SadjarstvoJ Nekai za naše sadjarje. " $ So dandanGs si mnogo sadjarjev ni prav na jasnGm, kake vrstG so za njihov kraj prikladne. To jg tudi glavni vzrok, da odpove pri nas toliko sadnih Basadov in imamo toliko sad • nGga drovja, ki hdra ia Caka koaca Mnogo krivde na tem nosijo drovos nifiarji iz ZabnicG na KraajskGm, ki so pri nas na SGJmih razprodali po nizkih cenali ogromno sadnega drevja, katero pa pri nas skoro nikjer ne uspeva. Celo KmGtijska družba je oB* darovala svoje ude večjidel s Harber* ;ovimi rGnetami, Kaaadkami, Ananas« kami, Zlatimi parmGnami itd., večp« dol z vrstami, ki le malokjG usnovajo^ Harbortova reneta se sicor razvij? % krasno drevo, ajen sad pa po vefcini segaije že aa dr8VGsu, KanadkG, Ana, naske, ZlatG parmcaG ia drage euaka vrste pa predstfavljajo pokviečena ra<kova drevesa, v neprikladaih legab pg; sploh odpovejo. Vsled tega sg med maogum; sadjarji razširja misol, da so vša v drevesnicab odgojena are .vesoa bolehaa in ae zrastcjo nikdac v veJika arevcsa. TGmu pa ai takol BolGhave so samo gotove vrste, po sajeae v neprikladno zemljo, •>zi.cuia podaebje Drevcsaičarji so krivi samo toliko, aa so odgojevali vrste, ki so sa •..ajlažlp razpefiale, saj je zadu.i čaa vse segalo samo po žlaJitaib vr-<tdli. Cal scai, da jg neki posGstnik zasadil cel svoj aajvGčji travnik v neviaorod.^ ni legi z Aaanasko ia BelelleurJGm * Cei ta nasad ni vrodea počenega groSa, ,Ti dve vrsti v takera kraju mkakor ne morejo uspevati, kriv pt tuga ni drevGsaiear, Li ne more vobati, kako iGgo ima saf^ar, temvec posestniK sam. Zapomnimo si dobro: Ananaska, Kanadka, Belefleur, Zlata parmeaa . sploh skoro vse žiat tBe vrste zahte .vajo za svoje uspGvanje posebno ngoflL« no, zavotao, viaorodno lego. Vsaj imar mo mnogo vrst, ki so za travniške na« sade kakor nalašč: Mašaacelj, Veliki bobovec Damazonka, Cesarjevifi Rudolf, Pisani kardiaal, Haberjev. moštnik. Mnogo je sadjarjov, ki so trdao prepričaai, da zraste samo iz gozdna lcsiiike trpežno drevo. Res so Jcsni kova drevesa trpežna, če so cepljena v kroai, a isto trpežaost bo imela ta.*^ di v drGvGsaici vzgo.,ena lGsnika, ki sg CGpi v kroao« Vsaj je vondar eao kot drago zraslo iz sGmoaa lGsnnke, NobGBGma gozdarju ne pade na bhsgI^ da bi v vr^ovib vzgoJGna gozdna <i.'evesca rasla slabojG, kot ona sanio^:kla iz gozda. Tudi mi sadj.arji se moramo tega napačnega domnevanja oprostiti. RazloČGk je' samo ta, (1a p*.-. trebujo gozdaa lGsaika iGta in leta , predno zaeno roditi, vzgojeao drovo aam pa mod tem že dGSGtkrat povrne vsg '.•oškG, Dva resaičaa vzgioda n Nek. sadjar jg posadil ob OGsti pred 10 leti vrsto gozdaih lGsaik; šg danes nima nobcna izmed tGh niti pravG krone, frpelo pa bo šg 10 let, predao bodo iz niib aastala poštGiia drovesa * Ko bi bil dotičnik posadil cepljona drevesa, bi dobil daacs laliko žg par lepih meraikov sadja. Zalost me vselei obide, ko gledarn ta žalostai nasad —.. tu varčnost ni bila na pravem mestu^ Drug sadjar je kupil 15 prvovrstnib. drevGs po 1 kroao komad, ker so se biu ?d6la draga, kupil je Še 40 komadov izmečka iz drevesaice za skupno 5 K. Od tGh 15 dreves ie dobil že oarkrat povrajGne vse izdatke, vseli oaih 40 pa, ki so mu prišla takorekoft zastonj, mu niso rodi^a dosedaj niti polovico tega, kar onili 15. To nas u0i« da nam vredao blago pride yedao najdražje. Pri vsakem novem nasadu dobro premislimo, kakšne vrste bomo zasa dili, če sanii ae vemo, ae labko pi*> meno obraemo aa kakega kmGtijskega učitelja, oziroma aa KinGtiisko družbo, ki nam bo dobitno pojasailo dala zastonj. PomisJkno tudi, ali mogoče nd žGlimo, da bi aasad že nam rodll, ne šele potomoem, Tu moramo pač vzeb uajlepša drevesa, čctudi \ih plačamo precej dražje kot slabeja, saj se nam kapital, založea v sadao drevje, mora pri koliičkaj umnem ravnaaju bogato obrestovati. KaMna naj bo drevesna ]aina. — Tekom zime se Izkopajo «kwo povsoii drevesae jame za spomladansko SRjaBje. Jama naj bo 1% m široka in 3 ;opate globoka. Prvi ia drugi l(»patniur8z se vsak za sebe zmečG aa rob jame, Trctji se samo prerahlja in pusta v jami. .14 dai pred sajeajem se jama, napolal s prvim lopatnim urezom, ta je z živo zemljo in še toliko o \ dru -• gega areza, da je zasuta do roBa, Nl to živo zemljo bodo pozneje i.r^Jit»6 drevesae korcnine Kdor rabi drGvesni kol, ga mora pred zasipao.em zabiti v srodo jamo. Do sajenja sg nam bo zemlja usodla toliko, da s? nam nrt treba bati, da bi sg drevo po sajenia preveč pogreznilo. Ker. m pa ZBinlia. vendac S« tudi gozneje u»koJi'U osa* de, se sadi zato dravo za 10 cm viš.je. »akor pa je povrSina zemlje.