiua zaloga luga ,tPl"RITAS" za ci^enje perila. Vse po prav nizkih cenah. St. 141. Ilaznis draZbe. Po nklcpu c. k. pomnozonega okrajnega Solskcga sveta razSiri se Solska IiiSa pri Sv, Laciji in popravi sc Solska hi§a v "VoMnh. Te dftia se oddajo dne 6. aprila 1.1. po drczbi pri podpisanem uradii ob 11. uri prrdpoldne. Za prvc so preudarjeni strolki na 5.549 gld. 84 kr., za drugo pa na 819 gl. 5T kr. Do dneva drazbe bota razpolozena dotifina nafirta, preu-darka in pogoji v tnkaj§nji uradniji. G. K. OKRAJM SOLSKI SVET V TOLMINU dne 12. inarca 1887. V c. k. ccntralni drevesnici pod Roinikotn proda se 1 milijone triletnth, lepih smrcko-v i b s a d i k v skapiuab po tisofi kosov, kate-\ il: vsaka z zavijanjem vred stane 2 goldinarja. Xarocila vsprejema c. k. de2e)no gozdno nad-zornistvo v Ljubljani do konec marcija t 1. Mnogo prihrani, kdor kupi obleko v K r o i a c li i c 1 ioacija Stein, ki je najve6ja v Gorici t ksteM* se dobi vsak c\s na veliko izbiro narejeua obltka po naslednjih cenab: h::h psslaiissa aV.eki u gsspne ci 8 is 30 gl, » n n r> decks n 5 9 IS » r y, otraks n 3 » IS „ hm pasladssiki suksjs „ gcsTssde » 3 » 30 „ kmi%(& liii -,'n » 5 9 \l „ Yrha tega bogata zaloga vsakovrstne robe iz raznth tovarea po naroftla vsled mere, ki se iz-vrst tocao in hitro. Uzorci na zahtevo brez-placno ia p*oati postniae. Ifovo »Udolmani nojnovejSega kroja od S io 50 gl. za gospe. Saki za gospe od 4 do 15 gtd.